Na podlagi 11. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) Vlada Republike Slovenije izdaja
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta Vozlišče v vojašnici Petra Petriča Kranj
(1) Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Vozlišče v vojašnici Petra Petriča Kranj (angleški naziv projekta DEFENCE RESILIENCE HUB NETWORK IN EUROPE – RESHUB) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).
(2) Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnika vojašnice, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Vozlišče v vojašnici Petra Petriča Kranj.
(3) Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;
2. zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
3. uporabnik vojašnice je Slovenska vojska;
4. koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;
5. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabnikom vojašnice za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja med trajanjem koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjene s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itn.);
6. prijavitelj je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb in tudi vsako začasno združenje podjetij, ki v postopku javnega razpisa odda prijavo;
7. kandidat je prijavitelj, ki mu je pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga;
8. ponudnik je kandidat, ki je po končani fazi dialoga pozvan k oddaji končne ponudbe.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah), Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE in 121/21 – ZSROVE; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon), Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) in v predpisih ter drugih aktih, izdanih na njihovi podlagi.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembe direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitve direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315/1 z dne 14. 11. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU), Energetskega zakona, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi pripravljenega Investicijskega programa št. 360-1/2018-95 z dne 29. 1. 2021, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi narejene ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva št. 360-3/2020-25 z dne 31. 3. 2021 se ugotavlja, da je javni interes za izvedbo projekta Vozlišče v vojašnici Petra Petriča Kranj v obliki javno-zasebnega partnerstva na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. ter 6. člena te uredbe, saj se bo s tem projektom pripomoglo k uresničitvi ciljev o izboljšanju energetske učinkovitosti iz 5. člena Direktive 2012/27/EU, spodbudilo se bo pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in zmanjšale se bodo emisije toplogrednih plinov.
III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja kot koncesijsko javno-zasebno partnerstvo.
(1) Predmet koncesije so izvajanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihranka energije po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije na območju iz 6. člena te uredbe, zagotavljanje avtonomnega delovanja vojašnice ter pravica do prodaje proizvedenih energentov.
(2) Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo na območju iz 6. člena te uredbe.
(3) Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzame koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.
(4) Koncedent in koncesionar predmet koncesije podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.
Koncesionirana dejavnost se izvaja na območju Vojašnice Petra Petriča v Kranju.
(1) Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesijsko razmerje se sklene za najmanj pet in največ 20 let.
(3) Koncesijsko razmerje se skladno s pogoji veljavne zakonodaje lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi spremenjenih okoliščin.
(financiranje predmeta koncesije)
(1) Predmet koncesije se financira iz sredstev koncesionarja, sredstev koncedenta, sredstev Sklada za podnebne spremembe ter morebitnih drugih virov financiranja.
(2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.
(plačilo in nagrada za opravljanje koncesionirane dejavnosti)
(1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, opravljeno oskrbo z energijo in zagotavljanje avtonomnega delovanja vojašnice. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, ne zagotovi potrebne oskrbe z energijo ali ne zagotovi avtonomnega delovanja vojašnice, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(2) Če so pogodbeno zagotovljeni prihranki energije preseženi, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(3) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
V. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA KONCESIJE
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:
– izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti na območju Vojašnice Petra Petriča v Kranju;
– ustrezne infrastrukturne pogoje za samooskrbno delovanje vojašnice;
– podporo logistični oskrbi voznega parka z vozili na energetsko učinkovit alternativen pogon;
– pogodbeno zagotovljene prihranke energije in oskrbo z energijo v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;
– standarde izvajanja storitve, kot so določeni v koncesijski pogodbi;
– izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz prve alineje tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje itn.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;
– ustrezno zavarovanje za škodo, ki bi nastala koncedentu ali tretjim osebam pri izvajanju predmeta koncesije;
– izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar glede predmeta koncesije prevzame oziroma nosi odgovornost za škodo, skladno s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar z izvajanjem koncesije prevzame najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.
(4) Koncesionar mora upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe, nujne za zagotovitev ravni varnosti na območju Vojašnice Petra Petriča v Kranju, v skladu z varnostnimi standardi, predpisanimi v veljavnih predpisih in internih pravnih aktih ministrstva, pristojnega za obrambo.
(5) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati neprekinjeno. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti samo na način in iz razlogov, ki jih določajo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti tako, kot je opredeljeno v koncesijski pogodbi;
– pomagati koncesionarju pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
– v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
(obveznosti uporabnika vojašnice)
Uporabnik vojašnice ima zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter jima omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe;
– v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za opravljanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
– gospodarno ravnati z vsemi objekti, v katerih se opravljajo storitve in naloge, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnika vojašnice)
Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnika vojašnice se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za obrambo, in ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
1. navedbo pravne podlage;
2. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
3. ime in sedež koncedenta;
4. predmet, vrsto in obseg ter območje koncesije;
5. začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
6. postopek izbire koncesionarja;
7. pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;
8. kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
9. zahteve glede vsebine vlog;
10. pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
11. pogoje za predložitev skupne vloge;
12. merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
13. naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
14. rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
15. druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) V postopku izbire strokovna komisija iz 15. člena te uredbe preveri najmanj ekonomsko, finančno in tehnično ter kadrovsko sposobnost prijaviteljev. V javni razpis morajo biti zato vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da:
– je prijavitelj registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– ima prijavitelj ustrezne reference s področja predmeta koncesije;
– ima prijavitelj zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva.
(4) Strokovna komisija iz 15. člena te uredbe pri izbiri koncesionarja upošteva naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:
– višina prihrankov,
– cena energije,
– trajanje koncesijskega razmerja,
– višina naložbe,
– garancija po poteku razmerja.
(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje minister, pristojen za obrambo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z naslednjih delovnih področij: pravo, ekonomija in gradbeno-tehnična stroka, pri čemer zadostuje, da ima vsak član izkušnje le na enem izmed naštetih področij.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij (7. raven), in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka.
(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:
– faza preverjanja usposobljenosti,
– faza dialoga,
– ponudbena faza.
(2) V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.
(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.
(4) Med prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi toliko časa, dokler se ne najde rešitev, ki ustreza ciljem in potrebam koncedenta. Strokovna komisija pred koncem dialoga pripravi poročilo, v katerem je navedeno, katera rešitev najbolj ustreza ciljem in potrebam koncedenta.
(5) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o koncu faze dialoga, ki opredeljuje sprejeto rešitev.
(6) Na podlagi sprejete rešitve iz končanega dialoga in drugih sestavin, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, so kandidati pozvani k predložitvi končne ponudbe.
(7) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji ponudb strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, ter ponudbe razvrsti tako, da je razvidno, katera najbolj ustreza določenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red ponudb glede na ustreznost meril, določenih v javnem razpisu.
(8) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za obrambo.
(9) Strokovna komisija poročila iz drugega, četrtega in sedmega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja, povezana z izvajanjem predmeta koncesije, in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VII. PRILAGODITEV RAZMERIJ
(1) Ob spremenjenih okoliščinah se lahko prilagodi razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Način in razlogi za prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi skladno z določbami 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
VIII. POROČANJE IN NADZOR
(1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu ter uporabniku vojašnice predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njunimi navodili.
(2) Vsebina dolžnosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljata koncedent in uporabnik vojašnice v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo.
(2) Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije ali
– s prevzemom koncesije
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-13/2021
Ljubljana, dne 18. novembra 2021
EVA 2021-1911-0013
Vlada Republike Slovenije
