Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 25. redni seji dne 22. 9. 2021 sprejel

(1) S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o zazidalnem načrtu IC INES Sevnica ZN 31, vključujoč elaborat št. 1638/U-87, september 1987 (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 35/06, 1/16, v nadaljevanju: ZN 31).

(2) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu IC INES Sevnica ZN 31 (v nadaljevanju: SD ZN 31) je izdelala družba Demida arhitektura d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica, pod št. 17/20.

Določbe tega odloka vsebujejo:

A) TEKSTUALNI DEL:

1. Opis prostorske ureditve;

2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor;

3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;

5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;

6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;

8. Načrt parcelacije;

9. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;

10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;

11. Grafične priloge;

12. Seznam prilog;

13. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.

B) GRAFIČNI DEL:

1. Prikaz namenske rabe iz planskega akta	M 1:5000
2. Območje SD ZN 31 z obstoječim parcelnim stanjem	M 1:1000
3. Geodetski načrt	M 1:1000
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:2000
5. Ureditvena situacija	M 1:500
6. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture	M 1:500
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom	M 1:500
8. Načrt parcelacije	M 1:500
9. Geodetsko zazidalna situacija	M 1:500
10. Prereza	M 1:500

(1) Predmet SD ZN 31 je zahodni del industrijske cone Ines Sevnica, ki se nahaja ob regionalni cesti R2 424 Boštanj–Planina, kjer je po veljavnem zazidalnem načrtu predvidena gradnja objekta št. 11.

(2) Območje SD ZN 31 je del enote urejanja prostora SE107, površine cca 1.37 ha, ki ima podrobno namensko rabo IG – gospodarske cone.

(3) SD ZN 31 se nanaša na zemljišče s parc. št. 1263/4, 1263/3, 1263/2,1263/1, 1503/25, 1503/9, 1282/4, vse k.o. Ledina.

V 5. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Na območju SD ZN 31 je po standardni klasifikaciji dejavnosti dovoljena: C Predelovalna, G Trgovina, H Promet in skladiščenje.«.

Za 5. členom se dodata nova 5.a in 5.b člena, ki se glasita:

Na območju ZN 31 so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma drugih del:

– gradnja novih objektov;

– redna investicijska in vzdrževalna dela;

– rušitve in nadomestne gradnje;

– dozidave in nadzidave objektov;

– rekonstrukcije objektov;

– spremembe namembnosti.

Na območju SD ZN 31 so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):

– 12420 Garažne stavbe, 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12203 Druge poslovne stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic) za neživilske dejavnosti, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo avtopralnice), 24205 drugi gradbeni in inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;

– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov.«.

V 10. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Območje urejanja ima zgrajeno minimalno komunalno opremo, zato se gradnja objektov lahko gradi v eni etapi.«.

Za 10. členom se doda novi 10.a člen, ki se glasi:

Arhitekturne ovire:

Upoštevati je potrebno Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov.«.

V 11. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»Glede na obstoječo komunalno opremljenost za območje urejanja ZN 31 ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja. Komunalni prispevek za posege v območju ZN 31 se obračuna na podlagi splošnega odloka o komunalnem prispevku za območje Občine Sevnica.«.

V elaboratu ZN 31 št. 1638/U-87, september 1987 (v nadaljevanju: elaborat ZN 31), se v točki 2.3. Funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov in naprav, za območje SD ZN 31, na koncu dodajo enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasijo:

»(11) Na območju SD ZN 31 stoji obstoječi glavni proizvodni objekt, ki delno spreminja namembnost. Izvede se delna rušitev in dozida za potrebe skladiščenja lesa, lesenih briketov in pelet. Dozidava objekta je zasnovana kot nadstrešnica in se izvaja v več fazah s tem da bo vsaka faza konstrukcijsko zaključena celota. Namesto nadstrešnice se dovoli tudi drugačna zasnova objekta – zaprta. Na severni in zahodni strani je predvideno odprto skladišče lesa z manipulacijskimi površinami in dovozom. Znotraj gradbenih parcel je dovoljena gradnja pomožnih objektov, ki niso vrisani v grafičnih prilogah. Obodno območje prostorske ureditve je namenjeno zelenim površinam, razen južnega dela, kjer je obstoječa nekategorizirana javna pot. Višinska razlika se premošča s podpornimi zidovi višine do 4,00 m, betonskimi zložbami in brežinami.

(12) Glavna stavba:

– lega objekta: okvirno po geodetsko zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v vseh smereh, s tem da se mora upoštevati varovalni pas priobalnega zemljišča, gospodarske javne infrastrukture in predpisani odmik od gradbenih parcel. Natančna lokacija se določi v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje;

– tlorisni gabarit: po geodetski zazidalni situaciji oziroma se tlorisna zasnova prilagaja tehnološkem načrtu, pri čemer se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša 0,8. K obstoječemu objektu je dovoljeno dodajanje sekundarnih kubusov (dozidave), ki pa po velikosti (površini) presegajo zazidalno površino obstoječega objekta. Tlorisna zasnova je pravokotne in ostale oblike (nepravilne, prerezane, polkrožne);

– vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan večetažno pod pogojem, da ne presega maksimalne višine 14.00 m nad koto ± 0,00 m, ki je kota etaže na stiku z zemljiščem. Dovoljene so tolerance višinske kote etaže na stiku z zemljiščem ± 50 cm, ki so prikazane v grafični prilogi, s tem da se kote zunanjih manipulativnih površin prilagajajo cestnemu priključku in vzdolžnemu naklonu, ki znaša max. 4 %;

– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;

– streha: ravne enokapne in dvokapne. Pri izvedbi streh v naklonu je dovoljen naklon strešin do 20°;

– kritina: PVC membranske in pločevina;

– fasada: je odvisna od konstrukcije objekta. Pri izvedbi klasične gradnje klasično ometana, pri montažni konstrukciji paneli iz jeklene profilirane pločevine ali lesena. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Prednostno naj se uporabljajo fasadni elementi nevtralnih barv in tekstur (plašči iz pranega betona – kulir plošče) v kombinaciji s steklenimi fasadami. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja;

– oblikovanje odprtin: svobodno oblikovane;

– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulativne površine in parkirišča so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana, preostali del gradbene parcele pa se hortikulturno uredi; dovoljena je izvedba kovinskih ograj max. višine do 3,00 m, postavljene na parcelno mejo, razen ob cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje upravljavca ceste; višinska razlika se premošča z brežino, s podpornimi AB zidovi ali zložbami, višine do 4, 00 m.

(13) Pomožni, nezahtevni in enostavni objekti:

– lega objekta: lokacije pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov niso prikazane v grafičnih prilogah in se načrtujejo v sklopu gradbene parcele ob upoštevanju cone preglednosti in predpisanega odmika od sosednjih gradbenih parcel;

– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova je lahko pravokotne, kvadratne in nepravilne oblike, zazidalna površina pa ne sme presegati zazidalne površine glavne stavbe;

– vertikalni gabarit: višina pomožnih stavb ne sme presegati višine glavne stavbe. Vertikalni gabarit nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z uredbo;

– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;

– streha nadstrešnice ter objektov po uredbi: ravna ali enokapna naklona do 6°;

– kritina: PVC membranske kritine in pločevina.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 2.4.1. Prometne površine, za območje SD ZN 31 dodajo šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasijo:

»(6) Za dostop na območje SD ZN 31 se koristi obstoječi cestni priključek z obstoječe asfaltirane nekategorizirane poti. Dodatni posegi niso predvideni. Nekategorizirana pot se v stacionaži km 2,170 priključuje na regionalno cesto II. reda, št. R2-424/1166 Boštanj–Planina, na levi strani v smeri stacionaže.

(7) Načrtovani posegi so locirani v varovalnem pasu državne ceste.

(8) Za potrebe odprtega skladišča je predvidena razširitev vozišča nekategorizirane poti ter izvedba novega dovoza. Posegi bodo potekali izven varovalnega pasu državne ceste.

(9) V sklopu gradbene parcele se zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti.

(10) V varovalnih pasovih državnih cest, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba prostora omejena. Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci).

(11) V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Zasaditev v največji rasti ne sme posegati v prosti profil cestnega telesa državne ceste.

(12) Tehnični elementi cestnega priključka na državno in občinsko cestno omrežje morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi z upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.

(13) Kakršnokoli postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, ki bi bilo predvideno ali izvedeno v nasprotju z Zakonom o cestah (77. in 78. člen), Zakonom o pravilih cestnega prometa, Pravilnikom o projektiranju cest (56. člen), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, je ob državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v celotnem varovalnem pasu. Za postavitev tovrstnih objektov si je potrebno pridobiti nalog ali soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.

(14) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste, zaradi ceste, odvodnjavanja ceste, izvajanja investicijskih in vzdrževalnih del ali pometa na njej. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zato ne bo zagotavljala zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste na tangiranem odseku. Zaščito pred škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo ne zagotavlja povrnitve stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste.

(15) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje upravljavcev za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 2.4.2 Vodovod, za območje SD ZN 31 dodajo deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasijo:

»(9) Na območju urejanja je evidentirano javno vodovodno in hidrantno omrežje.

(10) Glavna stavba ima izveden samostojni vodovodni priključek s pripadajočimi vodomernimi jaški.

(11) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter celotnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.

(12) Za potrebe prostorske ureditve je predvidena dograditev hidrantnega omrežja.

(13) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.

(14) Trase obstoječega, predvidenega vodovoda in hidrantov so prikazane v grafični prilogi št. 6.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 2.4.3. Kanalizacija za območje SD ZN 31 dodajo sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasijo:

»(7) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin. Na območju prostorske ureditve ni izvedenega javnega kanalizacijskega omrežja.

(8) Predvidena je izvedba ločenega kanalizacijskega omrežja. Odpadne komunalne vode so speljane v nepretočno zaprto vodotesno greznico na praznjenje. Po izvedbi fekalne in meteorne javne kanalizacije je obvezno priključevanje na kanalizacijsko omrežje v soglasju z upravljavcem.

(9) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.

(10) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.

(11) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin, vse v skladu s področno zakonodajo.

(12) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.

(13) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(14) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacijskega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica.

(15) Trase predvidene kanalizacije so prikazane v grafični prilogi št. 6.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 2.4.4. Energetsko napajanje in razsvetljava, za območje SD ZN 31 doda besedilo, ki se glasi:

»(1) V območju predvidenega posega v prostor poteka nizko napetostni (NN) podzemni elektro energetski vod, ki ga je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri zanaša minimalno 1,00 m od osi skrajnega elektro energetskega voda v obeh smereh.

(2) Obstoječi objekt je priključen na NN podzemnem vodu PPOO-A 4 x 150 mm² iz transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV Ines Sevnica: 667- izvod 101: Pekarna.

(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov se upošteva veljavna tipizacija Elektro Celje, d.d., veljavne tehnične predpise in standarde, ter je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

(5) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.

(6) Trase obstoječega in predvidenega elektroenergetskega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 6.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 2.4.5. Telefonsko omrežje za območje SD ZN 31 doda besedilo, ki se glasi:

»(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja Telekom Slovenije d.d., ki so vrisane v grafičnem delu. Točne trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo.

(2) Območje ima izveden TK priključek.

(3) V primeru, da bo telekomunikacijsko omrežje oviralo gradnjo objekta ali komunalnih priključkov, je potrebna zaščita ali prestavitev. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen.

(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.

(5) Trase obstoječega ter predvidenega TK omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 6.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 3.1. Rešitve v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti, dobrin splošnega družbenega pomena in plodne zemlje, za območje SD ZN 31 dodajo drugi, tretji in četrti odstavki, ki se glasijo:

»(2) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov na okolje ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremičnin kulturne dediščine.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(4) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod to zemljišče zizdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 3.2.2. Viri onesnaževanja zraka v zazidalnem območju in ukrepi za preprečitev onesnaženja zraka in za njegovo izboljšavo, za območje SD ZN 31 dodajo nova poglavja, ki se glasijo:

»–Varstvo okolja

Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali.

– Varstvo zraka

Pri izvedbi posegov na območju prostorske ureditve je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.

– Varstvo voda

(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.

(2) Območje SD ZN 31 se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Ob južni meji prostorske ureditve poteka neimenovani vodotok – odvodnik zalednih voda, ki predstavlja desni pritok potoka Sevnična. Vsi objekti s pripadajočo interno komunalno in zunanjo ureditvijo, vključno z ograjo morajo biti odmaknjeni vsaj 5,00 m od meje priobalnega zemljišča neimenovanega vodotoka.

(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda zalednih, drenažnih ter odpadnih padavinskih vod in potek meteorne kanalizacije.

(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(5) Območje nima zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, zato se do izgradnje le-te za odpadne komunalne vode uporablja obstoječa neprepustna vodotesna greznica na praznjenje.

(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode s streh naj se odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo. V primeru gradnje ponikovalnice morajo biti le te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

(7) Padavinske vode iz obravnavanega območja (parkirišča in ostalih utrjenih površin) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Vse prometne, manipulativne in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa morajo biti utrjene. Odvajanje padavinskih odpadnih vod s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.

(8) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.

(9) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.

(10) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo.

(11) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.

(12) Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.

– Varstvo tal

(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal ter erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.

(2) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.

– Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem

Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.

– Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

Pri graditvi objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem (v nadaljevanju: EMS) zagotavljati ustrezne odmike od virov EMS, pri čemer ne smejo biti prekoračene dopustne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 3.2.3. Izvori prekomernega hrupa z ukrepi za njegovo preprečitev in sanacijo, za območje SD ZN 31 dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»Varstvo pred hrupom:

(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom.

(3) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.«.

V elaboratu ZN 31 se v točki 3.2.4. Zaščita območja objektov in naprav pred naravnimi in drugimi nesrečami:

– spremeni naslov tako, da se glasi

»Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom«;

– ter dodajo nova poglavja, ki se glasijo:

»– Poplavna varnost

Obravnavana prostorska ureditev ne leži v območju poplavne nevarnosti.

– Varstvo pred erozijo in plazovi

(1) Območje SD ZN 31 ni v erozijskem območju.

(2) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice se, v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.

(3) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.

(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.

(5) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

– Potresna intenziteta

Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji potresne intenzitete evropske mikroseizmične lestvice s pospeškom tal 0,175 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu za Eurocodom 8.

– Varstvo pred požarom:

Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:

– potrebne odmike od meje parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;

– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila in

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 5.1. Parcelacija stavbnih zemljišč, za območje SD ZN 31 dodajo drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

»(2) Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 8. – Načrt parcelacije.

(3) V območju urejanja parcele niso urejene, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih gradbenih parcel.

(4) Dovoljena je združitev ali delitev gradbenih parcel. V primeru združitve ali delitve na novi gradbeni parceli se lahko gradi en samostojni objekt pod pogojem, da se ne preseže faktor zazidanosti nove parcele, ter da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost.«.

V elaboratu ZN 31 se v poglavju 5.2. Gradbene črte objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor z obveznimi odmiki, za območje SD ZN 31 dodajo peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:

»(5) Pri gradnji vseh vrst objektov nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 2,00 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pridobitvi soglasja lastnika sosednje gradbene parcele. V primeru, da je investitor lastnik več gradbenih parcel, je dovoljena graditev objekta na meji gradbene parcele.

(6) Navedeni odmiki ne veljajo za posege v varovalnih pasovih javne gospodarske infrastrukture. Za posege v varovalnih pasovih je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

(7) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.

(8) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je največ 0,80 in je določen kot razmerje med zazidano površino in gradbeno parcelo.

(9) Na območju SD ZN 31 so dovoljena naslednja odstopanja:

– za lego objektov: lokacija objektov v grafičnih prilogah je okvirna in se natančno določi v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje, pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel;

– za horizontalni gabarit: tlorisne zasnove objektov v grafičnih prilogah so okvirne. Natančna tlorisna zasnova se določa v projektni dokumentaciji z upoštevanjem faktorja zazidanosti gradbene parcele. Novi objekti v območju urejanja se lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev;

– za vertikalne gabarite: maksimalna višina glavnih objektov je 16,00 m;

– za kote etaže na stiku z zemljiščem in manipulativnimi površinami so tolerance ± 50 cm, vendar se kota manipulativnih površin prilagaja vozišču ceste z maksimalnim naklonom do 4 %;

– dovoljena so odstopanja od prikazanih vhodov v objekt ali uvozov na parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost cestnega prometa;

– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta SD ZN 31.«.

SD ZN 31 je na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.

Nadzor nad izvajanjem SD ZN 31 izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 159/2021 z dne 1. 10. 2021

3021. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu IC INES Sevnica ZN 31, stran 9068.