Številka: Up-298/21-10
Ustavno sodišče je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje Judite Sobočan, Lendava, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Stušek, d. o. o., Ljubljana, na seji 7. oktobra 2021
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 22540/2014 z dne 5. 11. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. IV Kp 22540/2014 z dne 6. 11. 2018 in s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III K 22540/2014 z dne 12. 12. 2017 se zavrne.
1. Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-298/21 z dne 4. 5. 2021 zavrglo ustavno pritožbo pritožnice zoper v izreku navedene akte kot prepozno. Pritožnica je dne 24. 5. 2021 predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ustavne pritožbe.
2. Pritožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da so podani opravičljivi razlogi za zamudo, in sicer negotov pravni položaj glede uporabe predpisov in določil zakona, ki se nanaša na tek rokov v epidemiji, in pravna zmota glede tega. Predlog utemeljuje predvsem z obrazloženim nasprotovanjem stališču, da je v drugem valu epidemije COVID-19 rok za vložitev ustavne pritožbe tekel kljub aktom predsednika Vrhovnega sodišča in Vlade o prenehanju teka rokov za varstvo sodnih pravic. Tako stališče naj bi bilo neživljenjsko in nepraktično, prav tako naj bi po njenem mnenju še vedno veljal Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 36/20 – v nadaljevanju ZZUSUDJZ). Pritožnica navaja tudi, da na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči, da Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi nastopa v funkciji varuha Ustave in da ima ustavna pritožba naravo izrednega pravnega sredstva. Nasprotno stališče naj bi pomenilo kršitev drugega in četrtega odstavka 15. člena Ustave in neenakost med pritožniki iz prvega in drugega vala epidemije.
3. Na podlagi 6. člena ZUstS Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena z ZUstS, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Na podlagi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17, 22/19 in 200/20 – v nadaljevanju ZKP) sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, da napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo.
4. Glede na to, da pritožnica predlaga vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper posamične akte, izdane v kazenskem postopku, bi bila na mestu smiselna uporaba določb ZKP. Ker je 15-dnevni subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, določen v 117. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), ugodnejši kot 8-dnevni rok, določen v prvem odstavku 89. člena ZKP, je Ustavno sodišče upoštevalo 15-dnevni rok iz drugega odstavka 117. člena ZPP, kljub temu da je bila ustavna pritožba vložena zoper sodne odločbe, izdane v kazenskem postopku. Ob dejstvu, da sta roka določena različno, je namreč treba upoštevati tistega, ki nikogar ne prikrajša, tj. daljšega.1 Enako velja glede objektivnega roka za vložitev predloga; v drugem odstavku 89. člena ZKP je določen objektivni rok treh mesecev od dneva zamude, medtem ko je v tretjem odstavku 117. člena ZPP opredeljen daljši objektivni rok šestih mesecev od dneva zamude.
5. Pritožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila 24. 5. 2021. Ker ji je bil sklep Ustavnega sodišča o zavrženju njene ustavne pritožbe, ko je najkasneje vedela, da je bil rok za njeno vložitev zamujen, vročen dne 12. 5. 2021, je predlog vložila znotraj 15-dnevnega subjektivnega roka. Glede na to, da je rok za vložitev ustavne pritožbe potekel dne 25. 1. 2021, pa je bil vložen tudi v šestmesečnem objektivnem roku.
6. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena ZKP Ustavno sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če ugotovi, da je pritožnik zamudil rok iz opravičenih razlogov. Pritožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjuje, da je bil v drugem valu epidemije na podlagi sklepov Vlade in odredb predsednika Vrhovnega sodišča zadržan tudi rok za vložitev ustavne pritožbe, da je njena ustavna pritožba zato pravočasna, ter obrazloženo nasprotuje stališču Ustavnega sodišča, da je rok za ustavno pritožbo kljub razglašeni epidemiji tekel.2 Navaja, da je bila v pravni zmoti.
7. Iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-1391/20 z dne 10. 3. 2021 izhaja, da ni mogoče pritrditi pritožničini razlagi teka roka za vložitev ustavne pritožbe. S Sklepom Vlade o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z dne 19. 11. 2020 (Uradni list RS, št. 167/20) je bilo določeno, da se tek rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, prekine za 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu (tj. od 20. 11. do 19. 12. 2020). S Sklepom Vlade o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z dne 16. 12. 2020 (Uradni list RS, št. 190/20) pa je bila ta prekinitev podaljšana še do 10. 1. 2021. Oba sklepa je Vlada izdala na podlagi šestega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – v nadaljevanju ZS) in predlogov predsednika Vrhovnega sodišča. Sklepa veljata za redna sodišča, saj je podlaga za njuno izdajo določba ZS, za Ustavno sodišče pa ne.3 Zato ni mogoče pritrditi pritožničini razlagi glede zadržanja teka roka za vložitev ustavne pritožbe in je treba glede pravočasnosti vložitve ustavne pritožbe v obravnavanem primeru upoštevati prvi odstavek 52. člena ZUstS, ki določa za njeno vložitev 60-dnevni rok od dneva vročitve posamičnega akta, ki se izpodbija.4 Poleg tega pravna zmota ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.5 Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče pritožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
8. Pritožnica je podredno vložila tudi predlog za izjemno obravnavo prepozne ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS, ki ga utemeljuje z obrazložitvijo očitne kršitve komunikacijske zasebnosti iz prvega odstavka 37. člena Ustave in z nastalimi nepopravljivimi posledicami v obliki hudega posega v zasebnost, zaradi kazenske obsodbe ter finančnih posledic zaradi plačila premoženjskopravne koristi.
9. Na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku 60-dnevnega roka od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavno sodišče odloča o predlogu za izjemno obravnavo prepozne ustavne pritožbe, četudi pritožnik takega predloga ne vloži hkrati z ustavno pritožbo.6 Predlog za izjemno obravnavo prepozne ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pa mora biti vložen do odločitve Ustavnega sodišča o tej ustavni pritožbi. Ker je bil v obravnavanem primeru predlog vložen kasneje, Ustavno sodišče o njem ni odločilo.
10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
1 Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. Up-71/05 z dne 11. 3. 2005 (OdlUS XIV, 40) in št. Up-950/15 z dne 26. 4. 2016.
2 Glej sklepe Ustavnega sodišča št. Up-1391/20; št. Up-197/21 z dne 23. 3. 2021; št. Up-273/21 z dne 7. 4. 2021; in št. Up-278/21 z dne 20. 4. 2021.
3 Prenehanje teka roka za vložitev ustavne pritožbe je v prvem valu epidemije določal ZZUSUDJZ, ki je veljal do 1. 6. 2020. V jesenskem delu epidemije pa podobna zakonska določba glede teka roka za vložitev ustavne pritožbe ni bila uveljavljena z nobenim zakonom.
4 Glej tudi sklepe št. Up-1391/20; št. Up-197/21; št. Up-273/21; in št. Up-278/21.
5 To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse. Glej A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS, Ljubljana 2005, str. 491.
6 Sklep Ustavnega sodišča št. Up-390/16 z dne 2. 10. 2018.
