Na podlagi 115. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 17. redni seji dne 30. 9. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Krvavi Potok
1. člen
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Krvavi Potok št. 350-5/2020-1, z dne 4. 2. 2020 in četrtega odstavka 115. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Krvavi Potok (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Identifikacijska številka v zbirki prostorskih aktov je 1557.
(3) OPPN je izdelan v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2).
(4) Ta odlok določa območje OPPN in temu območju arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(5) V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-65/2020/15 z dne 29. 6. 2020 ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in postopka sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja.
(1) OPPN vsebuje besedilni in kartografski del.
(2) Besedilni del OPPN je ta odlok:
(3) Kartografski del vsebuje naslednje risbe:
1a Izsek iz OPN – PNRP: Izsek iz prikaza območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev;
1b Izsek iz OPN – GJI; Izsek iz prikaza območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture;
2 Širša situacija: prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji;
3 Območje OPPN: območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem;
4 Ureditvena situacija;
5 Infrastruktura: prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
6 Varstva: prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred nesrečami.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) Območje OPPN se nahaja ob naselju Krvavi Potok v Občini Hrpelje - Kozina ob meji z Republiko Italijo.
(2) Območje OPPN meri 8,10 ha.
(3) Območje OPPN obsega pretežni del območja enote urejanja prostora KP-8 ter del KP-7, in sicer vključuje zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 1003, 1004, 1073/5, 1073/6, 1073/18, 1073/48, 1073/64, 1073/72, 1073/77, 1073/78, 1073/79, 1073/80, 1073/81, 1073/82, 1073/83 ter 2910 vse k.o. 2555 Draga.
(4) Obseg in meja območja OPPN sta razvidna v kartografskem delu OPPN.
Celotno območje OPPN je ena ureditvena enota namenjena gradnji sončne elektrarne.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
III.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
5. člen
(1) V času gradnje vplivno območje OPPN zajema zemljišča znotraj območja OPPN ter zemljišča zunaj območja potrebna za gradnjo infrastrukture.
(2) Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(3) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje ima možnost dovoza vzdolž jugozahodne strani in vzhodne strani.
(2) Območje se priključuje samo na javno elektroenergetsko omrežje.
III.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
7. člen
(1) V območju OPPN so dovoljene vse vrste gradenj objektov, ki so navedeni v tem členu. Vrste objektov so navedene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov. Navedena klasifikacijska raven dopustnih objektov vključuje tudi vse nižje klasifikacijske ravni.
(2) V celotnem območju OPPN so dovoljene gradnje objektov, ki so:
– 21 Objekti prometne infrastrukture,
– 22121 Daljinski (transportni) vodovodi,
– 22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje,
– 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
– 2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne,
– 24201 Obrambni objekti: samo objekti namenjeni obrambi, zaščiti in reševanju pred naravnimi nesrečami,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(3) Dopustna je tudi gradnja objektov, ki so potrebni za delovanje sončne elektrarne v EUP, in sicer:
– 1220 Poslovne in upravne stavbe: do 30 m2,
– 12510 Industrijske stavbe: do 30 m2,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: do 30 m2,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: do 30 m2,
– 3 Drugi gradbeni posegi: razen 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji.
(4) Sprememba namembnosti objektov v namembnost, ki ni vezane na elektroenergetsko dejavnost, ni dopustna.
Celotno območje OPPN je namenjeno gradnji sončne elektrarne in pripadajočim objektom sončne elektrarne.
Obstoječa parcelacija se lahko ohrani.
III.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
10. člen
(1) V območju OPPN se zgradi sončna elektrarna, ki se sestoji iz sončnih modulov in stavb s transformatorji.
(2) Sončni moduli in stavbe se lahko gradijo v območju, ki je na risbi št. 4 (Ureditvena situacija) označeno z mejo postavitve sončnih modulov (3 m odmik od roba območja OPPN in izven poplavnega območja).
(3) Gradnja podzemnih objektov ni omejena.
(zasnova zelenih površin)
Površina med in pod sončnimi moduli in med stavbami se ohranja v naravni vegetaciji.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(1) Pred začetkom gradnje je treba trasirati, zakoličiti in zaščititi obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in omogočiti nadzor upravljavca infrastrukture.
(2) Stik med gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je neovirano dostopen upravljavcu infrastrukture.
(3) Gospodarska javna infrastruktura vključno z zasebnimi priključnimi vodi izven stavb je podzemna. Elektroenergetski vodi in omrežje elektronskih komunikacij se izvede v cevni kanalizaciji.
(4) Gospodarska javna infrastruktura in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljavca.
(5) Križanja gospodarske javne infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih in vertikalnih odmikih.
(6) Novi infrastrukturni vodi se geodetsko posnamejo. Digitalni posnetek infrastrukture se dostavi upravljavcu infrastrukturnega voda.
(1) Za potrebe gradnje in vzdrževanja objektov in površin v območju OPPN se uredi dovoz oziroma dovozi s priključitvijo na javno cesto. Dovoz se lahko uredi na jugozahodni oziroma vzhodni strani območja. Na površinah dovoza v območju OPPN se ohranja zatravitev.
(2) Lahko se ohrani obstoječ dovoz v območju OPPN in se uporablja za potrebe dostopa v območje OPPN oziroma do sosednjih zemljišč.
(3) Promet in parkiranje v območju OPPN je omejeno za potrebe vzdrževanja objektov in površin v območju OPPN.
(1) Obstoječi javni vodovod, ki se nahaja v območju OPPN, se nadomesti z novim vodovodom, ki se ga umesti bodisi izven območja OPPN bodisi v trimetrski pas ob robu območja OPPN.
(2) Pred gradnjo objektov v območju OPPN je treba izdelati zasnovo ureditve novega javnega vodovodnega omrežja z nadomestnim vodom NL DN 100.
(3) Zasnova novega vodovodnega omrežja mora vsebovati funkcionalno zaključene povezave z meritvami na javno dostopnih mestih.
(1) V območju OPPN se lahko ohrani obstoječi elektroenergetski daljnovod.
(2) Zgradi se notranje omrežje za potrebe delovanja sončne elektrarne.
(3) Območje se priključi na javno elektroenergetsko omrežje, in sicer na obstoječi srednjenapetostni daljnovod. Vodnike na obstoječem daljnovodu je treba prilagoditi novi obremenitvi ter izvesti mehansko in električno ojačitev izolacije daljnovoda.
(4) Za priklop elektrarne na javno elektroenergetsko omrežje je treba zgraditi ustrezno elektro infrastrukturo.
(5) Za potrebe vzdrževanja obstoječega elektroenergetskega daljnovoda v območju OPPN je treba zagotoviti stalen dostop do koridorja daljnovoda s tovornim vozilom oziroma izvesti pokablitev daljnovoda.
(6) Novopredvidena in obstoječa srednjenapetostna in nizkonapetostna kabelska kanalizacija morata biti med seboj povezani.
(7) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(8) Distribucijska elektroenergetska infrastruktura se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč.
(9) Za gradnjo distribucijskih elektroenegetskih objektov je možna postavitev opornih in podpornih zidov.
(10) V koridorjih daljnovodov je:
– prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material ter
– prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
16. člen
(1) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu, tekočin, odpadne embalaže in gradbenih materialov.
(2) Deponije viškov zemeljskega materiala v času gradnje ni dovoljeno odlagati na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka. Gradnja mora biti organizirana tako, da se ne pojavlja erozija, da ne prihaja do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda v času gradnje. Po končani gradnji je potrebno začasno postavljene objekte odstraniti, kakor tudi vse ostanke začasnih deponij.
(3) Na poškodovanih travnatih površinah je potrebno po zaključku zemeljskih del v čim krajšem času vzpostaviti dobro razraščeno travno rušo, da bodo te površine odporne na morebitno površinsko erozijo.
(4) Vsa morebitna začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. Delavci na gradbišču morajo biti usposobljeni za takojšnje ukrepanje v primeru nezgod, ki bi nastale zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.
(1) Posegi v območju OPPN se morajo izvajati ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev in smernic:
– odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja izven časa gnezditve varovanih vrst ptic, in sicer v času od 1. avgusta do 1. marca;
– gradbena dela naj se izvajajo v dnevnem času; območja naj se ne osvetljuje zaradi varstva žuželk in ptic;
– električno omrežje se gradi za ptice varno.
(2) Pri izvajanju dejavnosti v območju OPPN se mora upoštevati:
– aktivnosti v območju se lahko izvajajo samo v dnevnem času;
– območja naj se zunanje ne osvetljuje, razen kjer je to nujno potrebno; tam naj se uporabi svetila na senzorski vklop na zaznano gibanje; za zunanje osvetljevanje naj se uporabljajo svetilke z barvnim spektrom, ki sevajo z barvno temperaturo pod in vključno 2700 K ali svetilke z barvno temperaturo pod in vključno 3000 K, ki ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem in modrem delu spektra;
– na območju naj se za vzdrževanje površin ne uporablja biocidov (herbicidi, insekticidi ipd.).
(3) V primeru odkritja potencialnih geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture), podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna) ali jamskih objektov je treba zaustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave.
(1) Posegi v prostor ne smejo poslabševati stanja voda, morajo omogočati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, morajo ohranjati naravne procese, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Posegi se morajo izvajati tako, da se z gradnjo stavb ne posega v vodonosne plasti oziroma, da se ne zmanjša prostornina vodonosnika ali preseka toka podzemne vode.
(3) Vse prostorske ureditve morajo biti umeščene izven petmetrskega priobalnega pasu Krvavega Potoka. Na vodno in priobalno zemljišče se lahko posega le izjemoma, na podlagi določil Zakona o vodah in pridobitvi vodnega soglasja oziroma mnenja s področja upravljanja z vodami.
(4) Vsi objekti in naprave s pripadajočo infrastrukturno in zunanjo ureditvijo morajo biti izven vodnega in priobalnega zemljišča.
(5) Ob vodotoku je treba, skladno z določili ZV-1, zagotoviti prost in neoviran prehod.
(6) Odvajanje in čiščenje vseh vrst odpadnih voda mora biti usklajeno z določili Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spremembe) in Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in spremembe) ter ostalimi področnimi predpisi.
(7) Morebitno odvajanje zakonsko prečiščenih odpadnih voda v podzemne vode ne sme imeti škodljivega vpliva na kakovost podzemne vode oziroma škodIjivi vplivi odpravljeni ali zmanjšani na sprejemljivo raven. Ponikanje mora biti zagotovljeno prek objekta za ponikanje; med dnom objekta za ponikanje in najvišjo gladino podzemne vode se mora nahajati plast neomočenih sedimentov ali zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 rn. Prostornina objekta za ponikanje se določi glede na dejanske ponikalne sposobnosti terena.
(8) V skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja oziroma mnenja mora biti skladna z določili ZV-1 ter Pravilnika o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09 in spremembe).
(9) V primeru fazne gradnje morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim in stanje voda.
(1) Upoštevati je treba normative glede dopustnih emisij iz objektov in dejavnosti v območju OPPN.
(2) Kurjenje na prostem ni dovoljeno.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.
(2) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico poseganja.
(svetlobno onesnaževanje)
Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba svetilk, ki ustrezajo pogojem iz druge alineje drugega odstavka 17. člena tega odloka. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
22. člen
(1) Površina območja OPPN naj se le malenkostno spreminja oziroma izravnava (ohrani naj se celotna kraška struktura).
(2) Obstoječe vrtače naj se v območju OPPN ne zasipavajo.
(3) Območja postavitve transformatorskih postaj naj se izvedejo tako, da bo tlak objektov na višinski koti vsaj 0,5 m višje od okoliškega terena.
(4) Vsa kabelska kanalizacija elektro kablovodov mora biti izvedena v vodotesni izvedbi!
Za potrebe zagotavljanja požarnega varstva se izvede ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, intervencijske poti, neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za intervencijska vozila.
(1) V območju OPPN ni ogroženih območij glede visoke podtalnice, plazovitosti in plazljivosti. Glede na dopustne dejavnosti v območju ni verjetna možnost razlitja nevarnih snovi.
(2) Konstrukcijska zasnova objektov mora biti izvedena protipotresno varno za projektni pospešek tal 0.150 g (povratna doba 475 let).
(3) Zasnova objektov mora upoštevati geološko geomehanske raziskave terena, ki jih je treba opraviti pred izdelavo konstrukcijske zasnove objektov.
(4) Do vsakega objekta se omogoči dovoz za intervencijo in dostavo, ki mora biti brez višinskih ovir.
VII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
25. člen
(1) OPPN lahko preneha veljati, ko so izvedeni vsi predvideni posegi in pridobljena uporabna dovoljenja za vse objekte.
(2) Če se veljavnost OPPN prekine, preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, je za izvajanje posegov v območju OPPN treba sprejeti ustrezni nadomestni prostorski dokument.
(3) Po prenehanju veljavnosti OPPN se posegi v območju urejajo skladno z občinskim prostorskim načrtom.
38. člen
OPPN je na vpogled na Občini Hrpelje - Kozina.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2021-1
Hrpelje, dne 30. septembra 2021
