Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v skladu z določbo drugega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 17. redni seji dne 30. 9. 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah št. 3 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina
Prvi odstavek 1. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 2/18, 77/19) se spremeni tako, da glasi:
»(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljnjem besedilu: OPN).«
V 2. členu se črta drugi odstavek in 5. točka v preglednici iz četrtega odstavka.
Spremeni se 3. člen tako, da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Faktor izrabe je razmerje med bruto etažno površino (BTP) objekta (vključno z zidovi) nad in pod terenom in celotno površino gradbene parcele stavbe. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva:
– neizkoriščeno podstrešje,
– površina balkonov, lož in odprtih teras,
– površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena,
– pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.
2. Faktor zazidanosti je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele stavbe. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi ali terasami, upošteva pa se tudi tlorisna projekcija enostavnih in nezahtevnih stavb.
3. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
4. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje peš poti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
5. Nadomestna gradnja je novogradnja, s katero se po odstranitvi objekta vzpostavi prejšnje stanje, in sicer je to gradnja objekta z enako lego, gabariti, namembnostjo in zunanjostjo prej odstranjenega objekta.
6. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
7. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
8. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi programe osnovne oskrbe prebivalcev.
9. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
10. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
11. Višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; navedeni točki se povzame na istem navpičnem preseku stavbe; v višino stavbe ne štejejo: uvozi ali vhodi v kletno etažo širine do 4 m, dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture.
12. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš približno enakih gabaritov.
13. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
14. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
15. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– BTP: bruto tlorisna površina,
– EUP: enota urejanja prostora,
– FI: faktor izrabe
– FZ: faktor zazidanosti
– OPN: občinski prostorski načrt,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
– PM: parkirno mesto,
– kratice namenskih rab prostora so navedene v 13. členu tega odloka.«
V 4. členu se črta naslov in besedilo poglavja II.1.1 Vsebina strateškega dela in naslov poglavja II.1.2 Splošna določba, besedilo pa se spremeni tako, da glasi:
»Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.«
Četrti odstavek 5. člena se črta, tretji odstavek istega člena se spremeni tako, da glasi:
»(3) Poleg določb tega odloka je treba pri gradnji objektov upoštevati tudi druge predpise, ki določajo javno pravne režime v prostoru. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.«
Črta se tretji odstavek 6. člena.
V drugem in četrtem odstavku 8. člena se črta beseda »nestavbnih« in za besedo zemljišč se doda vejica in besedilo »ki niso stavbna«.
V tretjem odstavku 8. člena se črta besedilo OPN ID.
Črtajo se prvi in tretji odstavek 10. člena in 11. člen.
V prvem in drugem odstavku 12. člena se besedni zvezi »prostorski izvedbeni pogoji (SPIP)« in »prostorski izvedbeni pogoji (PPIP)« nadomestita z besedo »PIP«.
Doda se nov tretji odstavek 12. člena, ki glasi:
»(3) V primeru, ko stavba leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta veljajo določila za tisto EUP, v kateri leži večji del stavbe. To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je načrtovani objekt dovoljen v obeh EUP.«
Prejšnji tretji in četrti odstavek 12. člena se črtata.
V poglavju III.3.2 Vrste objektov glede na namen v območjih namenske rabe se doda nov 12.a člen, ki glasi:
(splošno dovoljene gradnje in pogoji)
(1) Vrste dovoljenih objektov so določene na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18). Vrste objektov so označene s številko iz navedene Uredbe. V tem odloku navedena klasifikacijska raven dopustnih objektov vključuje tudi vse nižje klasifikacijske ravni.
(2) Uredba iz prejšnjega odstavka se za potrebe tega odloka uporablja tudi v primeru njene novelacije ali prenehanja veljavnosti. Ne glede na določila 13. člena tega odloka oziroma če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN razen na kmetijskih zemljiščih dovoljeni naslednji objekti:
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo podzemni rezervoarji prostornine do 100 m3;
– 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo zaklonišča in javne sanitarije;
– 21 Objekti prometne infrastrukture: razen 21122 Samostojna parkirišča;
– 21122 Samostojna parkirišča: samo za osebna vozila do 200 m2 na vsak hektar površine EUP;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: razen toplarn, kotlovnic in vodnih stolpov;
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne na strehah dovoljenih objektov;
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: razen počivališč za avtodome, površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke in drugih igrišč, ki onesnažujejo okolje; površine do 1000 m2; brez grajenih tribun; stavbe samo enostavni ali nezahtevni objekti;
– 24201 Obrambni objekti: samo objekti namenjeni obrambi, zaščiti in reševanju pred naravnimi nesrečami;
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;
– 3 Drugi gradbeni posegi: razen 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji;
– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo informacijski panoji do 4 m2.
(3) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka so objekti, ki so 311 Trajno reliefno preoblikovanje terena, na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih dopustni samo za potrebe kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
(4) Dovoljena je gradnja podzemnih etaž stavb (kleti), kjer in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov.
(5) Na celotnem območju občine so dopustni začasni objekti namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.«
Spremeni se 13. člen tako, da se glasi:
»V preglednici so določeni dopustni objekti po območjih namenske rabe prostora:
1. SS – SPLOŠNE STANOVANJSKE POVRŠINE |
– 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine: razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih centrov, prehodnih domov za tujce ipd.; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo do 300 m2 BTP; – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo do 300 m2 BTP; – 12201 Stavbe javne uprave; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 150 m2 BTP; – 12420 Garažne stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 100 m2 BTP, višine do 6 m; – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti ter vaški domovi; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 12650 Stavbe za šport: samo do 25 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: samo do 150 m2 BTP višine do 6 m; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov: samo do 150 m2 BTP višine do 6 m; – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 150 m2 BTP višine do 6 m; – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice; – 24110 Športna igrišča; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: počivališča za avtodome imajo največ 10 PM za avtodome na posamezno naselje; – ostale stavbe za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
2. SSe – OBMOČJA STANOVANJSKE PROSTOSTOJEČE GRADNJE PRETEŽNO ENOSTANOVANJSKIH STAVB |
– 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: največ 50 % BTP posameznega stanovanjskega objekta; – 12203 Druge poslovne stavbe: največ 50 % BTP posameznega stanovanjskega objekta; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: največ 50 % BTP posameznega stanovanjskega objekta; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 40 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 24110 Športna igrišča. |
3. SSs – OBMOČJA STRNJENE STANOVANJSKE GRADNJE PRETEŽNO ENOSTANOVANJSKIH STAVB |
– 11100 Enostanovanjske stavbe: samo vrstne in verižne hiše; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12203 Druge poslovne stavbe: največ 50 % BTP posameznega stanovanjskega objekta; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: največ 50 % BTP posameznega stanovanjskega objekta; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 40 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 24110 Športna igrišča. |
4. SSv – OBMOČJA VEČSTANOVANJSKE GRADNJE |
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe; – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih centrov, prehodnih domov za tujce ipd.; – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo površine do 200 m2 BTP; – 12203 Druge poslovne stavbe: samo v kleti ali pritličju; – 12301 Trgovske stavbe: samo v kleti ali pritličju; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v kleti ali pritličju; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; |
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante; – 12650 Stavbe za šport: samo v kleti ali pritličju z lastnim vhodom; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak: samo kotlovnice za potrebe stanovanjske soseske; – 24110 Športna igrišča. |
5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE |
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih centrov, prehodnih domov za tujce ipd.; – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12301 Trgovske stavbe: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti; – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante; – 12650 Stavbe za šport; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 24110 Športna igrišča. |
6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA |
– 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12201 Stavbe javne uprave; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP; – 12303 Oskrbne postaje; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP; – 12420 Garažne stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 100 m2 BTP, višine do 6 m; – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti ter vaški domovi; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje; – 12650 Stavbe za šport: samo do 25 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12722 Pokopališke stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice; – 24110 Športna igrišča; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: počivališča za avtodome imajo največ 10 PM za avtodome na posamezno naselje; – 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti; – ostale stavbe za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
– 11 Stanovanjske stavbe; – 121 Gostinske stavbe; – 122 Poslovne in upravne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe; – 12303 Oskrbne postaje; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12420 Garažne stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe do 100 m2 BTP, višine do 6 m; – 126 Stavbe splošnega družbenega pomena; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 150 m2 BTP, višine do 6 m; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice; – 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE, VZGOJO IN ŠPORT |
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo študentski in dijaški domovi; – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo objekti za šolsko prehrano; – 12201 Stavbe javne uprave: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12203 Druge poslovne stavbe: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe območja; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12650 Stavbe za šport; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
10. CDo – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA TRGOVSKE, OSKRBNE, POSLOVNE, STORITVENE DEJAVNOSTI, MANJŠO OBRT, BREZ STANOVANJ |
– 121 Gostinske stavbe; – 122 Poslovne in upravne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe; – 12303 Oskrbne postaje; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 12510 Industrijske stavbe: samo do 500 m2 BTP; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe; – 126 Stavbe splošnega družbenega pomena; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice; – 21122 Samostojna parkirišča; – 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
11. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe; – 12303 Oskrbne postaje; – 12420 Garažne stavbe; – 125 Industrijske in skladiščne stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice; – 21122 Samostojna parkirišča; – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; – 23030 Objekti kemične industrije; – 23040 Objekti težke industrije, ki niso uvrščeni drugje; – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke; – 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
12. IG – GOSPODARSKE CONE |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12201 Stavbe javne uprave; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe; – 12303 Oskrbne postaje; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12420 Garažne stavbe; – 125 Industrijske in skladiščne stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice; – 21122 Samostojna parkirišča; – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke; – 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
13. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO |
– 12420 Garažne stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe; – 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo jahališča; – 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti; – ostale stavbe za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
14. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM |
– 121 Gostinske stavbe; – 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe območja; – 12650 Stavbe za šport; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
15. BC – ŠPORTNI CENTRI |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe območja; – 12650 Stavbe za šport; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vključno s prekritjem odprtih športnih igrišč s šotori oziroma napihljivimi konstrukcijami. |
16. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12301 Trgovske stavbe: samo do 200 m2 BTP, samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP, samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe območja; – 12650 Stavbe za šport; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 21122 Samostojna parkirišča; samo za potrebe območja in do 10 % površine EUP; – 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke. |
17. ZP – PARKI |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavba za skladiščenje do 50 m2 BTP; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice do 50 m2 BTP; – 21122 Samostojna parkirišča: samo za potrebe območja in do 10 % površine EUP. |
18. ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE |
– 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavba za skladiščenje do 50 m2 BTP; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice do 50 m2 BTP; – 21122 Samostojna parkirišča: samo za potrebe območja in do 10 % površine EUP. |
19. ZK – POKOPALIŠČA |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavba za skladiščenje do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12722 Pokopališke stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 21122 Samostojna parkirišča; samo za potrebe območja; – 24204 Pokopališča. |
20. PC – POVRŠINE CEST |
– 12303 Oskrbne postaje; – 21122 Samostojna parkirišča. |
21. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC |
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe namenjene lastnemu poslovanju; – 12303 Oskrbne postaje: samo za potrebe območja; – 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice za potrebe območja; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe za potrebe območja; – 21122 Samostojna parkirišča. |
22. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo za potrebe območja; – 125 Industrijske in skladiščne stavbe: samo za potrebe območja; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 21122 Samostojna parkirišča; – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; – 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. |
23. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo za potrebe območja; – 125 Industrijske in skladiščne stavbe: samo za predelavo odpadkov in za potrebe območja; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice; – 21122 Samostojna parkirišča; – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: razen odlagališč nevarnih oziroma radioaktivnih odpadkov. |
24. Ass – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ZA STANOVANJA |
– 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m. |
25. Ask – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE PODEŽELSKEGA ZASELKA |
– 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12420 Garažne stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo do 200 m2 BTP; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnic do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – ostale stavbe za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
26. Acd – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI |
– 12203 Druge poslovne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12722 Pokopališke stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m. |
27. Ak – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE – KMETIJA |
– 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo do 200 m2 BTP; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12420 Garažne stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti; – ostale stavbe za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
28. Abt – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ZA TURIZEM |
– 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 121 Gostinske stavbe – 12301 Trgovske stavbe: samo do 300 m2 BTP; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 12650 Stavbe za šport; – 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice do 50 m2 BTP, višine do 3,5 m; – 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – ostale stavbe za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
29. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe: a) samo enostavni in nezahtevni objekti, b) kozolci, kleti in vinske kleti niso dovoljeni, c) čebelnjak samo kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, č) staja samo kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, višine do 6 m, |
d) tovrstni objekti ne smejo biti vpadljivi in se lahko gradijo samo na krajinsko neizpostavljenih lokacijah; – 24201 Obrambni objekti: samo objekti namenjeni obrambi, zaščiti in reševanju pred naravnimi nesrečami; – 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; – 311 Trajno reliefno preoblikovanje terena: samo za potrebe kmetijske dejavnosti; – podzemne etaže stavb (kleti), kjer in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; – objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; – začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: a) oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, b) cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, c) začasna tribuna za gledalce na prostem, č) premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); – kmetijska zemljišča se v primerih večjih naravnih in drugih nesreč lahko začasno uporabljajo kot območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer kot: a) območja za evakuacijo prebivalstva in njegovo nastanitev, b) območja za pokop večjega števila ljudi in živali, c) območja za deponijo ruševin, č) območja za dekontaminacijo ljudi, živali in drugih dobrin, d) območja možnih letališč, vzletno pristajalnih stez in heliodromov; – gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: a) daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in b) lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
31. G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); – objekti za potrebe gozdarstva in lovstva neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo; – objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov; – gozdarska investicijsko vzdrževalna dela skladno z zakonom; – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; – ureditve za potrebe lova in ribolova in lovske koče; – sanacija nelegalnih kopov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja; – sanitarne sečnje. |
32. N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
– 12201 Stavbe javne uprave s spremljajočimi programi za potrebe zaščite in reševanja; – 12420 Garažne stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo nadzemni rezervoarji prostornine do 5 m3 in pokrite skladiščne površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – 12712 Stavbe za rejo živali: samo čebelnjak do 20 m2 BTP, višine do 3,5 m in stavbe za rejo divjadi v oborah; – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev ter za namestitev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – v primeru velikih naravnih ali drugih nesreč so dopustne tudi gradnje objektov za začasno namestitev ter drugih spremljajočih objektov. |
14. člen se črta.
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da glasi:
»(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so za objekte, ki so dopustni v tem odloku, dovoljene vse vrste gradenj.«
Tretji in četrti odstavek 15. člena se črtata.
Spremeni se 16. člen tako, da se glasi:
»(1) Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini poševne strehe) in na fasadah objektov, če ne gre za varovana območja ali objekte kulturne dediščine. Pri ravni strehi je dopustno postaviti naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne. V EUP z namensko rabo IP ali IG ni omejitev za način postavitve fotovoltaike.
(2) Pri izvajanju vzdrževalnih del na večstanovanjskih objektih je treba upoštevati tudi:
– zamenjava oken in vrat je dopustna samo v enotni barvi za celoten objekt,
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov in klimatskih naprav so dopustne samo v enotni zasnovi za celoten objekt.«
Členi 17. do 19. se črtajo.
Spremeni se 20. člen tako, da se glasi:
»(1) Novogradnje morajo biti odmaknjene od parcelne meje sosednjega zemljišča najmanj 4,0 m; za novogradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe, znaša odmik najmanj 1,5 m.
(2) Manjši odmik od navedenega v prejšnjem odstavku je možen s pisnim soglasjem lastnika oziroma lastnikov sosednjega zemljišča.
(3) Določba iz prvega odstavka tega člena ne velja, za gradnjo, ki je:
– rekonstrukcija, ki ohranja gabarite stavbe in odprtine na fasadi, obrnjeni proti sosednji parceli;
– talna ureditev, podzemna infrastruktura ali podzemni deli objektov;
– gradbeno inženirski objekt, ki je del omrežja gospodarske javne infrastrukture;
– ekološki otoki, urbana oprema, javna športna ali otroška igrišča;
– nadomestna gradnja, ki pomeni odstranitev obstoječega legalnega objekta in gradnjo novega objekta, ki ima enake ali manjše gabarite, enako namembnost in odprtine proti sosednjemu zemljišču, kot obstoječi objekt na lokaciji, ki je predmet odstranitve ob dovolitvi nadomestne gradnje;
– dopolnitev strnjene ulične pozidave, pri čemer novogradnja ne sme biti v manjšem odmiku kot so sosednji objekti v nizu.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je brez soglasja lastnika sosednjih zemljišč dopustna gradnja ograj do višine 2 m, mejnih in podpornih zidov višine do 1,5 m; ob pogoju da pri gradnji ne prihaja do posegov na tuje zemljišče. V kolikor se gradnja mejnih in podpornih zidov izvaja v odmiku manj kot 1,0 m od obstoječih stavb na sosednjih zemljiščih, je treba pridobiti pisno soglasje lastnika obstoječe stavbe.
(5) Odmik ograj, mejnih ali opornih zidov od javne ceste je najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6) Rezervoarji za plin ali gorivo se praviloma izvedejo v vkopani izvedbi. Od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov morajo biti odmaknjeni skladno s predpisi, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik je treba pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.«
Spremeni se 21. člen tako, da se glasi:
»(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem izrabe,
– faktorjem zazidanosti,
– višino objektov.
(2) Kadar za gradnjo objektov dopustna višina s tem odlokom ni določena, velja:
– dopustna višina novega objekta je povprečna višina slemen objektov na območju EUP v oddaljenosti do 50 m od gradbene parcele novogradnje;
– višinski gabariti objektov v uličnem nizu se lahko povečajo do višinskih gabaritov sosednje višje stavbe.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) objektov večja od dovoljene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije in nadzidave, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(4) Kadar je obstoječa višina objekta večja od dovoljene s tem odlokom, so na objektih dopustne vse gradnje razen prizidave, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v vertikalni smeri.
(5) Najvišje dovoljene višine objektov v tem odloku ne veljajo za zvonike.
(6) Na zemljiščih, ki so manjša od 50 m2, se za gradnjo nezahtevnih ali enostavnih objektov določila o faktorjih zazidanosti ne upoštevajo.«
Spremeni se 22. člen tako, da se glasi:
»(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se praviloma prilagajajo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad ter načinu ureditve odprtega prostora.
(2) Pri prizidavi je treba zagotoviti, da je prizidani objekt praviloma usklajen z objektom, h kateremu se priziduje v gabaritih in v oblikovanju.
(3) Pri oblikovanju strešin je treba upoštevati naslednja določila:
– novogradnje strešnih čopov in frčad niso dovoljene;
– smer slemena manj zahtevnih in zahtevnih stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena.
(4) Pri oblikovanju fasad je treba upoštevati naslednja določila:
– glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., je treba smiselno upoštevati kakovostne okoliške objekte v EU;
– na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih in v spektru različnih svetlih zemeljskih barv. Nasičene barve fasade so dopustne samo kot oblikovni poudarek in ne smejo presegati 20 % površine posamezne fasade. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra); pogoj glede barv fasad ne velja za fasade iz vidnega naravnega kamna ali nebarvanega lesa in za objekte v območjih z namensko rabo prostora IG in IP;
– fasade stanovanjskih stavb so ometane ali iz vidnega naravnega kamna; dopustna je tudi fasadna obloga iz nebarvanega lesa do 25 % površine vseh fasad objekta;
– poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov;
– fasade iz brun in fasadna opeka na stanovanjskih objektih niso dovoljene.«
Črta se 23. člen.
Spremeni se 24. člen tako, da se glasi:
»(oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišča)
(1) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,5 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,5 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru morata biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah širokih vsaj 0,5 m.
(2) Podporni zidovi ali škarpe morajo biti obloženi z lokalnim kamnom ali ozelenjeni.
(3) Podporni zidovi višji od 1,5 m in v betonski izvedbi brez ozelenitve so dopustni pri gradnji objektov klasifikacije 2 Gradbeni inženirski objekti in v območjih IG in IP.
(4) Izjemoma je podporni zid večje višine dopusten tudi v drugih območjih stavbnih zemljišč, kadar zaradi terenskih razmer premostitev s kaskadami ni mogoča.«
Spremeni se 25. člen tako, da se glasi:
»(velikost in oblika gradbene parcele stavbe)
(1) V primeru, da velikost gradbene parcele stavbe ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– velikost gradbene parcele stavbe za prostostoječo stanovanjsko gradnjo (SS in SSe) znaša od 400 m2 do 1300 m2;
– najmanjša velikost gradbene parcele stavbe za strnjeno stanovanjsko gradnjo (SSs) znaša 250 m2 za en objekt v nizu.
(2) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele obstoječih stavb, je dovoljena le v primeru, če nova gradbena parcela obstoječe stavbe ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele stavbe v skladu z določili tega odloka.
(3) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel stavb v skladu z določili tega odloka.
(4) V primeru, ko ta odlok določa največjo dopustno velikost gradbene parcele, z delitvijo parcel pa ni mogoče tvoriti dveh novih gradbenih parcel po merilih tega odloka, se določilo o največji dovoljeni velikosti gradbene parcele ne upošteva.
(5) Določila o najmanjši velikosti gradbene parcele stavbe ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele stavbe, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo gradbene parcele obstoječih stavb.
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami gradnje javnega infrastrukturnega objekta.«
Spremeni se 26. člen tako, da se glasi:
»(1) Določila tega člena so podana kot splošni pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Največja višina stavb je:
– 6,0 m, če gre za stavbe 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 3,5 m pri ostalih stavbah.
(3) V območjih namenske rabe SSs in SSv je dopustno kot enostavne ali nezahtevne stavbe graditi samo garažo in nadstrešnico.
(4) Pri gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov na stavbnih zemljiščih je treba upoštevati:
– če se objekt gradi kot pomožen objekt na gradbeni parceli osnovne stavbe, naj bo oblikovan skladno s pogoji, ki so predpisani za osnovni objekt, h kateremu se gradi in sicer glede kritine in barve fasade (ta pogoj ne velja za gradnje v namenskih rabah IG in IP);
– izjemoma se lahko izvede ravna streha, zelena ali enokapna streha, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna (npr. če je objekt prislonjen z eno stranico k terenu, k dvoriščnemu zidu, če meji na osnovno stavbo ipd.); če je objekt prostostoječ, mora biti sleme v smeri daljše stranice objekta;
– dopusti se gradnja nadstreškov, ki so proizvod dan na trg kot celota, namenjenih parkiranju avtomobilov; v območju SK samo pod pogojem, da objekt ne meji na javne površine.
(5) Pri gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov v namenski rabi K1 in K2 je treba upoštevati:
– objekti morajo biti izvedeni nevpadljivo; fasada je lahko iz lesa, kamna ali ometana v belih, svetlosivih ali v svetlih zemeljskih barvah;
– streha je praviloma dvokapnica z naklonom od 18° do 25°; v primeru, da je objekt s pretežno vkopano daljšo stranico, je dopustna streha tudi enokapnica z naklonom stran od vkopane stranice;
– sleme strehe je v smeri daljše stranice objekta;
– kritina je opečnate barve.
(6) Določila prejšnjih dveh odstavkov ne veljajo za kmetijske silose, stavbe za rastlinsko pridelavo in objekte – proizvode, ki so kot celota dan na trg (z izjemo proizvoda danega na trg kot celota, namenjenih parkiranju avtomobilov).
(7) Medsosedska ograja se lahko izvede do višine 2,0 m kot zid, ograja ali kombinacija zidu in ograje. V primeru, da se gradi ograja na opornem zidu, vsak zase ne smeta presegati najvišje višine po tem odloku, skupno pa se lahko gradita do višine 2,5 m. Varovalna in protihrupna ograja na namenskih rabah IP, IG, IK, PC, PŽ, PL, PO, T, E, O, LN je lahko višine do 3,5 m; ob avtocestah izjemoma lahko tudi več, če je takšna potreba utemeljena s strokovno podlago s področja hrupa.
(8) Pomožni objekti v javni rabi ter objekti in naprave urbane opreme so lahko oblikovani sodobneje, vendar z materiali in oblikovnimi značilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza.
(9) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(10) Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.«
Črtajo se členi 27. do 30..
Črta se naslov poglavja III. 3.9 Prometna infrastruktura. Nadaljnji naslovi poglavij se preštevilčijo.
V drugem odstavku 31. člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih razlogov ni mogoča.«
Tretji odstavek 31. člena se spremeni tako, da glasi:
»(3) Parkirna mesta in garaže za dve ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, CDo, E in O.«
Črtajo se četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek 31. člena.
Spremeni se 32. člen tako, da se glasi:
»(1) Na gradbeni parceli stavbe je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih ali garažnih mest za osebna vozila:
– 111 Enostanovanjske stavbe: 2 PM/stanovanje,
– 112 Večstanovanjske stavbe: za stanovanja do 45 m2 koristne stanovanjske površine: 1 PM/stanovanje,
– 112 Večstanovanjske stavbe: za stanovanja od 46 m2 do 70 m2 koristne stanovanjske površine: 1,5 PM/stanovanje,
– 112 Večstanovanjske stavbe: za stanovanja nad 70 m2 koristne stanovanjske površine: 2 PM/stanovanje,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji: 1PM/stanovanje,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: 1 PM/7 postelj,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: 1 PM/2 sobi,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: 1 PM/6 sedežev,
– 122 Poslovne in upravne stavbe: 1 PM/40 m2 BTP,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: 1 PM/50 m2 BTP,
– 12510 Industrijske stavbe: 1 PM/5 zaposlenih,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: za skladišča s strankami 1 PM/200 m2 BTP,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: za skladišča brez strank ne manj kot 3 PM.
(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih stavbnih zemljiščih, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.
(3) Najmanjša dovoljena velikost parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,5 m x 5,0 m.«
Črtata se 33. in 34. člen.
Črtata se naslova poglavij III.3.11 Zelene površine in III.3.12 Javne površine. Nadaljnji naslovi poglavij se preštevilčijo.
Spremeni se 35. člen tako, da se glasi:
»(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč na kmetijskih zemljiščih K1 in K2 ter gozdnih zemljiščih G.
(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča v grafičnem delu izvedbenega dela na karti 3 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na podlagi podatkov katastra stavb.
(4) Na obstoječem zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi gradbeni parceli, so za izboljšanje bivalnega standarda dopustne naslednje vrste gradenj:
– rekonstrukcija objekta,
– gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP,
– enkratna povečava objekta do 50 % BTP,
– nadzidava pritličnega objekta s podstrešno etažo,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(5) Dopustne so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov v objekte, ki so dopustni v območjih s PNRP območja SS – stanovanjske površine.
(6) Za zakonito zgrajene objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v območjih s PNRP območij SS – stanovanjske površine, če so v skladu s tem členom.
(7) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(8) Za določitev gradbene parcele stavbe k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu se uporabijo prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblike gradbene parcele iz tega odloka.«
V 36. členu se v prvem odstavku črta beseda »praviloma«.
V 37. členu se naslov člena spremeni tako, da glasi: »(predpisana obvezna komunalna oprema)«.
V prvem odstavku 37. člena se črta besedilo »za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov«, za besedo »omrežje« se črta beseda »ter«.
Črtata se 39. in 40. člen.
Prvi in drugi odstavek 41. člena se črtata.
V četrtem odstavku istega člena se črta besedilo », pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi«.
Sedmi, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek se črtajo.
Črtajo se prvi do sedmi in deveti odstavek 42. člena.
Črta se 43. člen.
Črta se prvi, četrti, peti, sedmi in osmi odstavek 44. člena.
V devetem odstavku se črta naslednje besedilo. »(posebne ureditve na zelenih površinah parcele namenjene gradnji ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo)«.
Črta se 45. člen.
Spremeni se 46. člen tako, da se glasi:
»(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območji poselitve, razen v primerih ko terenske in ekonomske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(2) Razdelilne transformatorske postaje (distribucijski objekti) se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij, ter tako:
– da se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum,
– da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta,
– da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
– da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,
– da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(3) Transformatorske postaje so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno. Do obstoječih in novopredvidenih transformatorskih postaj je treba zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
(4) Pri gradnji distribucijske elektroenergetske infrastrukture, ki je del gospodarske javne infrastrukture, se na vseh parcelah v občini zasleduje javna korist, saj spada razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture med osnovne usmeritve prostorskega akta.«
Črtajo se 47., 48. in 49. člen.
Spremeni se 50. člen tako, da se glasi:
»(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna strokovna služba občine.
(3) Pri načrtovanju baznih postaj mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– baznih postaj mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S, A), centralnim dejavnostim namenjenim varstvu, izobraževanju in stanovanju (CDi, CU), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1);
– gradnja baznih postaj mobilne telefonije ni dopustna v 100 m pasu od roba parcele 12640 Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč;
– bazne postaje mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva ali gozdarstva;
– gradnja baznih postaj mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(4) Za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) pa mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, treba je ozeleniti okolico objekta.
(5) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– če se antenski drog umešča na stavbo, je lahko visok največ 10 m nad višino strehe stavbe, na katero je nameščen;
– prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi; če je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30 m2.
(6) Baznih postaj mobilne telefonije ni dovoljeno postavljati na zavarovana območja naravne ali kulturne dediščine. Izjemoma je dopustna postavitev, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status.«
Črtata se 51. in 52. člen.
Spremeni se 54. člen tako, da glasi:
»(1) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
(2) Za zagotavljanje kvalitete zunanjega zraka se praviloma dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, umeščajo stran od stanovanjskih območij. Med stanovanjskimi območji (objekti) in viri emisij v zrak se praviloma izvedejo zeleni pasovi/bariere.
(3) Objekte, ki se jih z OPN dovoljuje umeščati tudi na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih povsod po občini, se v območjih ohranjanja narave prednostno umešča na obstoječe, s stališča narave degradirane površine tako, da se ohranja obstoječa vegetacija, naravna strukturiranost habitatov, hidrološki režim in prehodnost vodotokov za vodne organizme.
(4) V vseh EUP se pri sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporablja lokalno avtohtone vrste vegetacije.«
Črta se prvi odstavek 55. člena.
Črta se prvi odstavek, drugi stavek osmega odstavka, enajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek 56. člena.
V šestnajstem odstavku se črta besedilo »v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh)«.
Črtata se sedemnajsti in osemnajsti odstavek.
Spremeni se 57. člen tako, da glasi:
»Na obstoječih objektih in napravah, ki ležijo na vodnem in priobalnem zemljišču je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti in nadomestna gradnja, pod pogoji, ki jih določa zakon o vodah.«
Spremeni se 58. člen tako, da glasi:
»(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega odloka s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(3) Za vodne vire in varovalna območja, kjer še ni izdelana varstvena regulativa, velja permanentno varovanje in prepoved posegov v prostor, ki ogrožajo vodne vire.«
Črta se drugi odstavek 59. člena.
Črta se 60. člen.
Črta se prvi odstavek in drugi in tretji stavek v drugem odstavku 61. člena.
Črta se prvi odstavek 62. člena.
Spremeni se 64. člen tako, da glasi:
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji ter požarom v naravnem okolju.
(2) Za primer požara je treba zagotoviti:
– odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– odprtost naravnega okolja za potrebe gašenja požarov z intervencijskimi protipožarnimi prometnicami,
– naselja in potencialni povzročitelji požarov (železnica, bencinski servisi, industrijski objekti morajo bili obkroženi ali ločeni od naravnega okolja s protipožarnimi objekti in intervencijskimi protipožarnimi prometnicami.
(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo treba požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru ne smejo ovirati dovoza do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.«
Črta se 66. člen.
Spremeni se 67. člen tako, da glasi:
»(1) V območje, kjer velja III. stopnja varstva pred hrupom, spadajo površine z namensko rabo:
– območja stanovanj (S),
– območja centralnih dejavnosti (C),
– površine za turizem (BT),
– območja zelenih površin (Z),
– površine razpršene poselitve (A).
(2) V območje, kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom, spadajo površine z namensko rabo:
– območja proizvodnih dejavnosti (I),
– površine drugih območij (BC),
– območja prometne infrastrukture (P, E, O),
– območja kmetijskih zemljišč (K1, K2),
– območja gozdnih zemljišč (G),
– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N).
(3) Na podlagi študije ocene hrupa se lahko stopnja varstva pred hrupom spremeni.
(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) V posamezne enote urejanja prostora se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki so dopustne v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi v tem odloku.
(6) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. S smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito je treba zmanjšati vpliv vira hrupa na najmanjšo možno mero, da se zagotovi čim nižja splošna raven hrupa v okolju, pri čemer imajo pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(7) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki ga povzroča hrupu izpostavljen človek sam, ki nastane zaradi del v gospodinjstvih, zaradi vojaških, obrambnih ali zaščitnih dejavnosti, pri reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri izvajanju medicinske, policijske in druge pomoči.«
Črta se četrti odstavek 68. člena.
Črta se drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek 69. člena.
Črta se drugi odstavek 70. člena.
Črtata se naslova poglavij »III.4.1 Območja stavbnih zemljišč in III.4.1.1 S – OBMOČJA STANOVANJ«.
Spremeni se 71. člen tako, da glasi:
»V območjih z namensko rabo prostora Območja stanovanj (S) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba: | SS stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi | SK Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju | SB Območja, namenjena občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, starejših ljudi, študentov in drugih socialnih skupin) |
Členitev podrobne namenske rabe: | SS, SSe Prosto stoječa gradnja | SSs Strnjena gradnja – vrstne, verižne hiše (do največ 5 hiš skupaj) | SSv Večstanovanjska gradnja | SK Površine podeželskega naselja – vaška jedra | SB Stanovanjske površine za posebne namene |
Dopustna izraba: | FZ do 0,4 | FZ do 0,4 | FZ do 0,4 | | FZ do 0,4 |
Višina stavb do: | 10 m | 10 m | 17 m | 10 m | 17 m |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Strehe: | – osnovna oblika strehe je tradicionalna dvokapnica naklona 18° do 25°; – izjemoma (zaradi lokacije ali velikosti objekta, npr. pri vogalnih stavbah, stavbah postavljenih pravokotno na ulico, večjih in širših objektih) so dopustne tudi večkapne strehe; – smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico z izjemo vrstnih hiš in hiš v nizu, kjer smer slemena posameznega objekta sledi smeri slemena objektov v nizu (vrsti); – ravne strehe se dovolijo pri večstanovanjskih objektih (v SSv), strnjeni gradnji (SSs) in pri prostostoječi gradnji (SS, SSe); ravne strehe na območjih SK so dovoljenje samo na podrejenih, praviloma manjših stavbah ali stavbnih delih; – strešine podrejenih, praviloma manjših stavb ali stavbnih delov so lahko enokapne, naklon strehe sledi dominantnemu objektu, ali pa ravne oziroma ravne pohodne (terasa); – material kritine je opečna kritina – korci ali druga valovita kritina opečne barve podobne strukture kot korci (ne velja za ravne strehe). |
Posebnosti: | oblikovanje objektov je izjemoma lahko tudi drugačno v primeru rekonstrukcije ali dograditve objekta z drugačno zasnovo. |
Spremeni se 72. člen tako, da glasi:
»V območjih z namensko rabo prostora Površine razpršene poselitve (A) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Členitev podrobne namenske rabe: | Ass | Ask | Ak | Acd | Abt |
Dopustna izraba: | FZ do 0,4 | FZ do 0,4 | FZ do 0,4 | FZ do 0,4 | FZ do 0,4 |
Višina stavb do: | 9 m | 9 m | 9 m | 15 m | 9 m |
Merila in pogoji za oblikovanje: | se prevzemajo določila za SS | se prevzemajo določila za SK | se prevzemajo določila za SK | se prevzemajo določila za CDo | se prevzemajo določila za BT |
Posebnosti: | v območjih Ask je na območju kmetij treba ohranjati prvotno strukturo in tipiko gradnje. |
Črta se naslov poglavja »III.4.1.2. C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI«.
Spremeni se 73. člen tako, da glasi:
»V območjih z namensko rabo prostora Območja centralnih dejavnosti (C) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba: | CU Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju | CD Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj |
Členitev podrobne namenske rabe: | | CDi dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | CDo trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, gasilski dom |
Dopustna izraba: | FZ do 0,6 | FZ do 0,6 | FZ do 0,6 |
Višina stavb do: | 15 m | 15 m | 15 m (razen zvonikov) |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Fasade: | – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – oblikovanje fasad je lahko sodobneje (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.). |
Streha: | – pri novogradnjah so dovoljene strešine vseh naklonov od 0° do 25°, vendar naj bodo v enem kompleksu poenotene; – smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; – večkapne (trikapne in štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.). |
Posebnosti: | merila in pogoji za oblikovanje objektov, faktorji zazidanosti in višine stavb se povzamejo v primeru enostanovanjskih in dvostanovanjskih iz SS, v primeru večstanovanjskih objektov pa iz SSv. |
Črta se naslov poglavja »III.4.1.3 I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOST«.
Spremeni se 74. člen tako, da glasi:
»V območjih z namensko rabo prostora Območja proizvodnih dejavnosti (I) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba: | IP območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. | IG območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim | IK območja proizvodnih dejavnosti, kmetijska proizvodnja |
Višina stavb do: | 15 m | 15 m | 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Fasade: | dopustno je sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); |
Strehe: | – kritina ne sme biti bleščeča; – dovoljene so strešine naklonov od 0° do 25°. |
Črta se naslov poglavja »III.4.1.4 B – POSEBNA OBMOČJA«.
Spremeni se 75. člen tako, da glasi:
»V območjih z namensko rabo prostora Posebna območja (B) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | B – posebna območja |
Podrobna namenska raba: | BT Površine za turizem Namen: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v povezavi s športom in rekreacijo (kamp, planinski, lovski, gozdarski dom idr.) | BC Športni centri Namen: športni centri, površine in objekti namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam |
Dopustna izraba | FZ do 0,5 | FZ do 0,5 |
Višina stavb do: | 10 m | 15 m |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Gabariti: | pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. |
Fasade: | pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za oblikovanje iz tabel SS oziroma iz tabel SK. |
Strehe: | – dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost; – za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona; – dovoljena je kritina v opečni barvi pri klasičnih manjših dvokapnih strehah, pri ravnih strehah pa kritina ne sme biti trajno bleščeča, kot tudi ne temnih barv. |
Črta se naslov poglavja »III.4.1.5 Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN«.
Spremeni se 76. člen tako, da glasi:
»V območjih z namensko rabo prostora Območja zelenih površin (Z) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | Z – območja zelenih površin |
Podrobnejša namenska raba: | ZS Površine za rekreacijo in šport so namenjene preživljanju prostega časa na prostem, predvsem rekreaciji in športu. | ZP Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa. | ZD Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). | ZK Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča in spremljajoče objekte. |
Višina stavb do: | 6 m | – | – | 6 m (razen zvonikov) |
Merila in pogoji za oblikovanje in urejanje zelenih površin ZS in ZK: |
– ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij; – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
Črta se naslov poglavja »III.4.2 K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ«.
Spremeni se 77. člen tako, da glasi:
»V območjih z osnovno namensko rabo prostora Območja kmetijskih zemljišč (K) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | K – kmetijska zemljišča |
Podrobnejša namenska raba: | K1 Najboljša kmetijska zemljišča. | K2 Druga kmetijska zemljišča. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve: | – na zakonito zgrajenih objektih, ki niso v skladu z namembnostjo, so dopustna vzdrževalna dela, enkratno povečanje do 20 % bruto površine in odstranitev objekta; – vzdrževanje in odstranjevanje objektov; – dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje; – prepovedana je postavitev počitniških prikolic, bivalnih zabojnikov, šotorov in drugih podobnih objektov, katerih namen je praviloma začasno prenočevanje in bivanje. Dovoljena postavitev časovno omejenih taborov s soglasjem občine; – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; – ureditve za potrebe lova in ribolova; – ni dovoljeno zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam; – mulčenje tal in kamenja na območju Natura 2000 ni dovoljeno. |
Drugi pogoji: | – navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje pristojne kmetijsko svetovalne službe; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te treba nadomestiti; – dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati. |
Merila in pogoji za oblikovanje: | – ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij; – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; – ohranjajo se suhozidi; – ohranjajo se obstoječi drevoredi in prepoznavna kmetijska kulturna krajina v obliki teras; – na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. |
Črta se naslov poglavja »III.4.3 G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ«.
Spremeni se 78. člen tako, da glasi:
»V območjih z osnovno namensko rabo prostora Območja gozdnih zemljišč (G) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | G – gozdna zemljišča |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve: | – gospodarjenje z gozdovi v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti; – krčitve gozdov v kmetijske namene ter obore za rejo divjadi, pri čemer je treba pridobiti ustrezno dovoljenje ali soglasje Zavoda za gozdove Slovenije; – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; – ureditve za potrebe lova in ribolova; – sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin; – sanitarne sečnje; – vzdrževanje in odstranjevanje objektov; – na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna vzdrževalna dela, povečanje objekta za 20 % in odstranitev objekta; – dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
Drugi pogoji: | – posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov; – v večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni; – posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. |
Merila in pogoji za oblikovanje: | – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; ؘ– ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
Črta se naslov poglavja »III.4.4 OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ«.
Spremeni se 79. člen tako, da glasi:
»V območjih z namensko rabo prostora Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N) veljajo sledeči prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve: | – vzdrževanje objektov in odstranitev objektov; – na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta; – dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
Črta se prvi odstavek 80. člena
V petem odstavku se črta številka »1« in pred piko doda besedilo »tega odloka«.
Spremeni se 81. člen tako, da glasi:
»(1) Območja, ki se urejajo z OPPN, so označena v grafičnem delu izvedbenega dela na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(2) OPPN se lahko izdela tudi za druge enote urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora.
(3) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu.
(4) Spremembo meje območja OPPN sprejme občinski svet občine.«
Črta se 82. člen.
Spremeni se 83. člen tako, da glasi:
»V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do izdelave le teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z namensko rabo EUP,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov, za potrebe povezovanja infrastrukturnih omrežij, priključevanja obstoječih objektov ter priključevanja novih objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na podlagi OPPN,
– vzdrževanje, rekonstrukcija in enkratna povečava do 50 % BTP obstoječih objektov v skladu z namensko rabo EUP,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v skladu z namensko rabo EUP,
– odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi določbami.«
Spremeni se 84. člen tako, da glasi:
»(1) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom. Prostorski izvedbeni pogoji se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, predvsem na področju javnih površin in javne infrastrukture.
(2) V območju OPPN, ki je v grafičnem delu izvedbenega dela na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«, razdeljeno na več namenskih rab, se meje namenskih rab lahko v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo. Površina posamezne označene namenske rabe se v OPPN lahko spremeni za največ 20 %.
(3) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi celovita presoja celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.«
Črtajo se 85., 86. in 87. člen.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Priloga1 se nadomesti z novo Prilogo: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora, ki je sestavni del tega odloka.
Črtajo se Priloge 2, 3, 4 in 5.
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov Občine Hrpelje - Kozina, veljavnih v času na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(1) Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti:
– na sedežu Občine Hrpelje - Kozina,
– na Upravni enoti Sežana.
– na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani.
(2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Hrpelje - Kozina.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2021-1
Hrpelje, dne 30. septembra 2021
