Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 25. redni seji dne 22. 9. 2021 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo Loke vzhod (OPPN 46-05) ID št. prostorskega akta 2008
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 16/17 in 33/18, v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za sanacijo Loke vzhod (OPPN 46-05), (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba Demida arhitektura d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica, pod št. 26/2020.
Določbe tega odloka vsebujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve;
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8. Načrt parcelacije;
9. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
11. Grafične priloge;
12. Seznam prilog;
13. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
B) GRAFIČNI DEL:
1. Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta | M 1:5000 |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1000 |
3. Geodetski načrt | M 1:1000 |
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:1000 |
5. Ureditvena situacija | M 1:1000 |
6. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture | M 1:1000 |
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:1000 |
8. Načrt parcelacije | M 1:1000 |
9. Geodetsko zazidalna situacija s prerezom | M 1:1000 |
10. Prerez | M 1:500 |
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN predstavlja skrajni vzhodni del naselja Loka pri Zidanem Mostu z manjšim zahodnim delom naselja Račica, ki je umeščeno med regionalno cesto R3 679/1192 Radeče–Breg in javno pot JP 973872 Dobrava–Račica, ter kmetijskim in gozdnim zemljiščem na severni strani.
(2) Območje OPPN je z OPN opredeljeno kot EUP z oznako LZ26, kjer je določena podrobna namenska raba SK – površine podeželskega naselja.
(3) Površina območja prostorske ureditve OPPN znaša cca 1,99 ha.
(4) OPPN se nanaša na zemljišča s parc. št. 466/2, 463, 466/1, *171d, 467/2-d, *76/1-d, 467/3-d, 457/8, 457/1, *180, 461-d, 458/1-d, 81-d, 457/3-d, 82/2, 82/1-d, 84/3-d, *20/2, 85, *21, 86-d, 830/1-d, vse k.o. 1364 – Loka pri Zidanem Mostu, d – pomeni delno.
(1) Teren na območju OPPN je hribovit in zahteven, zato se obravnava novo gradnja na gradbeni parceli »GP1«, ki predstavlja zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč naselja.
(2) Območje OPPN je v večjem delu pozidano stavbno zemljišče, ki ima zgrajeno javno prometno in komunalno infrastrukturo s katerih se zagotavlja dostop in priključevanje na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo preko individualnih priključkov.
(3) Območje OPPN je v območju kulturne krajine Loka pri Zidanem Mostu-Loško-Račiško polje, zato je pri določanju gradbene parcele »GP1« upoštevano sonaravno gospodarjenje v prostoru. Pri umestitvi stavb je upoštevan odnos med prostorsko podobo in obstoječim stavbarstvom. Objekt se maksimalno prilagaja terenu, pri čemer se ohranja hriboviti del naselja, kjer se relief bistveno ne spreminja.
(4) Predvideni posegi ne bodo imeli negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora in zgrajeno gospodarsko infrastrukturo.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafične priloge št. 4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(vrste dopustne dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so poleg bivanja dovoljene terciarne dejavnosti: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H Promet in skladiščenje; I Gostinstvo; J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen 75. Veterinarstva), N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti).
(2) Terciarna dejavnost ne sme presegati 40 % uporabne površine bivalnega dela.
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj:
– gradnja novih objektov;
– redna investicijska in vzdrževalna dela;
– rušitve in nadomestne gradnje;
– dozidave in nadzidave objektov;
– rekonstrukcije objektov;
– spremembe namembnosti.
(vrste dopustih objektov glede na namen)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
– enostanovanjske stavbe: 11100, razen vrstnih in počitniških hiš;
– dvostanovanjske stavbe: 11210, razen vrstnih hiš;
– nestanovanjske stavbe: 12420 Garažne stavbe, 12510 Avtomehanične in mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč – (3.4.1.09)), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic);
– 24205 drugi gradbeni in inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov.
IV. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(opis načrtovanih objektov in površin)
(1) OPPN obravnava gradbeno parcelo »GP1«, kjer je predvidena novogradnja stanovanjskega in pomožnega objekta. Na gradbenih parcelah »GP2-GP4« je zaradi zahtevnosti terena dovoljena nova gradnja objektov po določilih OPPN samo v primeru, če se za to določeno območje izdelajo strokovne podlage prometne komunalne in energetske infrastrukture, izvedejo geomehanske raziskave, pridobi pozitivno mnenje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) V sklopu obstoječih gradbenih parcel je dovoljena gradnja vseh vrst gradenj po določilih tega OPPN. Lokacija objektov ni vrisana v grafičnih prilogah in se določi v projektni dokumentaciji, pri čemer se upošteva določeni faktor zazidanosti in predpisani odmik od sosednjih zemljišč.
(3) Stanovanjski objekti so glavne stavbe na gradbeni parceli in so zasnovani iz osnovnega in sekundarnega kubusa.
(4) Znotraj gradbenih parcel je možna gradnja pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov.
(5) Višinske razlike na gradbenih parcelah se premagujejo z brežinami, stopnicami, klančinami in podpornimi zidovi višine do 1,50 m. Kote manipulativnih prometnih površin se prilagajajo niveleti vozišča dovozne ceste z odstopanjem ± 4 %.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Stanovanjski objekti – glavne stavbe:
– lega objekta: po gradbeni liniji in geodetsko zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v vseh smereh s tem, da se morajo upoštevati varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture in predpisani odmik od gradbenih parcel. Stanovanjske stavbe se morajo vsaj z vogalom osnovnega kubusa dotikati gradbene linije. Dovoljena je lokacija nezahtevnih in enostavnih objektov ter sekundarnih kubusov stanovanjskih stavb znotraj in izven določene gradbene linije. Pri postavitvi le-teh mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno pozitivno mnenje upravljavca;
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova osnovnega kubusa mora biti enostavna podolgovata v razmerju širina:dolžina 1:1,5 do 1:2. Na osnovni kubus na stiku z zemljiščem je možno dodajati in odvzemati svobodno oblikovane sekundarne kubuse, ki ne smejo presegati zazidalne površine osnovnega kubusa. Tlorisna zasnova sekundarnih kubusov je lahko pravokotne oblike;
– vertikalni gabarit: max. tri etaže (delno ali celotno vkopana klet, pritličje in mansarda). Maksimalna višina kolenčnega zidu je do 1,00 m. Kota etaže na stiku z manipulacijskimi dvoriščnimi površinami je lahko ± 0,60 m;
– konstrukcija: klasična, montažna ter kombinacija klasične in montažne konstrukcije;
– streha osnovnega kubusa: simetrična dvokapnica brez čopov z minimalnim napuščem;
– naklon strešin 38°–42°, smer slemena vzporedna z daljšo stranico, kritina mora biti tradicionalna neglazirana opečno rdeče barve (opečni zareznik ali zarezni bobrovec), temno siva ter črna kritina ni dovoljena. Izvedba strešnih oken, frčad in namestitev fotovoltaičnih elementov na strešne površine objekta ni sprejemljiva. Osvetljevanje mansardnih prostorov se zagotavlja iz zatrepnih strani objekta, izjemoma se dovoli strešna okna v manjšem številu. Dodatki na pročeljih in strehah objektov (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, nezdružljivi različni nakloni in slemena) niso dovoljeni;
– streha sekundarnega kubusa: strešine nad sekundarnimi kubusi so lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali z drugim naklonom vklopljene v strešine osnovnega objekta. Ravne strehe so minimalnega naklona skrite za strešnim vencem ali ravne nepokrite terase. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina enake barve kot osnovna streha ali transparentna;
– fasada: finalna obdelava fasadnih površin mora biti izvedena s klasičnim zglajenim zidarskim ometom in tonirana v beli barvi. Vidna fasada kletne etaže naj bo izvedena v ometu grobe strukture in peščene ali zemeljske barve oziroma v videzu značilnem na tradicionalnih objektih v obravnavanem prostoru. Dopustna je kombinacija lesenih fasad z vertikalno usmerjenimi letvami iz avtohtonega lesa, ki mora biti naravno patiniran;
– osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja;
– oblikovanje odprtin: vse fasadne odprtine na objektu naj bodo pokončne in med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane ter simetrično razporejene po fasadah. Vso stavbno pohištvo naj bo v leseni izvedbi in enotne (naravne) barve ter obdelave, poenotene z barvo in obdelavo ostalih lesenih elementov na objektu;
– zunanja ureditev parcele: utrjene zunanje površine se izvedejo kot utrjene peščene površine ali tlakujejo z manjšimi betonskimi tlakovci, preostali del parcele se hortikulturno uredi. Na zunanje površine se po potrebi zasadijo avtohtona listnata drevesa (po možnosti sadnih vrst) in grmovnice takšnih vrst, ki se že nahajajo na tem območju. Saditev neavtohtonih rastlin, npr. cipres, klekov in podobno, ni sprejemljiva. Dovoljena je izvedba ograje max. višine do 2,00 m, postavljene na parcelno mejo, razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje upravljavca ceste. Dovoljene so ograje v leseni, kovinski ter kamniti izvedbi ali kombinacija le-teh. Žive meje pa morajo biti iz avtohtonih vrst.
V kolikor je potrebno izvesti utrditev terena, naj se le-ta izvede brez vidnih visokih opornih zidov, premagovanje večjih terenskih razlik naj se rešuje z zelenimi brežinami, dovoljeni so podporni zidovi višine do 1,5 m in v videzu tradicionalnih kamnitih zložb.
(2) Nestanovanjski objekti, nezahtevni in enostavni objekti po uredbi:
– lega objekta: znotraj gradbene parcele ob upoštevanju cone preglednosti in predpisanega odmika od sosednjih parcel;
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova osnovnega kubusa mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic 1:1,2 do 1:3. Na osnovni kubus na stiku z zemljiščem je možno dodajati in odvzemati svobodno oblikovane sekundarne kubuse, ki ne smejo presegati zazidalne površine osnovnega kubusa;
– vertikalni gabarit: nestanovanjski objekti max. tri etaže (delno ali celotno vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje). Maksimalna višina kolenčnega zidu je do 1,00 m. Kota etaže na stiku z manipulacijskimi dvoriščni površinami je lahko ± 0,60 m. Etažnost in višina nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z uredbo;
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije.
– streha in kritina nestanovanjskih objektov: enako kot glavna stanovanjska stavba. Smer slemena vzporedna z daljšo stranico, smer pozidave vzporedna ali pravokotna na plastnice odvisno od prostih površin gradbene parcele in zasnove domačije;
– streha nezahtevnih in enostavnih objektov po uredbi in sekundarnih kubusov: ravne, enakega naklona kot strešine osnovnega kubusa ali z drugim naklonom vklopljene v strešine osnovnega kubusa. Ravne strehe so minimalnega naklona, skrite za strešnim vencem ali ravne nepokrite terase. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina, enake barve kot osnovna streha ali transparenta;
– fasada: fasade se prilagajajo fasadi glavne stanovanjske stavbe.
(3) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave, vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, podporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(4) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
V. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
(1) Dostopi do obstoječih objektov so izvedeni z obstoječe regionalne ceste III. reda št. R3-679 na odseku 1192 Radeče–Breg, od km 2,329 do km 2,690 na levi strani v smeri stacionaže državne ceste, ki je določena v državnem pregledovalniku WEPS.
(2) Za potrebe novogradnje na gradbeni parceli »GP1« se koristi obstoječa dovozna pot v zasebni lasti, ki se komunikacijsko navezuje na občinsko kategorizirano javno pot JP 973872 Dobrava–Račica.
(3) Načrtovani objekti in izvedba internih priključkov na javno vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje ni predvidena v varovalnem pasu državne ceste.
(4) V sklopu gradbene parcele se zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti.
(5) V varovalnih pasovih državnih cest, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba prostora omejena. Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci).
(6) V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Zasaditev v največji rasti ne sme posegati v prosti profil cestnega telesa državne ceste.
(7) Tehnični elementi cestnega priključka na državno in občinsko cestno omrežje morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi z upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
(8) Kakršnokoli postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, ki bi bilo predvideno ali izvedeno v nasprotju z Zakonom o cestah (77. in 78. člen), Zakonom o pravilih cestnega prometa, Pravilnikom o projektiranju cest (56. člen), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, je ob državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v celotnem varovalnem pasu. Za postavitev tovrstnih objektov si je potrebno pridobiti nalog ali soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.
(9) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste, zaradi ceste, odvodnjavanja ceste, izvajanja investicijskih in vzdrževalnih del ali pometa na njej. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zato ne bo zagotavljala zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste na tangiranem odseku. Zaščito pred škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako Direkcija RS za infrastrukturo ne zagotavlja povrnitve stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste.
(10) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje upravljavcev za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin. Na območju prostorske ureditve ni izvedenega javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Predvidena je izvedba ločenega kanalizacijskega omrežja. Odpadne komunalne vode se speljejo v male komunalne čistilne naprave (MKČN) z izpustom v ponikovalnice po pogojih geomehanskega poročila.
(3) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(5) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin, vse v skladu s področno zakonodajo.
(6) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(8) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacijskega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica.
(9) Trase predvidene kanalizacije so prikazane v grafični prilogi št. 6.
(1) Na območju urejanja je evidentirano javno vodovodno omrežje.
(2) Za posamezne objekte znotraj območja urejanja se izvedejo samostojni vodovodni priključki s pripadajočimi vodomernimi jaški, ki morajo biti na vedno dostopnem mestu zunaj stavbe.
(3) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter celotnega hišnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Trase obstoječega in predvidenega vodovoda so prikazane v grafični prilogi št. 6.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Prostorska enota se oskrbuje z električno energijo iz transformatorskih postaj TP 20/0,4Kv KK Loka: Loka 610-izvod 102:Proti Račici.
(2) Na območju obravnavane prostorske enote potekajo nizko napetostni (NN) podzemni elektroenergetski vodi in srednje napetostni (SN) 20kV daljnovod, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v prostoru.
(3) Za potrebe novo gradnje je predvidena izvedba nove prostostoječe omarice s priključnim NN podzemnim vodom iz obstoječe razdelne omarice (R), ki se preuredi oziroma dogradi.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Trase obstoječega in predvidenega elektroenergetskega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 6.
(telekomunikacijsko in optično omrežje)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja Telekom Slovenije d.d., ki so vrisane v grafičnem delu OPPN. Točne trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo.
(2) Za oskrbo obravnavanega območja se dogradi obstoječe TK omrežje. Projekt TK priključkov se izdela v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: DGD) in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(3) V primeru, da bo telekomunikacijsko omrežje oviralo gradnjo objekta ali komunalnih priključkov, je potrebna zaščita ali prestavitev. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Trase obstoječega ter predvidenega TK omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 6.
Pri gradnji objekta je treba upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
(2) Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica.
(3) Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
(5) Z gradbenimi odpadki morata investitor in izvajalec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov na okolje se nahaja naslednja enota nepremične kulturne dediščine: Loka pri Zidanem Mostu – Loško-Račiško polje (EŠD: 22621).
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod to zemljišče zizdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali.
(1) Pri izvedbi posegov na območju prostorske ureditve je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.
Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.
(2) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju. V neposredni bližini ni vodotokov, območje ni poplavno ogroženo.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda zalednih, drenažnih ter odpadnih padavinskih vod in potek meteorne kanalizacije, vključno z odvajanjem vode z dovozne ceste.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje, v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Če javnega kanalizacijskega omrežja ni, je možno odpadne komunalne vode speljati v malo komunalno čistilno napravo z izpustom v ponikovalnico.
(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode s streh naj se odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo. V primeru gradnje ponikovalnice morajo biti le-te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(7) Padavinske vode iz obravnavanega območja (parkirišča, dostopne ceste in ostalih utrjenih površin) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Vse prometne cestne, manipulativne in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa morajo biti utrjene. Odvajanje padavinskih odpadnih vod s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.
(8) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(9) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(10) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo.
(11) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(12) Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal in erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
(2) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Pri graditvi objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem (v nadaljevanju: EMS) zagotavljati ustrezne odmike od virov EMS, pri čemer ne smejo biti prekoračene dopustne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Obravnavana prostorska ureditev ne leži v območju poplavne nevarnosti.
(varstvo pred erozijo in plazovi)
(1) Območje urejanja je v erozijskem območju – opozorilno območje – zahtevni zaščitni ukrepi.
(2) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice se, v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.
(3) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
(5) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji potresne intenzitete evropske mikroseizmične lestvice s pospeškom tal 0,175 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 g v skladu za Eurocodom 8.
Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:
– potrebne odmike od meje parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Vire za gašenje zagotavlja Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Zidanem Mostu.
(ravnanje s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
Upoštevati je potrebno Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov.
Na območju urejanja je načrtovana ena stanovanjska stavba, zato se izvedba komunalne opreme in gradnja objekta gradi v eni etapi.
(1) Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 8. – Načrt parcelacije.
(2) Pri gradnji vseh vrst objektov nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 2,00 m. Manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov.
(3) Navedeni odmik ne velja za posege v varovalnih pasovih javne gospodarske infrastrukture. Za posege v varovalnih pasovih je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.
(5) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je največ 0,70 in je določen kot razmerje med zazidano površino in gradbeno parcelo.
(6) V območju urejanja parcele niso urejene, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih gradbenih parcel.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljena naslednja odstopanja:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na novi gradbeni parceli z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik od gradbenih parcel;
– za horizontalni gabarit: novi objekt se lahko gradi večjega ali manjšega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove gradbene parcele, pri čemer se upošteva predpisano razmerje stranic;
– za kote etaže na stiku z zemljiščem in manipulativnimi površinami so tolerance ± 60 cm, vendar se kota manipulativnih površin prilagaja vozišču ceste z maksimalnim naklonom do 4 %;
– dovoljena so odstopanja od prikazanih vhodov v objekt ali uvozov na parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost cestnega prometa;
– gradbene parcele je dovoljeno deliti in združevati; pri načrtu parcelacije so dovoljena odstopanja, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi ali zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt;
– v primeru združitve ali delitve novih parcel se lahko gradi en samostojni objekt pod pogojem, da se ne preseže faktor zazidanosti nove parcele, ter da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost;
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV NEPREMIČNINE PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
(1) Glede na določbe ZUreP-2 in obstoječo komunalno opremljenost območja OPPN ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja za območje OPPN.
(2) Komunalni prispevek za posege v območju OPPN se obračuna na podlagi splošnega odloka o komunalnem prispevku za območje Občine Sevnica.
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0005/2020
Sevnica, dne 24. septembra 2021
