Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 29. in62. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), 3. in 17. člena Zakona o prekrških – ZP-1 (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/15 in 37/18), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja – Uredba MEDO (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 25/10, 56/17 in 27/18) in 16. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Občinski svet Občine Metlika na 19. redni seji dne 21. 10. 2021 sprejel

(1) Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Metlika, tako da določa:

I. Splošne določbe,

II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe,

III. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,

IV. Vrste in obseg storitev javne službe,

a. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

b. obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

c. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,

V. Pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe,

VI. Vire financiranja, cene storitev in način obračunavanja storitev javne službe,

VII. Nadzor nad izvajanjem javne službe,

VIII. Kazenske določbe,

IX. Prehodne in končne določbe.

(2) Ta odlok ureja tudi ravnanje z azbestno cementnimi odpadki iz gospodinjstev in gradbenimi odpadki iz gospodinjstev na območju občine ter nekomunalno mešano odpadno embalažo od pravnih subjektov, ki opravljajo trgovinsko ali storitveno dejavnost po vsakokrat veljavni Uredbi o obvezni občinski GJS zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov s katerimi se dogovori o takem načinu zbiranja ali pa tako določajo predpisi.

(3) Vrste odpadkov, ki niso predmet tega odloka, so:

– nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti;

– živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji;

– gradbeni odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest;

– biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane;

– ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov, ki so po predpisu ki ureja odpadke, opredeljeni kot nekomunalni odpadki.

(4) Določila odloka so obvezna za:

– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,

– za izvajalce javne službe in

– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

(5) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in obračunu storitev za izvajanje javne službe je opredeljena v posebnem pravilniku o izvajanju zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Metlika, v kolikor je to potrebno in ga sprejme župan.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:

1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,

2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,

5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),

6. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

7. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

8. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,

9. urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov,

10. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,

11. opredelitev izhodišč za ozaveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.

(1) Izraze, uporabljene v tem odloku opredeljujejo določila vsakokrat veljavne direktive EU in zakonski ter podzakonski predpisi, in sicer iz vsakokrat veljavne Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Poleg teh izrazov se s tem odlokom pojasnjujejo še naslednji izrazi:

1. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov;

2. hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu;

3. zbirno mesto za gospodinjstvo predstavlja prostor, kjer so nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Na zbirnem mestu, ki je namenjeno pravni osebi, pa sta nameščena najmanj zabojnika za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane odpadne embalaže, po potrebi, glede na vrsto dejavnosti, pa tudi ostalih ločeno zbranih komunalnih odpadkov (papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, odpadne embalaže iz stekla ipd. …);

4. namenski tipizirani zabojniki za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik);

5. namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne službe zbiranja, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča);

6. obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov;

7. odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;

8. ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov;

9. zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja;

10. zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja) in njihovo predhodno razvrščanje ter predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo odpadke.

(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.

(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.

(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij tj. ekoloških otokih, premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, kjer povzročitelji odpadkov le-te prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja.

(5) Po sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zbira:

– mešane komunalne odpadke,

– biološki odpadki, razen tistih, ki se kompostirajo.

(6) V zbiralnicah oziroma na ekoloških otokih se zagotovijo vsaj zabojniki za zbiranje:

– odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz papirja in kartona,

– odpadne embalaže iz stekla,

– embalažo, vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek iz klasifikacijskega seznama,

– biološko razgradljive odpadke (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad), razen tistih, ki se kompostirajo,

– lahko pa so določena mesta opremljena tudi z zabojniki za druge vrste odpadkov (mešana odpadna embalaža, odpadna jedilna olja, tekstil ipd.).

(7) V zbirnem centru se zbirajo najmanj vrste odpadkov določene iz vsakokrat veljavne Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, poleg teh pa tudi:

– gradbeni odpadki (manjše količine),

– azbest,

– odpadne gume,

– odpadno folijo senenih bal,

– kosovne odpadke.

(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki so naslednje:

– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in

– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s storitvami javnih podjetij, v kolikor občina ne opredeli drugače.

(3) Izvajalec za posamezno javno službo je:

– izvajalec zbiranja,

– izvajalec obdelave in

– izvajalec odlaganja.

(4) Izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje, uporabnikom storitev ali tretjim osebam.

(5) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko občina ali izvajalec javne službe, v medsebojnem soglasju, pooblasti na podlagi predpisov, ki urejajo javno naročanje podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.

(6) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.

(7) Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim aktom, ki ga sprejme občinski svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki.

(8) Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom za ravnanje z odpadki (v nadaljnjem besedilu: program ravnanja) ter urnikom zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: urnik), ki ga izdela vsako leto do konca novembra za naslednje leto.

(1) Občina podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvajalcu zbiranja, za izdajo projektnih pogojev in soglasij ali mnenj k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Metlika.

(2) Izvajalec zbiranja kot pristojni soglasodajalec ali mnenjedajalec izdaja soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti izvajalca kot upravljavca gospodarske javne infrastrukture, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti izvajalca kot upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja gradenj in urejanja prostora. Projektne pogoje lahko izdaja pogodbeni izvajalec režijskega obrata, če se režijski obrat in pogodbeni izvajalec tako dogovorita.

(3) Izvajalec zbiranja kot pristojni soglasodajalec ali mnenjedajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.

(4) Občina kot lastnica infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja komunalnih odpadkov za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranje nekomunalnih odpadkov.

(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi izvirni povzročitelji odpadkov na območju Občine Metlika, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež in ne glede na rabo objekta (tudi za uporabnike počitniških hiš, zidanic ali podobno).

(2) Izvirni povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju; uporabniki, razen v besedni zvezi »povzročitelj odpadkov«).

(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.

(4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnik, mu lahko izvajalec javne službe zbiranja izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan uporabnika primerno obvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki.

(5) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju občine povzroča nastajanje odpadkov:

– fizične osebe v gospodinjstvu;

– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori;

– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev, kampov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi;

– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori;

– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno);

– lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah;

– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

(6) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) uporablja v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna. Izvajalec gospodarske javne službe lahko sam opredeli plačnika storitve.

(7) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.

(8) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: lastnik), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov lastnik.

(9) Novi povzročitelj odpadkov mora izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje štirinajst dni pred začetkom uporabe nepremičnine ali druge oblike pričetka povzročanja odpadkov. Novi povzročitelj odpadkov in izvajalec zbiranja se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, številu nameščenih zabojnikov za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi normativi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev zbiranja. Izvajalec zbiranja novega povzročitelja odpadkov vpiše v seznam nameščenih zabojnikov pri povzročiteljih odpadkov. Novi povzročitelj odpadkov mora izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstva oziroma številu zaposlenih, če je povzročitelj odpadkov pravna oseba ter vrsto dejavnosti.

(10) Za objekte, na katerih je posest opuščena (ni v uporabi), ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje npr. z ukinjenim vodovodnim priključkom za tiste objekte, ki so na javni vodovod priključeni, električnim priključkom ali podobno.

(11) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem zbiranja skleniti pogodbo, v kateri določijo način zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti potem, ko začnejo opravljati dejavnost na območju občine, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti.

(12) Občina je dolžna zagotoviti odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim uporabnikom ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(13) Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu občine.

(14) Če se v primeru izrednega odstranjevanja odpadkov uporabnika ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov izvedbe.

Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:

– zabojniki ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov pri uporabnikih,

– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,

– naprave za čiščenje zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov v okviru zbiralnic ločenih frakcij,

– zbiralnice ločenih frakcij oziroma »ekološki otoki«,

– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,

– zbirni center,

– delovni stroji,

– center za obdelavo odpadkov,

– odlagališče odpadkov.

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje, zbiranje in predhodno skladiščenje;

– zemljišče in/ali objekti zbiralnic oziroma ekoloških otokov.

(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.

(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.

(4) Zemljišča iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko zagotovi tudi pogodbeno.

(5) Zemljišča, objekte in naprave iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora zagotoviti izvajalec teh gospodarskih javnih služb.

(1) Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na zbirnem mestu, v zabojnikih ter barvah kot so opredeljeni v prilogi I. tega odloka.

(2) Uporabniki so dolžni na zbirnem mestu komunalne odpadke zbirati v naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov:

– tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240, 770 ali 1100 litrov za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,

– tipizirane velike zabojnike volumna 5–10 m³ (velja le za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost),

– posebne plastične vreče za mešane komunalne odpadke in za embalažo, ki morajo biti označene z logotipom izvajalca.

(3) Odpadno komunalno embalažo in mešane komunalne odpadke so dolžni ločeno zbirati v zabojnike vsi uporabniki na območju Občine Metlika.

(1) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na zbirnem mestu dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju: zabojniki), posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega povečanja količine komunalnih odpadkov.

(2) Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik, določi izvajalec, pri čemer se kot normativ upošteva število oseb v gospodinjstvu in najmanjše količine proizvedenih odpadkov, ki izhaja iz skupne količine proizvedene določene vrste odpadka in izkustva izvajalca glede na predvideno količino odpadkov, strukturo in vrsto odpadkov, način zbiranja in pogostost odvažanja komunalnih odpadkov.

(3) Pri posameznemu povzročitelju odpadkov iz gospodinjstva se za mešane komunalne odpadke namesti ustrezen zabojnik na podlagi števila oseb v gospodinjstvu in najmanjše količine proizvedenih odpadkov, ki znaša 20 L na osebo pri odvozu enkrat na dva tedna oziroma 10 L na osebo pri odvozu enkrat na teden.

(4) V primeru, ko prostornina, določena v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ni enaka prostornini tipiziranega zabojnika, kot je določeno v tem členu tega odloka, izvajalec namesti uporabniku prvi večji tipiziran zabojnik.

(5) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, jo pa le-ti občasno uporabljajo (počitniški objekt), izvajalec določi velikost in število zabojnikov, ki pripadajo dvočlanskemu gospodinjstvu.

(6) Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za uporabnike – pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja in uporabnikom upošteva število zaposlenih, pri čemer se za:

– gostinstvo (bifeji, kavarne) upošteva:

– do 1 zaposlen: minimalna obračunska količina v višini 40 l

– več kot 1 zaposlen: obračuna se po dejanski prostornini zabojnika in frekvenci odvozov. Minimalna količina ne more biti manjša od količine iz prejšnje alineje,

– gostilne, restavracije, pizzerije upošteva:

– do 5 zaposlenih 240 l

– več kot 5 zaposlenih: obračuna se po dejanski prostornini zabojnika in frekvenci odvozov, minimalna količina ne more biti manjša od količine iz prejšnje alineje,

– kampe pri določanju volumna zabojnikov upošteva tudi število nočitev (oseba/dan: 20 l / 30 dni). Fiksni del (na mesečni ravni),

– sobodajalce, hostli, turistične hiše, hiše in apartmaji za oddajo:

– se upošteva število nočitev samoprijava (preračun na osebo na mesec, oseba/dan: 20 l / 30 dni),

– ostala podjetja:

– do 1 zaposlen: minimalna obračunska količina 20 l (ena oseba) v kolikor je poslovni prostor v okviru že obstoječega plačilnega mesta (stanovanje, hiša), sicer 40 l,

– več kot 1 zaposlen: obračuna se po dejanski prostornini zabojnika in frekvenci odvozov. Minimalna količina ne more biti manjša od količine iz prejšnje alineje.

Uporabnik, ki opravlja dejavnost sezonske narave, z izvajalcem uskladi podatke in določi obdobje delovanja z Zapisnikom za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki.

(7) V kolikor podatka o številu zaposlenih ni, se upošteva podatek o velikosti prostora, izraženega z neto površino prostora v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici:

Velikost zabojnika	Dejavnost	Velikost prostora
80 l	Pisarne, manjši obrti	do 30 m²
120 l	Pisarne, manjši obrti	od 31 do 60 m²
240 l	Manjše kavarne, prodajalne kruha, lokali	od 61 do 80 m²
770 l	Večji obrti, šole, vrtci, manjša industrija	od 81 do 500 m²
1100 l	Večje obrti, manjša industrija	od 501 do 1500 m²

Na pisno željo uporabnika je mogoče določiti tudi večji zabojnik, uporabniki iz dejavnosti, javnega sektorja ali gostinstva pa lahko, v kolikor dokažejo, da v skladu z zgoraj navedenimi merili določena velikost zabojnika ni sorazmerna z dejansko količino nastalih odpadkov, sporazumno z izvajalcem določijo tudi manjšo velikost zabojnika.

(8) Za določitev velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke pri dejavnostih, ki zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva kriterij število zaposlenih oseb iz gornje tabele.

(9) Če količine komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zahteva in določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim. Če količine komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne plastične vreče za odpadke.

(10) Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno s tem členom. Določitev več manjših zabojnikov namesto enega večjega ni dopustna.

(11) V primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število posameznih zabojnikov glede na število oseb.

(12) Posamezen uporabnik znotraj več plačniškega prevzemnega mesta ne more imeti svojega zabojnika.

(13) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje posamezne vrste komunalnih odpadkov določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi v prejšnjih odstavkih tega člena.

(14) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti tipizirane zabojnike in vrečke za prepuščanje posamezne vrste komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. Zabojniki so last izvajalca, ki jih brezplačno preda uporabnikom v uporabo. Tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke lahko uporabnik kupi pri izvajalcu po veljavni ceni.

(15) V kolikor pride do spremembe volumna zabojnika na prevzemnem mestu do 14. koledarskega dne v mesecu, se sprememba upošteva pri obračunu za tekoči mesec, sicer pa za naslednji mesec.

(1) Izvajalec je dolžan uporabnikom dobaviti ustrezne zabojnike za mešane komunalne odpadke in druge zabojnike, v kolikor jih opredeli za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, in jih vračunati v ceno v skladu s predpisi. Najem zabojnikov ni možen. Prvo dobavo zabojnika plača uporabnik.

(2) Izvajalec zabojnik zamenja glede na iztrošenost po izteku življenjske dobe zabojnika. V primeru odtujitve ali uničenja zabojnika za odpadke, je uporabnik dolžan plačati izvajalcu odškodnino za uničen zabojnik za odpadke, razen za prvi nakup zabojnika, v višini cene novega zabojnika po ceniku izvajalca. Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnike za odpadke le za namen zbiranja komunalnih odpadkov, za katerega je zabojnik tudi dobil v uporabo.

(3) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane zabojnike izvajalca.

(4) Na zahtevo fizične ali pravne osebe se lahko zabojnik za odpadke zamenja za večji ali manjši zabojnik, ki ustreza minimalnim pogojem za določitev zabojnika iz 11. člena na stroške uporabnika.

(5) Uporabnik je v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja zabojnika dolžan izvajalcu plačati vso škodo v zvezi z odtujitvijo, sežigom ali drugačnim uničenjem, razen za prvi nakup zabojnika, izvajalec pa mu priskrbi nov ustrezen zabojnik proti plačilu.

(6) Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnik kot dober gospodar in je odgovoren za škodo, če uporablja zabojnik v nasprotju z njegovim namenom in predpisi.

(7) V primeru, ko izvajalec zbiranja uporabniku poškoduje zabojnik, ga je na lastne stroške dolžan popraviti ali zamenjati z novim tipiziranim zabojnikom.

(8) Izvajalec javne službe zbiranja mora zagotoviti najmanj dvakrat letno čiščenje zabojnikov na ekoloških otokih.

(1) V namenske zabojnike za posamezno vrsto komunalnih odpadkov se ne sme odlagati komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v obravnavani namenski zabojnik in jih je uporabnik dolžan ločeno zbirati.

(2) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:

1. odpadno embalažo ter biološko razgradljive odpadke,

2. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,

3. odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema),

4. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,

5. odpadke v tekočem stanju,

6. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,

7. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,

8. poginule živali, klavnične odpadke,

9. stekleno votlo embalažo in ravno steklo,

10. odpadno električno in elektronsko opremo.

(3) V zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati:

1. plastično in kovinsko embalažo živil,

2. sanitarne izdelke,

3. plenice,

4. olja in maščobe,

5. meso in mesne izdelke,

6. mleko, jogurte in sire,

7. iztrebke malih živali,

8. kamenje in zemljo,

9. kosti,

10. zdravila,

11. ostanke tekstila,

12. vsebino vrečk za sesalce.

(4) Izvajalec lahko uporabniku v primeru kršitve tega člena izreče opozorilo, za nadaljnje kršitve pa obvesti Medobčinsko inšpekcijo in redarstvo v skupni občinski upravi občin Črnomelj, Metlika in Semič (v nadaljevanju: Medobčinski inšpektorat).

(1) Uporabniki biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku kar je obvezno za vsa gospodinjstva, razen za gospodinjstva v večstanovanjskih objektih in za objekte, kjer postavitev kompostnika ni izvedljiva (strnjeno mestno jedro in podobno), ki biološke odpadke odlagajo v zabojnike za biološke odpadke v rinfuzi ali v razgradljivi vrečki.

(2) Izvajalec je dolžan v predhodnem členu navedenim uporabnikom dostaviti zabojnike za biološke odpadke. Uporabnik svojo odločitev o neodlaganju bioloških odpadkov v zabojnike za biološke odpadke na območju, za katerega izvajalec javne službe uredi prevzemanje, pisno sporoči izvajalcu le v primeru, da bo izvajal kompostiranje.

(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečah, ki so namenjeni prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov in drugih ločenih frakcij.

(4) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke.

(5) Obstoječi uporabniki, ki ne želijo več izvajati hišnega kompostiranja, svojo odločitev o oddaji bioloških odpadkov pisno sporočijo izvajalcu zbiranja.

(6) Izvajalec zbiranja dodatno nadzoruje pravilnost ločenega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov in mešane odpadne embalaže pri povzročitelju odpadkov, ki ločeno zbira biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad na način kompostiranja v lastnem vrtu z uporabo hišnega kompostnika. V primeru neskladij izvajalec po enkratnem pisnem opozorilu izda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka s podatki o ugotovitvah strokovnega nadzora, fotografijami, podatki o uporabniku.

(7) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev morajo biti skladne s predpisi.

(1) Ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki poteka v skladu z določili vsakokrat veljavne Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Poleg teh določil se s tem odlokom opredeljujejo še dodatne aktivnosti.

(2) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno prevzemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja.

(3) Organizatorji javnih prireditev si morajo, pred prireditvijo priskrbeti ustrezno soglasje izvajalca zbiranja oziroma z njim skleniti dogovor o načinu ločenega zbiranja in odvoza odpadkov (izpolnjen obrazec Organizacija prireditve – potrdilo o odvozu odpadkov). Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj pet delovnih dni pred datumom izvedbe prireditve. Izvajalec zbiranja in organizator se dogovorita o vrsti in številu zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, glede na vrsto prireditve in pričakovano število udeležencev s pisno pogodbo. Organizator mora po končani prireditvi poskrbeti, da se prireditveni prostor v najkrajšem možnem času, vendar ne kasneje kot v 12 urah, očisti. Odpadki se prepustijo izvajalcu zbiranja na dogovorjenem začasnem prevzemnem mestu prvi delovni dan po prireditvi.

(4) Soglasje oziroma dogovor mora biti v času prireditve na lokaciji prireditve dostopna na vpogled Medobčinskemu inšpektoratu.

(5) Izvajalec zbiranja mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v skladu z urnikom oziroma skladno s sklenjenim dogovorom.

(6) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem zbiranja pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.

(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.

(2) Prepovedano je odlaganje komunalnih odpadkov izven načina zbiranja in odvoza odpadkov, kot je določeno s predpisi in tem odlokom.

(3) Kdor odloži komunalne odpadke izven s tem odlokom navedenih prevzemnih mest, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške podjetje za ravnanje z odpadki takoj, ko dobi odločbo Medobčinskega inšpektorata. Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani komunalne odpadke podjetje za ravnanje z odpadki na zahtevo Medobčinskega inšpektorata in na stroške lastnika zemljišča. Medobčinski inšpektorat z odločbo odredi odstranitev komunalnih odpadkov, ki so odloženi izven prevzemnih mest in njihovo odstranitev. Odločbo za odstranitev komunalnih odpadkov se lahko izda tako povzročiteljem kot tudi podjetju za ravnanje z odpadki.

(4) Čezmerna obremenitev okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki pomeni, da so na zemljišču nezakonito odloženi komunalni odpadki. V tem primeru odredi inšpekcijski organ njihovo odstranitev in sicer povzročitelju, če pa ta ni znan pa lastniku zemljišča. V kolikor povzročitelj, če ta ni znan, pa lastnik zemljišča, ne odstrani odpadkov na način in rokih kot jih določi inšpekcijski organ, jih mora odstraniti izbrani izvajalec v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun povzročitelja, če ta ni znan pa na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest.

(5) Občina izbere izvajalca za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki po postopkih javnega naročanja.

(6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj 14 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.

(1) Posamezna javna služba je opredeljena v vsakokrat veljavnih predpisih oziroma obsega najmanj:

1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:

– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,

– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,

– zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov kot zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,

– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnic, zelenic in pokopališč,

– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,

– oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo,

– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij odpadkov,

– prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,

– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe zbiranja.

2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:

– obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

– zagotoviti nadaljnje ravnanje s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,

– predaja ostanka predelave izvajalcu odstranjevanja odpadkov.

3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:

– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,

– nadzor odlagališča po zaprtju.

(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(3) S tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi storitve vodenja katastra, povezanega z javno službo in ostalih evidenc za celotno območje Občine Metlika, kot to izhaja iz tega odloka. Stroški izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.

(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.

(1) Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine Metlika potrjen izvajalec GJS obdelave mešanih komunalnih odpadkov.

(2) V Občini Metlika je izvajalec zbiranja dolžan zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih.

(3) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza, zagotoviti, da se zabojnik prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazen zabojnik v najkrajšem možnem času, to je isti dan, vrniti nazaj na zbirno mesto.

(4) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice ločeno zbranih frakcij, kakor tudi zbirna in prevzemna mesta ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov.

(5) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupno zbirno mesto, ki je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju odpadkov na območjih, kjer ni omogočen odvoz neposredno od uporabnikov in prevzemno mesto ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki za različne vrste odpadkov, predpisane posebne plastične vreče). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno.

(1) Prevzemno mesto je začasno mesto, namenjeno prevzemu komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Praviloma je na javni površini, če so izpolnjeni pogoji za prevzem odpadkov iz tega odloka.

(2) Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se ga lahko določi tudi na zasebnem zemljišču. Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2 m. V primeru, da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec pravico zaračunati dodatne stroške, ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na prevzemno mesto« in ne predstavljajo storitev javne službe.

(3) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v dogovoru z uporabnikom. V posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem in uporabnikom ni mogoče skleniti, prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v sodelovanju s pristojnim medobčinskim inšpektoratom in o tem obvesti uporabnika.

(4) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke uporabnik odloži na prevzemno mesto skladno z dogovorom z izvajalcem javne službe do dvakrat letno na skupni lokaciji za vse uporabnike (na ravni krajevne skupnosti).

(5) Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. V tem primeru je prevzemno mesto stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov. Pri njegovi postavitvi je potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise, tako določena prevzemna mesta pa ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(6) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m.

(7) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima druge ovire, ki onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec javne službe določi prevzemno mesto na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu.

(8) Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. Kolikor tega na poziv izvajalca javne službe ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec javne službe.

(9) V času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca javne službe onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, se morata izvajalec javne službe in investitor dogovoriti o načinu začasnega prevzemanja odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca javne službe in povzročitelje odpadkov.

(10) Mesto praznjenja zabojnikov je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v plastičnih vrečah.

(11) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti nobenih ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale prevoz zabojnikov (npr. stopnice, korita, škarpe ipd.).

(12) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do mest prevzema.

(13) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti.

(14) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.

(15) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.

(1) Tipizirane vreče se lahko uporabijo, v kolikor jih izvajalec zbiranja MKO, občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane odpadne embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto. Dobavo tipiziranih vrečk proti plačilu zagotavlja izvajalec javne službe in jih je možno prevzeti v zbirnem centru.

(2) Tipizirane vrečke so opremljene z logotipom izvajalca javne službe. Z nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto v času prevzema komunalnih odpadkov.

(3) Za uporabnike na odročnih zaselkih, kjer odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov zaradi tehničnih omejitev naprav za zbiranje odpadkov ni organiziran, se ločeno zbrani komunalni odpadki redno zbirajo v posebnih plastičnih vrečah.

(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena so uporabniki odpadke dolžni na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Uporabniki se morajo o takšnem načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti. V tem primeru izvajalec uporabniku zagotovi posebne vreče brezplačno, uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal ustrezen zabojnik.

(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »ekoloških otokih« poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.

(2) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Praviloma so na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni:

– zabojnik za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo,

– zabojnik za stekleno embalažo,

– zabojnik za mešano odpadno embalažo iz plastike, sestavljenih materialov in kovine,

– zabojniki za biološko razgradljive kuhinjske odpadke.

(3) Praviloma so zabojniki volumna 1100 l. Glede na potrebe je na posameznem ekološkem otoku lahko tudi manj ali več zabojnikov ter po potrebi manjšega ali večjega volumna.

(4) Stroški izgradnje ekoloških otokov se financirajo iz javnih sredstev.

(5) Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz tretjega odstavka se financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja. Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec in sodijo v okvir priznanih stroškov izvajanja zbiranja odpadkov.

(6) Vzdrževanje ekološkega otoka obsega urejanje okolice (pobiranje odpadkov, ki so poleg zabojnikov), pometanje, košnja trave, pranje platoja in podobno.

(7) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad »ekološkimi otoki« tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na »ekološkem otoku« namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.

(8) Pravnim osebam ni dovoljeno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih, razen, če ni s predpisi drugače določeno.

(9) Zabojniki na »ekoloških otokih« morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.

(10) Kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov je prepovedano.

(11) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »ekoloških otokih« se izvaja na celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev.

(12) Lokacije ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča.

(13) Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih zemljiščih, ki so v lasti Občine Metlika, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega otoka.

(14) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene glede na predpise.

(15) Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah ekoloških otokov, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti odvoza.

(1) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine Metlika izvajalcu javne službe zbiranja te komunalne odpadke prepuščajo. Zbirni center za območje Občine Metlika je na lokaciji Bočka (v nadaljevanju; zbirni center).

(2) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.

(3) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.

(4) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Metlika.

(5) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom. V primeru, da uporabnik ni iz Občine Metlika, potrebuje tudi dokazilo, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Metlika. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.

(6) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.

(7) V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.

(8) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti Medobčinski inšpektorat.

(9) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec. Obratovalni čas določi izvajalec v skladu s predpisi. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

(1) Na območju Občine Metlika izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico nevarnih frakcij oziroma na drug način in pogostosti v skladu z vsakokrat veljavno uredbo o obvezni občinski GJS zbiranja komunalnih odpadkov.

(2) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova embalaža.

(3) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, skupaj s seznamom nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira.

(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov.

(5) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje.

(6) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

(1) Na območju Občine Metlika izvajalec prevzema kosovne odpadke kot je opredeljeno v 19. členu tega odloka.

(2) Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na način v skladu z vsakokrat veljavno uredbo o zbiranju komunalnih odpadkov.

(3) Zbiranje kosovnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ju določi izvajalec.

(4) V okviru javne službe mora biti zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru do največ 3 m³ na posamezno gospodinjstvo.

(5) Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki presega količine iz četrtega odstavka tega člena ni redna storitev prevzemanja kosovnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

(6) Če uporabnik sam pripelje kosovne odpadke na zbirni center, jih mora odložiti na mestu, ki je za to določeno. V primeru zahteve pooblaščenega delavca izvajalca, mora uporabnik predložiti dokazilo o plačanem ravnanju z odpadki za pretekli mesec. Če uporabnik zavrne identifikacijo, nima pravice uporabe infrastrukturnega objekta zbirnega centra.

(7) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

(8) Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov mora zagotoviti odstranitev odpadkov, ki jih izvajalec v času odvoza ni dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.

(1) V zbirnem centru izvajalca javne službe lahko gradbene odpadke prepustijo fizične osebe glede na drugi odstavek tega člena. Stroške za te odpadke prevzema občinski proračun in se ne upoštevajo pri pripravi cene storitev.

(2) Manjšo količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 1,5 m³ na gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki po tem odloku, lahko uporabniki pripeljejo v zbirni center izvajalca javne službe in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Sprejem odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku.

(1) Povzročitelji odpadkov morajo z azbestnimi odpadki ravnati v skladu z vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

(2) Odpadki, ki vsebujejo azbest ter strešno kritino, ki vsebuje azbest in so bili vgrajeni v objekt na območju izvajanje javne službe oziroma so povzročitelji teh odpadkov iz Občine Metlika, predajo v zbirnem centru izvajalca javne službe proti plačilu. Cena prevzema teh odpadkov mora biti enaka kot jo določajo predpisi. Stroški prevoza (Metlika – Cerod) do 10 m²so breme proračuna občine, vse ostale stroške plača povzročitelj odpadka.

(3) Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet.

(4) Odpadne gume in odpadna folija senenih bal se zbira v zbirnem centru.

(1) Redni odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ravnanja z odpadki.

(2) Razpored oziroma program ravnanja mora izvajalec objaviti na svojih spletnih straneh oziroma na krajevno običajen način.

(3) Izvajalec je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji način:

– mešani komunalni odpadki: najmanj 1-krat na dva tedna,

– biološko razgradljivi odpadki: najmanj 1 x tedensko,

– za vse vrste ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih: 1 x tedensko oziroma po potrebi,

– kosovni odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje v zbirnem centru,

– nevarni odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje v zbirnem centru.

(4) Frekvenca odvozov iz prejšnjega odstavka je okvirna in se lahko spremeni z letnim elaboratom. Pogostost odvozov lahko predlaga izvajalec na podlagi podatkov iz evidenc izvajalca o prevzetih količinah in vrstah odpadkov v preteklih treh letih, kar upošteva v letnem elaboratu.

(5) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni odpadki se odvažajo z za te odpadke primernim vozilom.

(1) Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine Metlika potrjen izvajalec GJS obdelave mešanih komunalnih odpadkov.

(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju občine.

(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave).

(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(5) Izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora zagotavljati tudi transport odpadkov do izvajalca GJS odstranjevanja oziroma odlaganja odpadkov.

(1) Za gospodarsko javno službo odstranjevanje in odlaganje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO) Občine Metlike izvaja izvajalec, ki ga je občina opredelila kot izvajalca te GJS.

(2) Izvajalec gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.

(3) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka MKO po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.

(4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.

(5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(6) Izvajalec javne službe odlaganja komunalnih odpadkov obračunava tudi strošek okoljske dajatve v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo višino in upravičenca za okoljsko dajatev.

(1) Izvajalec posamezne službe ravnanja z odpadki mora zagotavljati:

– redni prevzem komunalnih odpadkov, kar pomeni praznitev posod in pobiranje odpadkov tako, da ne onesnaži prevzemnih mest in okolice, zagotavljanje zamenjave zabojnikov, zagotavljanje tipiziranih vreč,

– izredni prevzem nenevarnih odpadkov,

– tehtanje odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem frakcij (odpadna embalaža, ločene frakcije, nevarne frakcije) za nadaljnjo obdelavo oziroma izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov,

– vizualni pregled odpadkov pred prevzemom,

– oddajo ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,

– predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlaganje,

– pridobivanje podatkov o uporabnikih in vodenje evidenc odpadkov,

– obveščanje uporabnikov najmanj v obsegu določenim v vsakokrat veljavni uredbi za izvajanje te GJS,

– druge naloge v skladu s predpisi.

(2) V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali z izvajalcem v naprej dogovorjenih večjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju višje sile, po odstranitvi ovire oziroma po praznikih oziroma dela prostih dneh.

(1) Uporabnik storitev javnih služb na območju Občine Metlika po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec zbiranja.

(2) Uporabnik mora:

– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov;

– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih ob določenem času po predhodnem naročilu;

– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in v zbirnem centru;

– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če jih sam hišno kompostira;

– oddajati mešane komunalne odpadke v zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.

(3) Uporabnik je dolžan zagotavljati:

– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju;

– da so zabojniki in namenske vreče na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto;

– da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju;

– da so pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih mestih zaprte;

– da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista;

– dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila;

– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje pokrovov zabojnikov;

– prijavo pri izvajalcu zbiranja, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov;

– pisno prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javnih služb, izvajalcu zbiranja takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih;

– redno plačevanje storitve javne službe.

Pravice uporabnika so:

– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb;

– uporaba zabojnikov za odpadke;

– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov glede na normative, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov;

– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja;

– da je obveščan o storitvah javnih služb;

– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja.

(1) Povzročiteljem odpadkov je prepovedano:

– ravnati s komunalnimi odpadki na območju Občine Metlika v nasprotju z določili tega odloka,

– opustiti uporabo storitev javne službe,

– odlagati komunalne odpadke v naravo,

– med sabo mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne zabojnike po tem odloku,

– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke,

– odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov,

– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,

– brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih odnašati zbrane komunalne odpadke,

– odnašati zbrane kosovne odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra,

– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta,

– onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnega centra,

– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane,

– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,

– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,

– lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati.

(2) V zabojnike ali tipizirane vreče, ki so namenjene mešanim komunalnim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:

– nevarne odpadke,

– ločene frakcije komunalnih odpadkov (embalažo, papir in papirno embalažo, steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke, les …),

– gradbeni material, kamenje,

– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,

– tople ogorke in topel pepel,

– kosovne odpadke,

– tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.

Izvajalci javnih služb pridobivajo sredstva iz prihodkov:

1. storitev posamezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;

2. posebnih storitev izvajalca,

3. sredstva občinskega proračuna za storitve, ki niso predvidene kot storitve javne službe,

4. subvencije občine,

5. sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

6. druga sredstva.

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Za oblikovanje in potrjevanje cen se uporabljajo predpis, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ta odlok in odloki o ustanovitvi izvajalcev posameznih gospodarskih javnih služb.

(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki.

(4) Če občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet.

(5) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.

(6) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.

(8) S plačilom, ki ga upravljavec odlagališča zaračuna za storitve odlaganja odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, finančnim jamstvom v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in predvideni stroški zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju.

(9) Storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, če teh storitev ne izvaja sam.

(1) Izvajalec ceno storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, izraženo v kg, uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika iz 27. člena tega odloka, in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov v občini na uporabnike glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika iz 27. člena tega odloka.

(2) Izračun se praviloma naredi ločeno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter ločeno za preostale določene vrste komunalnih odpadkov.

(3) Pogostost odvoza biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ter preostalih določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe v letnem programu ravnanja z odpadki in v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) V primeru, da v večstanovanjskih objektih več uporabnikov skupaj uporablja isti zabojnik, se strošek storitve javne službe in ostali stroški vezani na ravnanje z odpadki razdelijo na število uporabnikov.

(5) Uporabnikom se obračuna volumen posameznega zabojnika preračunano na število članov v gospodinjstvu. Preračun se naredi s ponderji, ki predstavljajo odstotek normativnega število članov gospodinjstva na zabojnik in so določeni v prilogi 2. Določilo velja za vse vrste zabojnikov (po vrstah odpadkov in po velikost zabojnikov) in tipizirane vreče.

(6) Ne glede na predhodni odstavek, se minimalna količina storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva obračuna tako, da se:

– fiksni del: za gospodinjstvo z eno osebo upošteva najmanj prostornina 40 l;

– variabilni del: za vsako nadaljnjo osebo se obračuna dodatna minimalna prostornina 20 litrov.

(7) V večstanovanjskih objektih, kjer ni prijavljenih oseb oziroma za katere ni znano ali ni možno ugotoviti števila oseb (prazno stanovanje), se storitev ravnanja s komunalnimi in biološkimi odpadki obračuna po načinu obračuna za stanovanjsko enoto z upoštevanjem ene osebe.

(8) Minimalna količina storitev ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki se za gospodinjstva obračuna tako, da se:

– za gospodinjstvo z eno osebo upošteva najmanj prostornina 40 l;

– za vsako nadaljnjo osebo se obračuna dodatna minimalna prostornina 10 litrov.

(9) Prostornine iz šestega in osmega odstavka se za namen mesečnega obračuna minimalne količine storitev (minimalnega obračunskega volumna) pomnožijo z minimalnim številom odvozov mešanih komunalnih odpadkov oziroma biološko razgradljivih odpadkov, ki so določeni z odlokom oziroma drugim aktom, ki ureja izvajanje javne službe.

(10) Za posamezno počitniško hišo, vikend ali zidanico, oziroma drug objekt, kjer ni stalno ali začasno prijavljenih stanovalcev, se za obračun minimalne količine storitev lastnikom oziroma uporabnikom takega objekta upošteva:

– do površine 20 m² se za objekt stroški ravnanja z odpadki ne obračunajo,

– v kolikor je lastnik fizična oseba in je prijavljen v občini Metlika, se površini nad 20 m² obračuna tretjina dodatne osebe (6,67 l),

– v kolikor lastnik ni iz Občine Metlika, se površino nad 20 m² obravnava kot samostojni objekt in obračun vrši po načinu obračuna za stanovanjsko enoto v višini polovice fiksnega dela, to je 20 l, z upoštevanjem minimalne frekvence odvozov.

(11) Pri posameznemu povzročitelju odpadkov iz gospodinjstva se za mešane komunalne odpadke namesti ustrezen zabojnik na podlagi števila oseb v gospodinjstvu in najmanjše količine proizvedenih odpadkov, ki znaša 20 L na osebo pri odvozu enkrat na dva tedna oziroma 10 L na osebo pri odvozu enkrat na teden, z upoštevanjem fiksnega dela.

(12) Obračun storitev ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki se uporabnikom ne obračuna v primeru, če dejansko in skladno s predpisi sami zagotovijo predelavo biološko razgradljivih odpadkov z lastnim kompostiranjem. Taki uporabniki morajo imeti objektivne pogoje za vsakodnevno in nemoteno predelavo biološko razgradljivih odpadkov ob svojem bivališču (npr. območja individualne poselitve ipd.). Dejstva v zvezi s samostojno predelavo biološko razgradljivih odpadkov z lastnim kompostiranjem pa ugotavljajo pooblaščeni delavci izvajalca javne službe v dogovoru z uporabniki.

(13) Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljene storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo mora biti zagotovljeno na krajevno običajen način in stalno dostopen na spletni strani izvajalca javne službe.

(1) Izvajalec je dolžan izvršiti poračun količine opravljenih storitev v posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati t. i. količinski poračun.

(2) Izvajalec je dolžan izvršiti letni poračun za razliko med vnaprej določeno lastno ceno storitve, ki je izračunana na podlagi načrtovanih količin in ocenjenih stroškov za obračunsko obdobje ter realizirano ceno storitve izračunano na podlagi dejansko doseženih količin in dejansko doseženih stroškov v obračunskem obdobju. Na tej podlagi izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev.

(3) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sicer izvajalec upošteva za obračunsko obdobje koledarsko leto, morebitni poračuni pa se izvedejo v enkratnem znesku najkasneje do 31. 3. za preteklo leto ali v poračunu cen za naslednje obračunsko obdobje.

(4) Izvajalec pripravi Elaborat cen, iz katerega bo razvidna tudi razlika med dejansko obračunsko ceno in potrjeno ceno, ki predstavlja poračun in ga predloži v potrditev.

(1) Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (ime in naslov, dejavnost, število oseb, velikost zabojnika) ter izvajalca sproti pisno obveščati o vseh spremembah teh podatkov.

(2) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec zbiranja.

(3) Če uporabnik v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.

(4) Izvajalec mora najmanj enkrat letno obnavljati podatke o številu uporabnikov na posameznem naslovu.

(5) Občina ni dolžna zagotoviti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega odstavka 35. člena tega odloka.

(6) V primeru, da izvajalec ne more pridobiti podatkov na način iz četrtega odstavka, se za obračun storitve javne službe upošteva naslednja ocena števila uporabnikov na posameznem naslovu:

– za stanovanje: štiri osebe,

– za hiše: šest oseb.

(7) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.

(8) Uporabnik je dolžan najkasneje v roku 15 dni po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.

(9) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

(1) Za potrebe poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

1. šifro uporabnika,

2. ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),

3. kontakti uporabnika (telefonska številka, elektronski naslov),

4. dokumentacija o spremembah odjemnega mesta (potrdilo o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, prodajna ali najemna pogodba, ZKI ipd.),

5. podatki o transakcijskih računih za potrebe osebnih bremenitev,

6. znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

7. davčna številka ali EMŠO za potrebe identifikacije v izvršilnih postopkih,

8. datum vnosa podatkov.

(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

1. šifro uporabnika in plačnika,

2. šifro dejavnosti (SKD),

3. naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,

4. naslov,

5. transakcijski račun,

6. davčno številko,

7. znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

8. datum vnosa podatkov.

(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

1. podatke o zabojnikih in

2. o lastništvu nepremičnine.

(5) Navedene evidence morajo biti v primeru privolitve uporabnika pridobljene z navedbo, da veljajo za vsakokratnega izvajalca te GJS ter da s podatki lahko razpolaga tudi občina.

(6) Določbe tega člena veljajo za evidenco novih uporabnikov, za obstoječe, se postopoma dopolnjuje.

(1) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:

1. statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med izvajalcem in uporabnikom,

2. vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:

1. ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega uporabnika,

2. listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik),

3. številko in naslov odjemnega mesta,

4. podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik, najemnik oziroma upravnik.

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah, v kolikor je to v skladu s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov.

(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirana storitev javne službe.

(2) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore.

(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.

(4) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Metlika, začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu se obračun izvaja na način, določen za gospodinjstva. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.

Če je v stavbi več uporabnikov, se račun izstavi posameznemu lastniku stanovanja, lahko pa se račun izstavi tudi:

– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun izvajalcu;

– enemu uporabniku, ki ga navedejo vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu.

(1) Uporabnik mora plačati zaračunane storite v roku, navedenem na računu, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.

(2) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(1) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne infrastrukture za drugo rabo v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadki uporabnikom, ki niso uporabniki storitev javne službe.

(2) Izvajalec lahko opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.

(3) Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.

(1) Storitve, ki jih plačuje lokalna skupnost so tiste storitve, ki niso predvidene kot storitve javne službe.

(2) Prihodki storitev, ki jih plačuje lokalna skupnost se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.

(3) Plačila lokalne skupnosti so viri namenjeni izvajalcu za izvajanje naslednjih storitev:

– plačilo izvajanja javnih pooblastil oziroma izdaja projektnih pogojev in soglasij,

– vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture,

– vodenje registra osnovnih sredstev, če je to poverjeno izvajalcu.

Izvajalec te GJS je upravičen tudi do povračila morebitne izgube iz naslova izvajanja posamezne GJS iz sredstev proračuna občine, če so kumulativno izpolnjeni pogoji:

– izvajalec je občini v skladu s predpisi pravočasno predložil pripravljeno predračunsko ceno za izvajanje posamezne obvezne občinske GJS varstva okolja, vključno s poročilom o izvedenih ukrepih racionalizacije poslovanja s ciljem zmanjševanja stroškov in njihovih rezultatih,

– predloženo predračunsko ceno je občina pregledala in potrdila in

– predložene predračunske cene ni potrdil občinski svet.

(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določil tega odloka do izvajalca javne službe opravlja pristojni organ občinske uprave Občine Metlika, pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb. O svojih ugotovitvah obvešča pristojni inšpekcijski organ.

(2) Strokovni nadzor nad izvajanjem določil tega odloka pri izvajanju storitev javne službe do uporabnikov izvajata organ občinske uprave Občine Metlika, pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb in izvajalec javne službe. O svojih ugotovitvah obvestita pristojni inšpekcijski organ.

(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni organ. Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpekcija inšpektorat, če zakoni in predpisi ne določajo drugače.

(1) Z globo 1.200,00 EUR se, poleg glob za prekrške, ki jih določajo posamezni predpisi, za prekršek sankcionira izvajalec javne službe zbiranja iz določil tega odloka, če:

1. ne zagotovi dvakrat letno čiščenja zabojnikov (osmi odstavek 12. člena),

2. onesnaži prevzemno mesto (petnajsti odstavek 19. člena),

3. ne odpelje odpadkov v določenem času (tretji odstavek 27. člena),

4. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 21. člena),

5. ne vodi evidence ekoloških otokov (tretji odstavek 21. člena),

6. ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne uredi pogostejšega praznjenja zabojnikov ali ne namesti dodatnih zabojnikov, če bi to moral storiti (peti odstavek 21. člena),

7. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (tretji odstavek 22. člena),

8. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (drugi odstavek 30. člena),

9. ne pripravi programa ravnanja v skladu z osmim odstavkom 5. člena.

(2) Z globo 400,00 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo 1.200,00 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 7. člena),

2. če odpadkov ne zbira ločeno (tretji odstavek 10. člena),

3. če ne zamenja obstoječega zabojnika za odpadke za večjega ali si pri izvajalcu ne priskrbi posebne plastične vreče za odpadke (deseti odstavek 11. člena),

4. če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 16. člena),

5. če ne omogoči neoviranega dostopa do prevzemnega mesta (osmi odstavek 19. člena),

6. če odlaga odpadke na ekološki otok (šesti odstavek 21. člena),

7. če odlaga komunalne odpadke v naravo (tretja alinea prvega odstavka 33. člena),

8. če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki, ter spremembah teh podatkov (prvi, sedmi in osmi odstavek 38. člena ter prvi odstavek 40. člena).

(4) Z globo 400,00 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5) Z globo 1.200,00 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Z globo 400,00 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek iz 1. do 5. točke ter 7. in 8. točke tretjega odstavka tega člena ali če odlaga odpadke poleg zabojnikov (osmi odstavek 21. člena).

(7) Z globo 400,00 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter uporabnik – posameznik:

1. če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevzemnim mestom ne zagotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu (deveti odstavek 19. člena),

2. če ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta ali ne skrbi za to, da so pokrovi zabojnikov in namenske vreče zaprti (četrta alineja tretjega odstavka 31. člena),

3. če po opustitvi začasnih zbirnih in prevzemnih mest le-teh takoj ne sanira in očisti (peti odstavek 18. člena),

4. če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v predpisane zabojnike za odpadke ali posebne plastične vreče (drugi odstavek 31. člena),

5. če brska po zabojnikih in iz njih odnaša zbrane komunalne odpadke (osma alineja prvega odstavka 33. člena),

6. če razmetava odpadke ali drugače onesnaži prevzemna mesta (deseta alineja prvega odstavka 33. člena),

7. če po izpraznitvi zabojnika za odpadke ne vrne na zbirno mesto, v kolikor je le-to na javni površini (tretja alineja tretjega odstavka 31. člena),

8. če med sabo meša različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne zabojnike (četrta alineja prvega odstavka 33. člena),

9. če sežiga in/ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (trinajsta alineja prvega odstavka 33. člena),

10. če odlaga komunalne odpadke v napačen zabojnik (prvi odstavek 13. člena),

11. če odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za komunalne odpadke (drugi odstavek 13. člena),

12. če ne odloži ločeno zbranih odpadkov na zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca ali če jih odloži izven zbirnega centra (šesti in osmi odstavek 22. člena).

(8) Z globo 800,00 EUR se za prekršek sankcionira organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (drugi odstavek 15. člena).

(9) Z globo 400,00 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.

(1) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi.

(2) V kolikor republiški predpis, izdan po uveljavitvi tega odloka, vsebuje določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo določila republiškega predpisa.

(3) Naloge, vrste in obseg storitev posamezne izbrane GJS ter vrste in način oblikovanja upravičenih stroškovnih elementov cene posamezne storitve izbrane GJS ter drugih finančnih virov GJS oziroma odbitnih postavk, ki zvišujejo ali znižujejo ceno storitve izbrane GJS, ureditev nadzora nad oblikovanjem cen storitev izbrane GJS, določitev regulacijskega obračunskega obdobja in druge zadeve v zvezi z določanjem cen storitev GJS so opredeljene v posebnem predpisu občine in dopolnjujejo opredelitve tega odloka.

(4) Spremembe pri stroških v zvezi z ekološkimi otoki, se uveljavljajo pri prvi naslednji obravnavi elaborata cena storitev.

(5) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Metlika (Uradi list RS, št. 11/10, 36/13, 24/18 in 24/19).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga 1: Predvidene oziroma okvirne barve zabojnikov (posod) in tipiziranih vreč

ZA GOSPODINSJTVA

– zabojnik za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (rjavi zabojnik z rjavim zabojnikom, črn zabojnik s črnim pokrovom ali zelen zabojnik z zelenim pokrovom).

ZA PRAVNE OSEBE

– zabojnik za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (črn zabojnik s črnim pokrovom ali zelen zabojnik z zelenim pokrovom) in

– zabojnik za mešano odpadne embalaže (črn zabojnik z rumenim pokrovom ali rumen zabojnik z rumenim pokrovom), po potrebi, glede na vrsto dejavnosti, pa tudi ostalih ločeno zbranih komunalnih odpadkov (papir in karton, steklo ipd. …).

Barva tipiziranih vreč je rdeče ali druge barve za mešane komunalne odpadke in rumene ali druge barve (prozorne) za embalažo.

Tipizirane vreče morajo biti označene z logotipom izvajalca.

NAMENSKI ZABOJNIKI na zbiralnicah ločenih frakcij oziroma na »ekoloških otokih« so:

– zabojnik z rdečim pokrovom (papirna embalaža) za zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke;

– zabojnik z zelenim pokrovom (steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz stekla;

– zabojnik z rumenim pokrovom (mešana embalaža) za zbiranje ostale odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in odpadne embalaže iz kovine;

– zabojnik biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (rjav zabojnik).

Barva zabojnikov je enovita glede na izvajalca GJS, posamezni izvajalec določi eno vrsto barve posameznega tipa zabojnika oziroma vreč.

Priloga 2: Normativi zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov

MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI

Odvoz enkrat na dva tedna

Prostornina zabojnika v litrih	Ponder za obračun	Število oseb na posodo
120	X/6	X = 1–6
240	X/12	X = 7–12
770	X/38	X = 13–38
1100	X/55	X = 39–55

*opomba: v primeru drugačnih volumnov zabojnikov, se izvede preračun podatkov po normativih iz zgornje tabele

I. X = število oseb v gospodinjstvu. Število oseb ne sme biti večje od imenovalca v ponderju (ponder ne more biti večji od ena).

II. Velja pogoj: volumen posode x ponder = število oseb x 20 l

III. V obračunani posodi za mešane komunalne odpadke je vključen celoten obseg storitev do katerih so upravičeni povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev in ekoloških otokov, delovanje zbirnega centra, odvoz kosovnih odpadkov, odvoz nevarnih odpadkov ipd.).

Odvoz enkrat na teden

Prostornina zabojnika v litrih	Ponder za obračun	Število oseb na posodo
120	X/12	Število se preračuna glede na normativ
240	X/24
770	X/77
1100	X/110

BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI

Odvoz enkrat na teden

Prostornina zabojnika v litrih	Ponder za obračun	Število oseb na posodo
80	X/8	X = 1–8
120	X/12	X = 9–12
240	X/24	X = 13–24

I. X = število oseb v gospodinjstvu. Število oseb ne sme biti večje od imenovalca v ponderju (ponder ne more biti večji od ena).

II. Velja pogoj: volumen posode x ponder = število oseb x 10 l.

Uradni list RS, št. 173/2021 z dne 5. 11. 2021

3443. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Metlika, stran 10071.