Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 19. seji dne 29. 9. 2021 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu LS-01 Laseno
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt LS-01 Laseno (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor, s številko projekta 18-256.
(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2) Sestavni deli OPPN so odlok, grafični del in priloge.
(3) Grafične priloge odloka so:
List 01 Pregledna karta s prikazom območja obdelave | M 1:1500 |
List 02 Izsek iz Občinskega podrobnega načrta Občine Kamnik | M 1:1000 |
List 03 Meja območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1000 |
List 04 Ureditveno zakoličbena situacija | M 1:500 |
List 05 Situacija prometne ureditve | M 1:500 |
List 06 Situacija komunalne in energetske infrastrukture | M 1:500 |
List 07 Načrt parcelacije z zakoličbo objektov | M 1:500 |
List 08 Karakteristični prerezi 2,3,4 | M 1:250 |
List 09 Karakteristična prereza 1,6 | M 1:250 |
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve, povezane s stanovanjsko gradnjo na območju urejanja prostora LS-01 Laseno.
(2) Predvidene so naslednje ureditve:
– gradnja enostanovanjskih stavb,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe,
– ureditev zelenih in drugih površin,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovozne ceste.
(1) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 904/5, 904/4, 904/3, 904/2, 896, 909/13, 909/14, 909/6, 909/8, 909/9, 909/2, del 1793, del 1794, 909/10, 909/11 vse k.o. 1918 – Pšajnovica.
(3) Območje OPPN meri 1,2 ha.
(4) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč: zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, zemljišča za dostopne ceste. Namenska raba zemljišč dostopnih cest na območju OPPN se opredeli za prometno infrastrukturo, zemljišča za gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) V skladu z določili 184. člena OPN Občine Kamnik je podrobna namenska raba območja SK – površine podeželskega naselja.
(2) Možne dejavnosti so:
– 11100 enostanovanjske stavbe
– 11210 dvostanovanjske stavbe
– 11222 stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 1242 garažne stavbe.
(3) Možne spremljajoče dejavnosti so:
– kmetijstva in gozdarska dejavnost
– poslovne in obrtne ali podobne druge mirne dejavnosti, ki služijo lokalnemu območju in ne presegajo neto površine prostorov 150 m2.
Gostinske, turistične in trgovske dejavnosti na drobno niso dopuščene.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Lega predvidenih objektov je določena z območjem pozidave in je razvidna iz grafične priloge.
(2) Višinska kota objekta je določena s koto neposredne okolice objekta. Višinska kota 0,0 zunanje ureditve ob objektih lahko od višinske kote uvoza na zemljišče iz javne ceste odstopa največ za ±100 cm.
(3) Predvideni tlorisni gabariti objektov so prikazani v grafični prilogi odloka.
(4) Dimenzije posameznih objektov (stavba, nadstrešnica, garaža) se lahko od prikazanih razlikujejo za ±1 m.
(5) Etažnost: max. K+P+M. Skupna višina objekta, merjena od kote zunanje ureditve ob objektu, ne sme presegati 10 m. V navedeni višini se ne upošteva višina podkletenih delov objekta (garaža, vhod ...). Objekti se lahko izvedejo tudi brez kleti. V okviru dovoljene višine objekta se lahko v objektih izvedejo tudi medetaže.
(6) Strehe objektov morajo biti dvokapne z napuščem ali deloma ravne, pri čemer površina, ki jo prekriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. Smer slemena naj poteka v vzdolžni smeri. Naklon strešine dvokapnice mora biti med 35–45 stopinj.
(7) Na strehi je možno izvesti strešna okna v ravnini strehe, frčade, terase in druge oblike odpiranja strehe, ki pa ne smejo biti višje od slemena strehe in morajo biti na posamezni strehi oblikovno usklajene. Dolžina frčad oziroma odprtin na strehi (ne velja za okna v strešini) ne sme presegati 40 % dolžine strehe v horizontalni smeri.
(8) Dozidave objektov morajo biti z osnovnim objektom oblikovno usklajene. Streha se izvede v enakem naklonu, kot je izvedena strešina osnovnega objekta ali kot ravna streha.
(9) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh.
(10) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(11) Fasade objektov morajo biti barvane v belo ali v spektru različnih zemeljskih barv. Stavbno pohištvo mora biti v beli, temno sivi barvi ali v strukturi in barvi lesa.
(12) Strešine objektov morajo biti v temno sivi ali opečni barvi.
(13) Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo in imajo močan odsev, glazirane svetle, pločevinaste in prosojne barvaste kritine ter kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dopustne.
(14) Odmiki stanovanjskih objektov od sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 4 m, manjši odmik je možen ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča ter ob izpolnjevanju tehničnih pogojev požarne varnosti pred širjenjem požara na sosednje objekte.
(15) Stanovanjski objekti morajo biti od ceste in pločnika odmaknjeni minimalno 6,00 m.
(16) Za potrebe izvedbe objektov in ureditve njihove okolice je možno izvajati odkop zemljine in nasutje terena do kote 0.0 objektov, tudi nad vkopanimi garažami.
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(2) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je možna le, če v sklopu osnovnega objekta funkcije pomožnega objekta ni moč zagotoviti in če so upoštevani pogoji, ki veljajo tudi za ostale novogradnje tako glede lokacijskih kot oblikovalskih pogojev, in sicer:
– skupna zazidanost zemljišča ne sme presegati 40 % površine,
– gradnja garaže je možna v okviru gabarita osnovnega objekta ali kot pomožnega objekta ob objektu v okviru gabarita, prikazanega v grafični prilogi, kot objekt z ravno ozelenjeno streho,
– gradnja nadstrešnice ali garaže za vozila je možna v velikosti max. 6,00 x 6,00 m, z upoštevanjem toleranc ±0,5 m. V okviru gabarita nadstrešnice je možna tudi izvedba ostalih pomožnih objektov, kot so npr.: lopa, drvarnica, kolesarnica ipd.,
– fasade nezahtevnih in pomožnih objektov bodo barvane v barvo, ki je skladna z barvo osnovnega objekta,
– lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne,
– nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko ravno streho ali enokapnico, zakrito z atiko – izgled ravne strehe.
(3) Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogo 1 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17): Dopustni nezahtevni in enostavni objekti, če s tem odlokom ni drugače določeno.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti z BTP do 40 m2 naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Bližje ali na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(5) Gradnja medsosedskih ograj je dopustna do višine 1,60 m. Ograja sme biti postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z ograjo ne posega na sosednje zemljišče. Višina ograj ob cesti ne sme ovirati prometa ali zakrivati prometnih znakov in signalizacije. Od roba ceste ali pločnika mora biti oddaljena najmanj 0,5 m. Postavljena je lahko na betonski zidec do višine 50 cm. Njena skupna višina ne sme presegati 160 cm.
(6) Če se ograja postavlja na betonskem zidcu za premagovanje višinske razlike v terenu, velja, da se njena višina meri od višine terena na višji strani ograje. Podporni zid se ne šteje v predpisano višino ograje in se ne šteje kot del ograje v smislu pogojev oblikovanja, razen če se postavlja ob cesti. Če se postavlja ob cesti je zaradi vidnostnih trikotnikov potrebna omejitev absolutne višine in je merodajna njegova skupna višina z ograjo, merjena od nivelete vozišča ceste. Oporni zid mora biti od roba ceste ali pločnika odmaknjen vsaj 1,0 m.
(7) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih, ki segajo v območje preglednega trikotnika ali segajo v območja javnih prometnih in zelenih površin, ne sme biti višja od 1,0 m, merjeno od nivelete vozišča ceste.
(8) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:
– rekonstrukcije objektov in naprav,
– sprememba namembnosti v okviru namembnosti, kot je definirana v OPN Kamnik.
(9) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo javno infrastrukturo.
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone nealergene travne, grmovne in drevesne vrste.
(2) Zasajene rastline ne smejo segati na sosednja zemljišča. Višina rastja ne sme presegati vrednosti oddaljenosti stebla od parcelne meje s sosednjim zemljiščem, povečane za 1 m. Odstopanja od navedenih določil so možna s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobrem)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu z veljavnimi zakoni, tehničnimi normativi, standardi in pravili stroke.
(2) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. V prvi fazi izvedbe lahko predvideni objekti do najbližje javne ceste dostopajo preko obstoječe lokalne dostopne poti v zasebnem lastništvu. Določila 11. člena tega odloka o urejanju prometnih površin veljajo za II. fazo izvedbe, ko se bo rekonstruirana lokalna dostopna pot prenesla v javno dobro in v upravljanje koncesionarju – upravljavcu javnih površin v občini.
(3) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje in dostop do javne ceste ter organiziran odvoz odpadkov.
(4) Če objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. Možna je etapna izvedba dostopne poti in komunalne gospodarske javne infrastrukture glede na gradnjo objektov ob njej.
(5) Omrežja javne gospodarske infrastrukture se na javnih cestah praviloma umeščajo zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se omrežja locirajo tako, da so pokrovi jaškov zunaj kolesnic vozil.
(6) Lokacije hišnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ter lokacije zadrževalnikov in ponikalnic površinskih voda so v grafičnih prilogah tega odloka prikazane informativno. Natančne lokacije se določijo v projektni dokumentaciji za gradnjo posameznih objektov.
(1) Cestno omrežje na območju se v prvi fazi lahko koristi v obstoječem lastniškem stanju in obstoječem nivoju opremljenosti, ki omogoča dostop do objektov. V tem členu navedene pogoje se upošteva v drugi fazi, preden se zasebne prometne površine prenesejo v javno dobro.
(2) Pri projektiranju prometne ureditve na območju se mora upoštevati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 50/15 in 20/17), Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15, 10/18 in 123/21) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17).
(3) Območje OPPN se prometno navezuje z dvema dovoznima cestama na javno pot JP 735271 Lipa–Rakitovec, ki poteka po južnem robu območja obdelave. Predvideni dovozni cesti sta širine 5,00 m (3,5 m vozni pas, 2 x 0,75 utrjena bankina) in bosta opremljeni s cestnimi robniki ter javno razsvetljavo.
(4) Cesti in priključka na javno pot morajo biti zgrajeni skladno s predpisi o cestah ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil (SIST EN 14090) ter komunalnih vozil.
(5) Primarne peš površine, parkirni prostori ter pločnik za pešce morajo biti urejeni tako, da so dostopni tudi funkcionalno oviranim osebam.
(6) Vsak objekt mora imeti na parceli zagotovljen urejen in varen hišni priključek na javno cesto ali posredno po zasebni poti do najbližje javne ceste. Vsi fiksni objekti morajo biti od ceste odmaknjeni minimalno 2,0 m, ograje in podporni zidovi pa 1,0 m. Na hišnem priključku ne sme biti parkirišča.
(7) Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi.
(1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.
(2) Za potrebe parkiranja stanovalcev se na vsakem zemljišču izvedeta vsaj 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena garaža ali utrjena površina z nadstrešnico. Najmanjši odmik od prometnih površin je 1,50 m. Manipulacijske površine na zemljišču objektov morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na cesto.
(1) Upoštevati se mora Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 55/09), Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 20/05), Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17).
(2) Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na javni vodovod PE DN 110, ki poteka v lokalni cesti na južnem delu ureditvenega območja preko sekundarnega voda. Vsak stanovanjski objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter in reducirni ventil.
(3) V obstoječem vodovodnem sistemu je prenizek tlak, zato se mora za izboljšanje tlaka predvideti izgradnjo črpališča na obstoječem javnem vodovodnem omrežju ali vgraditi interne naprave za dvigovanje tlaka na hišnih priključkih.
(4) Vodovod se mora zgraditi v cestnem svetu tako, da bo možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka vodovodno omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop z mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(5) Za vse obstoječe in predvidene vodovodne objekte in naprave izven javnih površin (ceste, pločniki) je treba že v fazi določitve gradbenih parcel urediti služnostno pravico za potrebe izgradnje, obratovanja, vzdrževanja in nadzora vodovoda v korist vzdrževalca javnega vodovodnega sistema oziroma v korist Občine Kamnik.
(6) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(7) V sklopu predvidene gradnje se bodo na sekundarnem vodovodnem cevovodu izvedli nadzemni hidranti za zagotovitev zadostne požarne vode.
(8) Stanovanjske objekte bo možno priključiti na javni vodovod po izgradnji sekundarnega vodovoda oziroma po pridobitvi uporabnega dovoljenja in prenosa sekundarnega vodovoda v vzdrževanje vzdrževalca javnega vodovodnega omrežja.
(komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode)
(1) Pri projektiranju se mora upoštevati obstoječi kataster komunalnih odpadnih voda in odlok, ki določa odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda v Občini Kamnik ter Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17).
(2) Predvideti se mora ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda iz objektov in padavinskih odpadnih voda iz objektov in parcel.
(3) Komunalne odpadne vode iz stanovanjskih hiš se morajo odvajati v individualne male biološke čistilne naprave na posameznih parcelah investitorjev. Zunanja ureditev na posamezni parceli mora biti načrtovana tako, da je dostop do male čistilne naprave neoviran in mogoč komunalnemu vozilu za čiščenje in praznjenje.
(4) Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se mora objekt obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.
(5) Odpadno vodo s streh, parkirišč, cest in drugih utrjenih površin je treba urediti za vsak objekt na svoji parceli – koncept zadrževanja padavinskih odpadnih vod na površini ali jih shraniti v začasnih zadrževalnikih in očiščene porabiti za zeleno vodo, oziroma ponikati.
(6) Padavinsko vodo s ceste je treba speljati v ponikovalno polje ali ponikovalnice.
(7) V projektni dokumentaciji mora biti način odvajanja površinskih vod prikazan in dokazano mora biti, da projektirana rešitev ne vpliva na stanje brežin okolice obravnavanega zemljišča.
(1) Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogojem, da se zagotovi ustrezna zaščita oziroma po potrebi umik EE vodov skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).
(2) Za napajanje območja je treba izvesti NN omrežje, ki se naveže na obstoječi TP.
(3) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Ljubljana d.d.
(4) Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje priključka je treba na osnovi 147. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE in 121/21 – ZSROVE) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa objektov na predmetno EE infrastrukturo.
(5) V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oziroma nadomestitvijo obstoječe elektro energetske infrastrukture, ki je v lasti Elektra Ljubljana d.d., je investitor dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo. Funkcija prestavljene, preurejene in nadomeščene elektroenergetske infrastrukture tudi po izvedbi ostane enaka in kot taka ostane v lasti distributerja Elektro Ljubljana d.d. Elektro Ljubljana d.d. si pridržuje pravico, da na račun investitorja opravi vsa dela, ki predstavljajo prestavitev, preureditev oziroma nadomestitev obstoječe elektroenergetske infrastrukture. Vsa medsebojna razmerja o načinu financiranja in izvedbi prestavitev, preureditev oziroma nadomestitev elektroenergetske infrastrukture investitor in Elektro Ljubljana d.d. dogovorita v posebni pogodbi.
(6) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(7) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnje elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v skladu z določili tega odloka, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve vodov mora biti kot soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana d.d.
(8) Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljavca, ki je predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji ustrezne nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem distribucijskega omrežja o predaji le-te v osnovna sredstva upravljavca distribucijskega omrežja.
(9) Investitor objektov nosi vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v predmetnem prostorskem aktu, skladno z določili tega odloka.
(telekomunikacijski vodi)
(1) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.
(2) Za izgradnjo TK omrežja je potrebno pripraviti DGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stanovanjskih stavb po zemljišču, ki je predvideno kot cesta, zgradi TK kabelska kanalizacija.
(3) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti ponudnikom TK storitev možnost priključka vseh objektov v zazidavi.
(1) Vsi stanovanjski objekti morajo imeti zunanjo razsvetljavo objekta, parkirišča in manipulativne površine internega značaja.
(2) Javna pot JP735271 Lipa–Rakitovec, ki poteka po južnem robu območja obdelave, mora biti opremljena z javno razsvetljavo tako, da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa.
(ogrevanje in prezračevanje)
(1) Ogrevanje bo urejeno individualno ali kot skupno ogrevanje z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so: plin kot najprimernejši energent, toplotne črpalke zrak/voda, obnovljivi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno lahko tudi prisilno ali v celoti prisilno.
(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim zakonom o vodah ter vodno soglasje.
(3) Dovoljena je postavitev sončnih kolektorjev na strehe predvidenih objektov.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu OPPN. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
(3) Obstoječa parcelacija se po potrebi lahko preoblikuje: parcele se lahko združujejo, razdružujejo.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnjo točko pa velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju.
(2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.
(3) Območje obdelave se nahaja v bližini gozda. Pri načrtovanju objektov ob gozdnih površinah je upoštevana varnostna razdalja objektov od gozdnega roba najmanj 10,0 m. Vsi posegi, ki so predvideni, so predvideni tako, da ne bo povzročena škoda na gozdnih zemljiščih (na gozdnem robu, gozdnih tleh in gozdnih prometnicah).
VIII. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru in
– zmanjšanje škode ob požaru.
(3) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte.
(4) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.
(5) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami. Pri objektih, kjer ta pogoj ni izpolnjen, mora biti ustrezno preprečevanje širjenja požara med objekti izkazano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Eventualni dodatni ukrepi bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(6) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti oziroma potrebne protipožarne zaščite.
(7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na občinsko cesto in površin za ustavljanje vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Nosilnost cestnega ustroja mora omogočati prevoznost vozil z 10 t osne obremenitve.
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.
(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste in
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(1) Predmetna lokacija se nahaja izven vodovarstvenega območja.
(2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje in naslednja določila:
– vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, v kolikor le ta obstaja, oziroma je treba zagotoviti priključek odpadnih voda na javni kanalizacijski sistem takoj, ko bo to mogoče,
– odvajanje padavinskih voda je treba urediti v skladu z določbami veljavnega zakona o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, je možno padavinske vode speljati v bližnji vodotok,
– del območja se nahaja na erozijskem in plazljivem območju, zato je potrebno na podlagi veljavnega zakona o vodah izdelati geološko poročilo, ki bo definiralo dejansko erozijsko ogroženost in predvidelo morebitne ukrepe za njeno eliminacijo.
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotovi ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij.
(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprtih posodah in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(3) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah. Dovozna pot do prevzemnega mesta mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste; najmanjša svetla višina dovozne poti mora biti 4,0 m.
(4) Za vsak objekt se zagotovi dovolj prostora za namestitev posod za ločeno zbiranje naslednjih vrst odpadkov:
– mešani komunalni odpadki: odvoz na 14 dni,
– mešane odpadne embalaže: odvoz na 14 dni,
– odvoz biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov: odvoz na 7 oziroma 14 dni (v primeru, da uporabnik tovrstnih odpadkov ne bo kompostiral).
(svetlobno onesnaževanje)
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti iz priloge 1 uredbe.
Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v vsaj enem bivalnem prostoru zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter
– dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 ure.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Manjkajoča gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvede v več etapah, in sicer pred ali vzporedno z gradnjo stanovanjskih stavb.
(2) Stanovanjske stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporablja obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba prizadetega in sosednjih zemljišč.
(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(3) Med gradnjo se zagotovi:
– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),
– po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.
(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih,
– gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
(razmejitev, izročitev in prevzem)
(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
(obveznosti investitorja)
(1) Investitor je dolžan:
– pred začetkom gradnje posameznih stavb pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je treba v primeru poškodb takoj obnoviti,
– sprotno rekultivirati območja posegov,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(1) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih stanovanjskih stavb je možno. Dimenzija objekta lahko odstopa od predpisane do ±1 m.
(4) Dopustno odstopanje od predpisanih višinskih 0,0 kot objektov je ±1,0 m.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom. V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov, pod pogoji, naštetimi v drugem odstavku tega člena.
(6) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture. Izvedejo se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-311/2018-5/1
Kamnik, dne 29. septembra 2021
