Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl. US) na 167. seji dne 30. septembra 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
V Minimalnih standardih za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 91/20; v nadaljevanju: minimalni standardi) se 2. člen dopolni tako, da se:
1. na koncu drugega odstavka za piko doda naslednje besedilo:
»Kot zahtevnejše pogoje se lahko določi:
– kakovostni pogoji: zahteva višjih faktorjev vpliva revij za izvolitve v posamezen naziv, določitev objave monografije kot obveznega pogoja za izvolitev v humanistiki, strožje zahteve za druge znanstvene, pedagoške in strokovne dosežke, ki so določeni v 25. in 28. členu, in
– količinski pogoji: zahtevano višje število znanstvenih člankov za izvolitev v naziv, ipd..«
2. Dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Visokošolski zavodi lahko v lastnih merilih za izvolitev v naziv podrobneje razdelajo značilnosti za posamezna področja izvolitev (naravoslovje in matematika, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika in umetnost). V lastnih merilih za izvolitev visokošolski zavodi podrobneje razdelajo tudi druge pedagoške in strokovne dosežke, ki so določeni v 25. in 28. členu.
Postopek presoje kandidata za izvolitev mora temeljiti na oceni kakovosti del kandidata in ne izključno na faktorjih vpliva revij, kjer so dela objavljena. Z namenom utemeljene presoje odmevnosti in relevantnosti posameznih znanstvenih objav, kandidat za izvolitev v naziv za svoje znanstvene objave predloži podatke o odmevnosti del (npr. WoS, Scopus, Google Scholar, Google Books, H-indeks, prenesene objave v elektronski obliki, altmetrijski podatki, ki se nanašajo na omembe v družbenih omrežjih in množičnih medijih …).«
V 4. členu se v tretjem odstavku besedi »treh let« nadomestita z besedami »določeno s statutom«.
V 15. členu se v četrti alineji za besedo »ocenami« doda beseda »nepristranskih«, za besedo »poročevalcev« pa besedilo »z ustreznega področja ali podpodročja«.
19. člen se črta.
V 25. členu se:
1. pri kakovostnih pogojih v peti alineji drugega odstavka črta besedilo », kjer mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije«;
2. za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Za neprekinjeno 3-mesečno delovanje v tujini iz druge alineje drugega odstavka se šteje/jo tudi:
– delovanje v tujini, ki je bilo prekinjeno zaradi epidemije korona virusa SARS-Cov-2. Kandidat lahko v tem primeru 3-mesečno delovanje v tujini izpolni v delih v skupnem trajanju najmanj 3 mesecev;
– izkazani rezultati mednarodnega delovanja kandidata v času epidemije korona virusa SARS-Cov-2 v letih 2020, 2021 in 2022 (npr. skupni članek, ki je rezultat mednarodnega sodelovanja, prijava skupnega mednarodnega projekta, izvajanje celotnega predmeta na tuji univerzi ali podobno.) Kandidat mora predložiti podroben opis mednarodnih aktivnosti in načina njihove izvedbe, iz katerega je razvidno, da je z mednarodnim delovanjem dosežen namen zahteve po neprekinjenem delovanju v tujem okolju (vpetost oziroma spoznavanje z delovanjem tuje univerze oziroma druge inštitucije, prenos dobrih praks) in da je bilo tako delovanje primerljivo z neprekinjenim delovanjem na tuji univerzi ali raziskovalni oziroma pomembni umetniški ustanovi.
Količinski pogoji:
− je objavil vsaj 10 člankov (od tega najmanj 5 od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih je prvi ali vodilni avtor (oziroma dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja); od tega mora biti najmanj 6 člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI, AHCI ali vScopus (za družboslovje in humanistiko). Največ dva članka sta lahko kratka znanstvena prispevka.
Najmanj 1 članek mora biti objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF ali Scopus s Snip (d,h) v zgornji polovici revij iz področij po razvrstitvi WOS ali Scopus. Na posameznih področjih in disciplinah se kot objava v zgornji polovici revij iz področij po razvrstitvi WOS ali Scopus lahko upošteva tudi uvrstitev znotraj posamezne discipline, pri čemer se uvrstitev preračuna znotraj seznama revij, ki so uvrščene v to disciplino. Če se ista revija pojavlja na več področjih, se upošteva višja uvrstitev.
Kandidat lahko največ 4 članke iz četrtega odstavka tega člena, ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI, AHCI ali v Scopus, nadomesti s/z:
a) drugimi znanstvenimi dosežki:
– člankiobjavljenimi vrevijah, ki so uvrščene na seznam revij ali bibliografskih baz, ki ga pripravi visokošolski zavod in potrdi senat visokošolskega zavoda.
– znanstveno monografijo. Avtorstvo monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
– objavo dela znanstvene monografije. Avtorstvo prispevka nadomešča 1 članek.
– objavo v zborniku s področja humanistike in družboslovja. Avtorstvo prispevka nadomešča 1 članek.
b) Pedagoškimi dosežki:
– univerzitetni učbenik, srednješolski učbenik ali poljudnoznanstveno monografijo s terminološkimi slovarji. Avtorstvo učbenika ali monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
– delom univerzitetnega ali srednješolskega učbenika. Avtorstvo prispevka nadomešča 1 članek.
– drugimi pedagoškimi dosežki, ki jih visokošolski zavodi določijo v lastnih merilih za izvolitev v naziv kot na primer: javno objavo cikla predavanj v trajanju najmanj 20 ur, pri čemer spletni cikel predavanj vsebuje tudi praktične izobraževalne vsebine, ki se uporabljajo v učnem procesu (npr.: eksperiment, izseki iz prakse …); inovativno in dokumentirano oblikovanje pedagoškega načrta z uporabo e–izobraževanja (npr.: učenje v množici, učna analitika, navidezna resničnost, mobilno učenje, resno igranje, oblikovalsko razmišljanje …); pripravo novega študijskega programa oziroma predmeta v okviru programa, ki se izvaja vsaj dve leti; vključevanje mednarodne razsežnosti v učni proces v okviru priprave mednarodnega študijskega programa oziroma sodelovanja pri pripravi skupnega študijskega programa, poučevanja tujih študentov v tujem jeziku ali sodelovanja pri avtorstvu in vodenju evropskih in mednarodnih izobraževalnih projektov, s katerimi se je kandidat najmanj petkrat v zadnjih treh letih udeležil mednarodnih usposabljanj, izobraževanj in srečanj skozi različne evropske in mednarodne programe. Posamezen pedagoški dosežek nadomešča 1 znanstveni članek.
c) vrhunski strokovni ali športnimi dosežki:
– strokovno monografijo. Avtorstvo monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
– podeljenim patentom (sorto, pasmo) s preizkusom. Avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
– objavo dela strokovne monografije. Avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
– prenosom tehnologij. Avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
– drugimi strokovnimi dosežki, ki jih visokošolski zavodi določijo v lastnih merilih za izvolitev v naziv kot na primer: vodenje domačega ali tujega programa ali projekta ARRS ali drugega raziskovalnega, razvojnega ali akademsko relevantnega projekta primerljive kakovosti in velikosti, pri čemer relevantnost, primerljivosti in kakovost opredeli visokošolski zavod sam; vsaj dveletno vodenje ustanove, katere dejavnost je povezana s področjem izvolitve v naziv; drugi strokovni dosežki s posameznega področja, ki jih kot take opredeli visokošolski zavod (npr. prenos znanja v prakso, uvedba nove klinične prakse, dosežek na zakonodajnem področju idr.). Izpolnjen 1 od strokovnih ali športnih dosežkov nadomešča 1 znanstveni članek.«
3. Dosedanji tretji in četrti odstavek se črtata.
V 28. členu se:
1. pri kakovostnih pogojih v peti alineji drugega odstavka črta besedilo », kjer somentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije«;
2. v tretjem odstavku:
– besedilo »v letih 2020 in 2021« nadomesti z besedilom »v letih 2020, 2021 in 2022«;
– zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom: »Upošteva se dokumentacija, s katero kandidat izkazuje dogovore s tujo institucijo, da bo delovanje na tej instituciji uresničeno, takoj ko bo mogoče. Pogoj neprekinjenega delovanja v tujini mora kandidat izpolniti pri ponovni izvolitvi v isti naziv ali pri izvolitvi v višji naziv.«
3. V četrtem odstavku zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom: »Kandidat lahko v tem primeru 3-mesečno delovanje v tujini izpolni v delih v skupnem trajanju najmanj 3 mesecev.«
4. Za četrtim odstavkom dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 5 člankov (od tega najmanj 3 od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih mora biti prvi ali vodilni avtor (oziroma dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja), od tega morajo biti najmanj 3 članki objavljeni v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI, AHCI ali v Scopus (za družboslovje in humanistiko). Največ en članek je lahko kratek znanstveni prispevek.
Najmanj 1 članek mora biti objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF, ali Scopus s Snip (d,h) v zgornjih treh četrtinah revij iz področij po razvrstitvi WOS ali Scopus. Na posameznih področjih in disciplinah se kot objava v zgornjih treh četrtinah revij iz področij po razvrstitvi WOS ali Scopus lahko upošteva tudi uvrstitev znotraj posamezne discipline, pri čemer se uvrstitev preračuna znotraj seznama revij, ki so uvrščene v to disciplino. Če se ista revija pojavlja na več področjih, se upošteva višja uvrstitev.
Kandidat lahko največ 2 članka iz petega odstavka tega člena, ki pa ne nadomeščata obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI in SCI v AHCI ali v Scopus, nadomesti s/z:
a) drugimi znanstvenimi dosežki:
– člankiobjavljenimi vrevijah, ki so uvrščene na seznam revij ali bibliografskih baz, ki ga pripravi visokošolski zavod in potrdi senat visokošolskega zavoda.
– znanstveno monografijo. Avtorstvo monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
– objavo dela znanstvene monografije. Avtorstvo prispevka nadomešča 1 članek.
– objavo v zborniku s področja humanistike in družboslovja. Avtorstvo prispevka nadomešča 1 članek.
b) pedagoškimi dosežki:
– univerzitetnim ali srednješolskim učbenikom ali poljudnoznanstveno monografijo s terminološkimi slovarji. Avtorstvo učbenika ali monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
– delom univerzitetnega ali srednješolskega učbenika. Avtorstvo prispevka nadomešča 1 članek.
– drugimi pedagoškimi dosežki, ki jih visokošolski zavodi podrobneje določijo v lastnih merilih za izvolitev v naziv kot na primer: javno objavo cikla predavanj v trajanju najmanj 20 ur, pri čemer spletni cikel predavanj vsebuje tudi praktične izobraževalne vsebine, ki se uporabljajo v učnem procesu (npr.: eksperiment, izseki iz prakse…); inovativno in dokumentirano oblikovanje pedagoškega načrta z uporabo e–izobraževanja (npr.: učenje v množici, učna analitika, navidezna resničnost, mobilno učenje, resno igranje, oblikovalsko razmišljanje…); pripravo novega študijskega programa oziroma predmeta v okviru programa, ki se izvaja vsaj dve leti; vključevanje mednarodne razsežnosti v učni proces v okviru priprave mednarodnega študijskega programa oziroma sodelovanja pri pripravi skupnega študijskega programa, poučevanja tujih študentov v tujem jeziku ali sodelovanja pri avtorstvu in vodenju evropskih in mednarodnih izobraževalnih projektov, s katerimi se je kandidat najmanj petkrat v zadnjih treh letih udeležil mednarodnih usposabljanj, izobraževanj in srečanj skozi različne evropske in mednarodne programe. Posamezen pedagoški dosežek nadomešča 1 znanstveni članek.
c) vrhunskimi strokovnimi ali športnimi dosežki:
– strokovno monografijo. Avtorstvo monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
– podeljenim patentom (sorto, pasmo) s preizkusom. Avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
– objavo dela strokovne monografije. Avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
– prenosom tehnologij. Avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
– drugimi strokovnimi dosežki, ki jih visokošolski zavodi lahko podrobneje določijo v lastnih merilih za izvolitev v naziv kot na primer: vodenje domačega ali tujega programa ali projekta ARRS ali drugega raziskovalnega, razvojnega ali akademsko relevantnega projekta primerljive kakovosti in velikosti, pri čemer relevantnost, primerljivosti in kakovost opredeli visokošolski zavod sam; vsaj dveletno vodenje ustanove, katere dejavnost je povezana s področjem izvolitve v naziv; drugi strokovni dosežki s posameznega področja, ki jih kot take opredeli visokošolski zavod (npr. prenos znanja v prakso, uvedba nove klinične prakse, dosežek na zakonodajnem področju idr.). Izpolnjen 1 od strokovnih ali športnih dosežkov nadomešča 1 znanstveni članek.«
5. Dosedanji peti in šesti odstavek se črtata.
V 30. členu se:
1. tretji odstavek spremeni tako, da se po novem glasi:
»Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 3 članke, pri katerih je bil prvi ali vodilni avtor, od tega mora biti najmanj 1 članek objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI, AHCI ali v Scopus (za družboslovje in humanistiko). Ne upošteva se kratek znanstveni prispevek.«
2. četrti odstavek črta.
v 34. členu se:
1. v drugem odstavku:
– besedilo »v letih 2020 in 2021« nadomesti z besedilom »v letih 2020, 2021 in 2022«;
– zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Upošteva se dokumentacija, s katero kandidat izkazuje dogovore s tujo institucijo, da bo delovanje na tej instituciji uresničeno takoj ko bo mogoče. Pogoj neprekinjenega delovanja v tujini mora kandidat izpolniti pri ponovni izvolitvi v isti naziv ali pri izvolitvi v višji naziv.«
2. V tretjem odstavku zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom: »Kandidat lahko v tem primeru 3-mesečno delovanje v tujini izpolni v delih v skupnem trajanju najmanj 3 mesecev.«
V 36. členu se:
– za besedo »polovico« doda beseda »količinskih«,
– besedilo »zahteva zavod pri prvi izvolitvi v naziv« nadomesti z besedilom: »določajo minimalni standardi«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki za izvolitev v naziv, začeti pred 1. 1. 2025, se končajo po pogojih in merilih zavoda, po katerih so bili začeti.
Visokošolski zavodi morajo svoja merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev uskladiti v skladu s temi spremembami do 1. 1. 2024.
Ta akt začne vejati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2025, razen določb novega tretjega odstavka 25. člena, spremenjenega tretjega odstavka 28. člena in spremenjenega drugega odstavka 34. člena, ki veljajo že za kandidate, ki vložijo vlogo za izvolitev v naziv v letih 2021 in 2022.
Št. 0072-6/2010/70
Ljubljana, dne 30. septembra 2021
predsednik sveta Nacionalne agencije
za kakovost v visokem šolstvu
