Na podlagi 119. člena (v povezavi s 115. členom ter z drugo alinejo četrte točke 289. člena) Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 8. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Občinski svet Občine Metlika na 18. seji dne 23. 9. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu NBK-1 v Metliki
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika (Uradni list RS, št. 31/13, 102/12 – DPN, 70/17 – DPN, 22/21, v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt NBK-1 v Metliki (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Predmet OPPN je določitev podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za 1. fazo stanovanjske pozidave za Galo (del območja MET-51-OPPN) v Občini Metlika.
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 1947.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v tem odloku in vsebuje poglavja:
1. Opis prostorske ureditve,
2. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
1. Območje urejanja v širšem prostoru
2. Izsek iz OPN – NRP z območjem urejanja
3. Izsek iz OPN – GJI z območjem urejanja
4. Vplivi in povezave v prostoru
5. Omejitve v prostoru
6. Območje urejanja z obstoječim parcelnim stanjem
7. Ureditvena situacija
8. Zbirna situacija GJI
9. Značilni prerezi območja
10. Načrt gradbenih parcel
11. Ureditve za varstvo pred požarom in drugimi nesrečami
12. Prikaz prometne ureditve.
(1) Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. izvleček iz veljavnega prostorskega plana,
2. prikaz stanja prostora,
3. seznam strokovnih podlag in izhodišča za pripravo prostorskega akta,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost,
7. odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
(2) Spremljajoče gradivo OPPN je sestavni del vezane mape OPPN. Strokovne podlage, izhodišča in ostala gradiva na zahtevo nosilcev urejanja prostora navedena v prejšnjem odstavku, so shranjene v posebnih mapah in se hranijo v spisu postopka na sedežu Občine Metlika.
(1) Ureditvena enota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(2) Območje za razvoj stavb: del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo ene ali več stavb in je prikazano v grafičnem delu OPPN. Območje je določeno z odmiki od meja gradbenih parcel, ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo ter vzdrževanje objektov in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn.
1. Opis prostorske ureditve
(koncept urejanja prostora)
Celotno območje urejanja tvori ena ureditvena enota (v nadaljevanju UE-1a). V osrednjem delu je predvidena gradnja stanovanjskega bloka, katerega višina in etažnost pa mora biti manjša od obstoječih stanovanjskih blokov na vzhodni strani. Ob mestni vpadnici je predvidena gradnja stanovanjsko poslovnega bloka, ki z lokacijo in oblikovanjem tvori mestotvorno potezo. Zaradi zagotavljanja kvalitetnega bivalnega okolja se uredijo pripadajoče zelene površine, del parkirnih mest za avtomobile in kolesa se umesti v kletne etaže, del parkirišč pa se izvede v nivoju terena na južnem delu območja OPPN. Vzdolž regionalne ceste Metlika–Črnomelj se ohrani drevored istovrstnih visokoraslih listavcev. V primeru izvedbe enega od dostopov z vzhodne strani se priporoča izvedba rekonstrukcije obstoječih parkirišč, s čimer se pridobijo dodatne parkirne površine za stanovalce in obiskovalce širšega območja urejanja.
(1) Območje urejanja se nahaja na zahodnem robu mesta Metlika. Na severu je zamejeno s Črnomaljsko cesto, na severovzhodu z obstoječo blokovsko stanovanjsko pozidavo v Naselju Borisa Kidriča, na jugovzhodu z lokalno cesto do skupne kurilnice, na jugozahodu pa prehaja v odprto krajino oziroma kmetijske površine.
(2) Velikost območja OPPN znaša približno 0,60 ha. Območje predvidenega OPPN obsega del zemljišča s parcelno številko 3999/13, k. o. 1515 – Metlika.
(3) Zaradi izvedbe novih navezav na omrežja gospodarske javne infrastrukture in ureditve prometnih površin so potrebni posegi zunaj območja urejanja za:
– izvedbo elektro kabelske kanalizacije do TP Ob križišču 1990 na delu zemljišč s parcelno številko 3999/13, 3999/14 in 4185, vse k. o. 1515 – Metlika,
– izvedbo podaljška pešpoti ob stanovanjskem bloku Naselje Borisa Kidriča 3 na delu zemljišča s parcelno številko 3999/13, k. o. 1515 – Metlika,
– v primeru izvedbe dostopa preko obstoječih parkirišč z vzhodne strani na dele zemljišč s parcelno številko 3991/4, k. o. 1515 – Metlika.
(4) V primeru odstopanj od navedenih parcelnih številk v tem členu ali kasnejših sprememb parcelnih številk se upošteva grafični prikaz ureditev in tangiranih parcel.
(1) Ob severnem robu območja urejanja poteka regionalna cesta R1 218/1211 (Črnomaljska cesta). Z vzhodne strani je območje dostopno z regionalne ceste G2 105/0258 (Metlika–most čez Kolpo) preko lokalne krajevne ceste LK 256091 (NBK–kurilnica). s severne strani pa z regionalne ceste R1 218/1211 (Metlika–Podzemelj) preko lokalne zbirne poti LZ 256011 (NBK-TPC) in javne poti JP 755521 (NBK–lekarna), ki se priključi na lokalno krajevno cesto LK 256091 (NBK–kurilnica).
(2) Načrtovane ureditve se funkcionalno in oblikovno navezujejo na okoliško poselitev in rešitve, predvidene v Strokovni podlagi za OPPN NBK-1, Stanovanjska pozidava za Galo (Območje MET-8-OPPNa) (Acer Novo mesto d.o.o., avgust 2020), v kateri je bilo območje urejanja obravnavano kot del prihodnje ureditve na območju enote urejanja prostora MET-51-OPPN.
(vrste dopustnih del in gradenj)
Na območju OPPN so dopustne novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitve objektov oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
Na območju OPPN so poleg bivanja na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustne naslednje dejavnosti:
– predelovalne dejavnosti (C): samo 32.5 (proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov),
– trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (G): samo 45.3 (trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila),
– gostinstvo (I): samo 56 (dejavnost strežbe jedi in pijač),
– informacijske in komunikacijske dejavnosti (J),
– poslovanje z nepremičninami (L),
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M),
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N),
– dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne dejavnosti (O),
– zdravstvo in socialno varstvo (Q): samo 86 (zdravstvo) in 88 (socialno varstvo brez nastanitve),
– druge dejavnosti (S).
(vrste dopustnih objektov)
Dopustni so objekti, namenjeni izvajanju s tem OPPN načrtovanih dejavnosti.
(1) Gradnja stavb je dopustna samo na območju za razvoj stavb, ki je prikazano v grafičnem delu OPPN. Na tem območju je dovoljena tudi gradnja gradbenih inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov, če je to potrebno zaradi funkcionalnosti in če se zagotovi oblikovna skladnost, ter spremljajočih zunanjih ureditev, vse skladno s Prilogo 1 veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Metlika.
(2) Zunaj območja za razvoj stavb je dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov, če je to potrebno zaradi funkcionalnosti in če se zagotovi oblikovna skladnost, ter spremljajočih zunanjih ureditev, vse skladno s Prilogo 1 veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Metlika. Ni dopustna gradnja nadstreškov, lop, drvarnic, garaž, steklenjakov, letnih kuhinj, savn in zimskih vrtov.
(3) Odmiki med stavbami znotraj gradbene parcele niso predpisani, upoštevajo pa se predpisi o varstvu pred požarom in sanitarni predpisi.
(1) Na območju za razvoj stavb je na osrednjem delu predvidena gradnja enega večjega stanovanjskega bloka, katerega etažnost ne sme presegati P+4, pri čemer mora biti četrta etaža manjših bruto tlorisnih površin od preostalih etaž (manjša za 1/3 oziroma ne sme presegati 2/3 spodnjih etaž). To se doseže z umikom obodnih zidov na najmanj 75 % oboda ter z izvedbo večjih teras. Izvedba mansardnih ali podstrešnih etaž ni dovoljena. Število kletnih etaž ni omejeno. Priporoča se izvedba ravnih streh ali streh minimalnega naklona (do 20°). Barve streh so v sivih tonih ali ozelenjene.
(2) Na severnem delu območja za razvoj stavb je predvidena gradnja enega poslovno-stanovanjskega bloka, katerega etažnost ne sme presegati P+3. Izvedba mansardnih ali podstrešnih etaž ni dovoljena. Število kletnih etaž ni omejeno. Priporoča se izvedba ravnih streh ali streh minimalnega naklona (do 20°). Barve streh so v sivih tonih ali ozelenjene.
(3) Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Predvidi se enotno oblikovanje streh ter poenotena barvna shema fasad, tako da se stavbe poenotijo po materialih in barvah. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega volumna objekta. Kot zaključni sloj fasad so dopustni omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so svetlih tonov, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi.
(4) Zagotovi se medsebojna višinska in smiselna usklajenost objektov. Dopusti se odstopanje zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov (npr. antena, strelovod, dvigalo) lahko nižji ali višji od maksimalnih dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev več kletnih etaž. Na strehah je dovoljena postavitev sončnih elektrarn in drugih naprav za izkoriščanja obnovljivih virov energije.
(5) Velikost in etažnost objektov se lahko razvija znotraj območja za razvoj stavb na način, da so omogočene funkcionalne povezave znotraj območja in navezave na zunanje prometno omrežje ter da so izpolnjene vse bistvene zahteve, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike.
(6) Kote pritličij stavb sledijo niveleti terena in znašajo +159,00 m n.m.
(7) Kletne etaže s parkirnimi mesti so zaradi racionalne izrabe dostopov in potrebnih manipulativnih površin skupne za obe stavbi. Poleg dostopa z vzhodne strani je možna ureditev dostopa preko parkirnih površin z južne strani.
(enostavni in nezahtevni objekti)
Na posameznih gradbenih parcelah je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. Vrste dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določene v 11. členu tega odloka.
(1) Ob objektih se na lastni gradbeni parceli uredijo dostopi, vse parkirne in manipulativne površine za kolesarje in avtomobile ter zelene površine.
(2) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) pri posameznih objektih se povzamejo po OPN Občine Metlika.
(3) Faktor zelenih površin znaša minimalno 0,30.
(4) Premoščanje višinskih razlik terena se prvenstveno ureja z ozelenjevanjem brežin, izjemoma z opornimi zidovi.
(5) Zunanje ureditve predvidevajo ureditev internih pešpoti ter ureditev zelenih površin. Zasaditev se izvede z okrasnim grmičevjem in visokoraslimi drevesi. Vzdolž regionalne ceste Metlika–Črnomelj se ohrani drevored istovrstnih visokoraslih listavcev.
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN (Načrt gradbenih parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe določitve parcel (razlastitve in omejitve lastninske pravice) v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebni za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
(4) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so dopustna tudi odstopanja v skladu z določili 36. člena tega odloka.
2. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(1) Predvidena je ureditev dostopnih cest z navezavo na obstoječo lokalno cestno omrežje. Dostopi na območje OPPN se lahko uredijo na več možnih lokacijah. Na vzhodni strani se dostop do dela parkirišč in garaž v kletni etaži za vozila lahko izvede tudi preko obstoječih parkirišč, ki se v tem primeru lahko rekonstruirajo in povečajo. Na južni strani se izvedejo zunanja parkirišča, preko katerih se lahko izvede dostop tudi do garaž v kletni etaži stavb. Dostop za pešce in kolesarje se poleg dostopov za avtomobile lahko izvede na vzhodni strani med obstoječimi stanovanjskimi bloki poleg otroškega igrišča. S severne strani je dostop za pešce in kolesarje možen iz smeri regionalne ceste iz obstoječih pločnikov.
(2) Objekti imajo parkirišča za avtomobile in kolesarje zagotovljena pod pogoji, kot jih določa 14. člen tega odloka.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V bližini obravnavanega območja se nahaja transformatorska postaja TP Ob Križišču, iz katere se predvidi novo EKK za potrebe obravnavanega območja. EKK se izvede iz PVC cevi fi 160 mm. Število cevi se prilagodi energetskim potrebam objektov. Jaški naj bodo standardnih dimenzij. Nizko napetostni razvodi se izvedejo do posameznih odjemnih mest. Le-ta naj bodo v prostostoječih stalno dostopnih tipiziranih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.
(2) Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi dvojček 2 x fi 50 mm.
(3) Na celotnem območju OPPN je možno na strehe objektov, kjer tehnologija to dopušča, postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike ali toplote skladno z varstvenimi režimi. Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) V sklopu predvidenih cest se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.
(2) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
(3) Pri načrtovanju cestne razsvetljave je potrebno upoštevati lokacije in naprave obstoječe cestne razsvetljave.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Telekomunikacijske storitve se zagotavljajo preko obstoječega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe dogradi s sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami.
(2) Na obravnavanem območju se nahaja telekomunikacijsko omrežje, ki bo delno s predvidenim objektom tudi tangirano. Tangiran odsek TK voda se prestavi. Predvidi se priključitev načrtovanih objektov na TK omrežje.
(1) Oskrba z vodo se zagotavlja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov dogradi. Z zahodne strani območja urejanja poteka obstoječi vodovod NL DN125 in PVC DN140, iz katerega se predvidi navezava vodovoda za potrebe območja urejanja. Vodovod se dimenzionira za oskrbo s pitno in požarno vodo, minimalnega premera DN100.
(2) V sklopu predvidenega vodovoda se uredi javno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Izjemoma se ob soglasju upravljavca vodovoda lahko predvidi podzemni hidrant, če postavitev nadzemnega hidranta ni možna.
(3) Vse stavbe morajo imeti vodomerne jaške izven objekta in na začetku parcele na stalno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih in prometnih površinah ni dovoljena, razen pod posebnimi pogoji upravljavca vodovoda. Za večstanovanjske stavbe se v vodomerni jašek namesti ločen obračunski vodomer za vsako stanovanje.
(4) Vodovodno omrežje se načrtuje na podlagi izdelane hidravlične analize ob upoštevanju oskrbe s sanitarno in požarno vodo. Po potrebi se glede na rezultate hidravlične analize lahko predvidi dodatne vire oskrbe.
(1) Kanalizacijsko omrežje se ureja v ločenem sistemu.
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo mešano kanalizacijo. Komunalna kanalizacija mora biti vodotesna ter izvedena iz ustreznih kanalizacijskih cevi in jaškov, v skladu z veljavnim tehničnim predpisom javnega kanalizacijskega sistema občine.
(3) Padavinske odpadne vode se odvaja v predviden ponikalni sistem, ki se ga locira na območju zelenih površin. Dimenzioniranje ponikalnega sistema se izvede na podlagi geološko-geomehanskih raziskav z določitvijo ponikalne sposobnosti tal.
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Metlika.
(2) Uredi se sistem individualnega prevzema komunalnih odpadkov iz odjemnih mest, ki so lahko oddaljena največ 3 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina posameznega objekta oziroma gradbene parcele, na kateri povzročitelj odpadkov le-te v tipiziranih zabojnikih preda izvajalcu gospodarske javne službe. Predmet odvoza so samo mešani komunalni gospodinjski odpadki.
(3) Obstoječi ekološki otok se prestavi. Na novi lokaciji se uredi ograjeni ekološki otok za ločeno zbiranje in odvoz odpadkov.
(4) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(ogrevanje in priprava tople vode)
(1) Ob jugozahodnem delu območja se nahaja obstoječa kotlovnica od koder poteka razvod toplovoda do okoliških stavb. Predvidi se priključitev novih objektov na toplovodno omrežje.
(2) Energetska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbah (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda).
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(1) Za vse objekte je obvezna priključitev na javni kanalizacijski sistem.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico).
(3) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda.
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.
(2) S primerno zasnovo stavb in uporabo pasivnih ter aktivnih ukrepov se omeji hrup cestnega prometa znotraj stavb.
(3) Upravljavec regionalne ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom na območju je obveznost investitorjev. Pri načrtovanju ureditev ob regionalni cesti je treba upoštevati veljavne predpise na področju ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju, določanja mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na področju zvočne zaščite stavb.
(4) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
(ravnanje s plodnim delom tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o graditvi objektov.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(4) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za projektni pospešek tal, ki velja na tem območju in znaša 0,175 (g).
(5) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 27. člena tega odloka.
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vsi objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje gradbene parcele in odmikov med objekti na isti gradbeni parceli omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba uporabiti dodatne arhitekturne in gradbene ukrepe.
(3) Zunanje površine morajo omogočati neovirane in varne dovoze in dostope vozilom za intervencijo in evakuacijo ter delovne površine za intervencijska vozila.
(4) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo iz vodovodnega omrežja in drugih virov.
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
(1) Izvajanje posegov na posameznih gradbenih parcelah se lahko izvaja neodvisno od urejanja drugih gradbenih parcel.
(2) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne opreme, in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote.
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Dopustna so odstopanja do ±1,00 m od predvidenih kot pritličij objektov, ki so navedene v 12. členu tega odloka, zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.
(2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z vidika racionalne izrabe prostora, s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Gradbišče se uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču, da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja.
(2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni objekti ter ostanki začasnih odlagališč materiala. Vse z gradnjo prizadete površine se sanirajo, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve odprtih površin. Sanirajo se tudi morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(3) Gradbišče se zavaruje pred erozijskim delovanjem voda.
(4) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju.
(5) Med izvajanjem gradbenih del se zagotovita varnost v prometu in nemotena komunalno-energetska oskrba objektov na območju urejanja in tudi zunaj njega. Zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč. Če bodo zaradi gradnje (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadete obstoječe ceste in poti ter kmetijska zemljišča.
(6) Posegi na zemljišča zunaj območja urejanja kot začasni posegi med gradnjo so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.
(7) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(8) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu regionalne ceste je potrebno pridobiti pozitivno mnenje pristojnih služb.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka izvajanja načrtovanih posegov se na območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(2) Do začetka izvajanja gradenj je na območju urejanja dovoljeno:
– vzdrževanje in nemoteno obratovanje objektov GJI in grajenega javnega dobra,
– izvajanje obstoječih kmetijskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih in
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Navedeni posegi so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem OPPN in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Metlika.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se območje ureja z OPN.
(1) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Metlika. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
(2) Nadzor na izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-1/2020-91
Metlika, dne 23. septembra 2021
