Na podlagi druge alineje četrtega odstavka 25. člena in druge alineje prvega odstavka 32. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18 in 15/21) ter petega odstavka 134. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19 in 123/21; v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1) strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem sprejema
Revidiranje pravilnosti računovodskih izkazov v elektronski obliki
(pravna podlaga stališča)
Stališče ureja revidiranje skladnosti objavljenega letnega poročila z Evropsko enotno elektronsko obliko ter revizorjevo poročanje o opravljeni reviziji.
(1) Za namene stališča imajo izrazi naslednji pomen:
a) Delegirana uredba: Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja oziroma njene vsakokrat veljavne spremembe in dopolnitve.
b) Obravnavana zadeva: tehnična ustreznost in skladnost priprave letnega poročila javne družbe, upoštevajoč pravila Delegirane uredbe.
c) Dokumenti ESEF: revidirano (konsolidirano) računovodsko poročilo, pripravljeno v skladu z Delegirano uredbo, ki vsebuje revidirane (konsolidirane) računovodske izkaze s pojasnili v elektronski obliki, ustrezno označenimi v skladu z osnovno taksonomijo ESEF. Dokumenti lahko vsebujejo tudi druge nerevidirane dokumente v elektronski obliki. Revidirano (konsolidirano) računovodsko poročilo v okviru letnega poročila morajo primerno podpisati vsi člani poslovodstva.
č) Osnovna taksonomija ESEF: združen sklop elementov taksonomije, kot jih določa prvi odstavek 2. člena Delegirane uredbe.
d) Razširjena taksonomija ESEF: združen sklop elementov taksonomije in zbirka povezav, ki jih ustvari izdajatelj, kadar so izpolnjeni pogoji iz Priloge IV Delegirane uredbe, in ki vsebuje sestavine iz drugega odstavka 2. člena Delegirane uredbe.
e) Kodeks: Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake (2018), ki ga je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC).
f) Revizorjevo poročilo v elektronski obliki: revizorjevo poročilo v obliki elektronske datoteke, ki jo revizor izda poslovodstvu in pristojnim za upravljanje izdajatelja in ki vsebuje revizorjev kvalificiran digitalni podpis; ali elektronska slika revizorjevega poročila v pisni obliki.
g) Oblika ESEF: enotna elektronska oblika poročanja v obliki XHTML.
h) XHTML: označevalni jezik, ki je usklajen s sintakso XML in definira sklop pravil za zapis dokumentov v obliki, ki je primerna tako za človeško kot za strojno branje.
i) Izpis XHTML: prikaz informacij v obliki XHTML, na način, da so informacije človeško berljive.
j) XBRL (angl. eXtensible Business Reporting Language): prosto dostopen mednarodni standard za elektronsko poročanje za poslovne namene.
k) iXBRL (angl. Inline eXtensible Business Reporting Language): omogoča človeško in strojno berljive oznake kot standardno obliko računovodskih izkazov podjetij, označenih v XBRL.
(2) Vsi ostali pojmi se uporabljajo na način, kot jih opredeljujejo Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, zakon, ki ureja revidiranje, zakon, ki ureja gospodarske družbe, zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, in druga zakonodaja.
UPORABLJENA PRAVILA REVIDIRANJA
(1) Revizijska družba pregled skladnosti elektronskega letnega poročila z Delegirano uredbo opravi na podlagi Mednarodnega standarda poslov dajanja zagotovil 3000 – Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (v nadaljnjem besedilu: MSZ 3000), in določb tega stališča.
(2) To stališče je dopolnitev zahtev MSZ 3000 v primeru poslov dajanja zagotovil o spoštovanju Delegirane uredbe in prikazov revidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki.
(1) Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1) v četrtem odstavku 134. člena določa, da javna družba svoje letno poročilo pripravi, predloži Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: ATVP), predloži v sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij in objavi v enotni elektronski obliki, ki jo določa Delegirana uredba. Navedeno morajo skupaj zagotavljati člani organov vodenja in nadzora javne družbe. Peti odstavek istega člena določa, da javna družba zagotovi revizorjev pregled in revizorjevo poročilo o tem, ali je njeno letno poročilo pripravljeno tako, kot določa prejšnji odstavek, in sicer upoštevajoč pravila revidiranja.
(2) Delegirana uredba v 3. členu določa, da javne družbe celotna letna računovodska poročila pripravijo v enotni elektronski obliki poročanja, in sicer v obliki XHTML. Nadalje v 4. členu določa, da kadar letna računovodska poročila vključujejo konsolidirane računovodske izkaze, sestavljene v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP), izdajatelji te konsolidirane računovodske izkaze opremijo z oznakami iz prilog Delegirane uredbe.
(1) Za pregled obravnavane zadeve se revizor računovodskih izkazov dogovori v okviru pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov izdajatelja oziroma v njeni dopolnitvi. Pregled obravnavane zadeve ne more biti dodeljen revizorju, ki ni revidiral računovodskih izkazov naročnika.
(2) Dogovor o poslu vsebuje vsaj naslednja določila:
a) da bo javna družba izdala letno poročilo v elektronski obliki v skladu z zahtevami 133. in 134. člena ZTFI-1;
b) da je naloga revizijske družbe z uporabo revizijskih postopkov preveriti, ali so dokumenti ESEF, ki jih je izdal naročnik, skladni z zahtevami Delegirane uredbe;
c) o odgovornosti poslovodstva;
č) o revizorjevi odgovornosti;
d) da bo revizorjevo poročilo s sprejemljivim zagotovilom dano v okviru poročila o revidiranih računovodskih izkazih v posebnem poglavju poročila neodvisnega revizorja, zato zanj veljajo vse določbe, ki veljajo tudi za poročilo o revidiranih računovodskih izkazih (rok za izdajo, oblika, število izvodov itd.);
e) o roku, do katerega mora revizijska družba prejeti dokumente ESEF, da bo lahko pravočasno izdala revizorjevo poročilo;
f) da je naloga revizijske družbe preveriti, ali je naročnik pripravil računovodske izkaze v enotni elektronski obliki, ki jo določa Delegirana uredba;
g) da se bo posel opravil upoštevajoč MSZ 3000 z izdanim poročilom s sprejemljivim zagotovilom;
h) da uporaba revizorjevega poročila ni omejena na nobeno skupino uporabnikov.
NEODVISNOST IN NEPRISTRANSKOST – PREPOVEDANE STORITVE
(1) Za izvajanje posla v skladu s tem stališčem revizijske družbe ključni revizijski partner in ostalo osebje v revizijski ekipi upoštevajo vse etične zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti, ki izhajajo iz Uredbe EU št. 537/2014, ter ostale etične zahteve veljavne zakonodaje in Kodeksa.
(2) Revizijska družba, ključni revizijski partner oziroma revizijsko osebje na noben način ne smejo biti vpleteni v pripravo dokumentov ESEF izdajatelja, ne s sodelovanjem pri pripravi metodologije ali postopkov za njihovo pripravo ne s samo izdelavo potrebnih dokumentov, ki so predmet pregleda po tem stališču.
REVIZORJEVE NALOGE IN POSTOPKI
(1) Izdajatelj mora v skladu:
a) s 3. členom Delegirane uredbe računovodske izkaze, ki so vključeni v letno poročilo, pripraviti v veljavni obliki XHTML;
b) s 4. členom Delegirane uredbe v konsolidiranih računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z MSRP, kot veljajo v EU:
(i) vsa razkritja, navedena v Prilogi II Delegirane uredbe, ki jih predstavljeni konsolidirani računovodski izkazi vsebujejo, označiti, kot to zahteva omenjena priloga;
(ii) vse označbe iz prejšnje točke, kot tudi prostovoljne označbe razkritij, ki jih Priloga II Delegirane uredbe ne navaja, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– uporabiti se mora označevalni jezik XBRL;
– uporabljajo se elementi osnovne taksonomije z računovodskim pomenom, ki je najbližje razkritju, ki se označuje, in so določeni v Prilogi VI Delegirane uredbe;
– kjer je videti, da bi se lahko izbiralo med več elementi osnovne taksonomije, izdajatelji izberejo element z najožjim računovodskim pomenom in/ali področjem uporabe;
– če bi najbližji element osnovne taksonomije napačno predstavljal računovodski pomen razkritja, ki se označuje, kot se zahteva v točki 3, izdajatelj ustvari element razširitvene taksonomije, upoštevajoč zahteve Priloge IV Delegirane uredbe, in z njim označi zadevno razkritje;
– označbe morajo biti skladne s splošnimi pravili o označevanju.
(2) Upoštevajoč zahteve iz prejšnjega odstavka v povezavi z različnim obsegom razkritij, ki jih je treba označevati v prvih dveh letih poročanja po Delegirani uredbi in v vseh nadaljnjih letih, izdajatelj pripravi letno poročilo, ki bo predmet revizorjevega pregleda.
Naloga ključnega revizijskega partnerja je, da s primernimi postopki, s katerimi bo pridobil dokaze za sprejemljivo zagotovilo, preveri, ali je izdajatelj pri pripravi dokumentov ESEF spoštoval vse določbe iz prejšnjega člena oziroma Delegirane uredbe.
(uporaba koncepta pomembnosti)
(1) Ključni revizijski partner za potrebe načrtovanja in izvedbe posla dajanja zagotovila oziroma vrste, časa in obsega postopkov upošteva pomembnost.
(2) Pomembnost določi v višini, kot jo je opredelil pri revidiranju računovodskih izkazov, ki so služili kot podlaga za pripravo letnega poročila. Pri tem upošteva tudi obveznost uporabe posameznih oznak pri njihovi pripravi.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se kot pomembna napaka šteje tudi tehnična neustreznost dokumenta(-ov), ki ne omogoča njegovega (njihovega) strojnega branja.
(1) Ključni revizijski partner mora za namene načrtovanja vrste, časa in obsega opravljenih postopkov pri poslu dajanja zagotovila oceniti tudi tveganje pomembno napačnih navedb v računovodskem poročilu, ki bi izvirale iz uporabe Delegirane uredbe.
(2) Na oceno tveganja vplivajo predvsem:
a) uporaba ustreznih verificiranih programov za pripravo dokumentov ESEF;
b) strokovna usposobljenost oseb izdajatelja, ki pripravljajo dokumentacijo ESEF;
c) pretekle izkušnje pri pripravi dokumentacije ESEF (problem prvega leta);
č) število ljudi, vključno z zunanjimi izvajalci, ki sodelujejo pri pripravi dokumentov ESEF;
d) pristop k pripravi dokumentov ESEF in način priprave;
e) sprememba uporabljene taksonomije glede na preteklo obdobje;
f) spremembe MSRP;
g) količina uporabljenih oznak za pripravo dokumentacije ESEF izdajatelja, na kar vplivata predvsem:
(i) način priprave razkritij v revidiranih računovodskih izkazih (strnjeno ali razpršeno po letnem poročilu);
(ii) uporaba zgolj obveznih ali tudi prostovoljnih oznak;
(iii) notranjekontrolni sistem organizacije.
(3) Oceno tveganja ključni revizijski partner med izvajanjem posla dajanja zagotovila po potrebi sproti prilagaja glede na pridobljene informacije.
(1) Na podlagi ocene tveganja pomembno napačne navedbe v dokumentih ESEF ključni revizijski partner načrtuje vrsto, čas in obseg potrebnih postopkov za pridobitev zadostnih dokazov za sprejetje sklepa o obravnavni zadevi.
(2) Ključni revizijski partner in člani revizijske ekipe, ki sodelujejo pri poslu, se morajo dovolj dobro seznaniti z okoliščinami posla in v okviru tega tudi z notranjim kontroliranjem, ki je povezano s pripravo informacij o obravnavani zadevi. Če je to primerno, ključni revizijski partner načrtuje tudi pregled vzpostavitve in delovanja notranjekontrolnega sistema izdajatelja, ki naj bi zagotavljal pripravo dokumentov ESEF brez pomembno napačnih navedb zaradi prevar ali napak.
(3) Načrtovanje mora odražati pričakovanja in presojo ključnega revizijskega partnerja za vključitev veščaka s potrebnimi znanji in izkušnjami, katerih sam ali člani revizijske ekipe ne premorejo v zadostni meri.
(preverjanje vzpostavitve in delovanja notranjih kontrol)
(1) Ključni revizijski partner pridobi zadostno poznavanje vzpostavitve in delovanja notranjih kontrol izdajatelja za namene priprave dokumentov ESEF.
(2) Pri oceni primernosti vzpostavljenega sistema notranjih kontrol je ključni revizijski partner pozoren predvsem na to, ali ima izdajatelj vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo, da:
a) izdajatelj pri pripravi dokumentov ESEF uporablja taksonomijo ESEF, ki odraža veljavno taksonomijo MSRP;
b) dokumenti ESEF pravilno odražajo informacije iz revidiranih računovodskih izkazov;
c) so informacije iz revidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki označene upoštevajoč pravila iz Delegirane uredbe;
č) dokumenti ESEF izpolnjujejo vse tehnične zahteve, ki omogočajo strojno berljivost.
(3) Ključni revizijski partner v okviru informacijske tehnologije, ki se uporablja za pripravo dokumentov ESEF, preveri, ali ima družba učinkovit in delujoč sistem:
a) dodeljevanja pooblastil za spremembo taksonomije v njenem informacijskem sistemu in ali so pooblastila v zvezi s tem dana primernemu osebju;
b) dodeljevanja pooblastil za označevanje revidiranih računovodskih izkazov z namenom njihovega prikaza v elektronski obliki in ali so pooblastila v zvezi s tem dana primernemu osebju;
c) dodeljevanja pooblastil za pregledovanje in potrjevanje označenih revidiranih računovodskih izkazov in ali so pooblastila v zvezi s tem dana primernemu osebju;
č) dodajanja in brisanja pooblaščenih uporabnikov informacijskega sistema, namenjenega pripravi dokumentov ESEF v skladu z Delegirano uredbo.
13. člen
(izvedba revizijskih postopkov)
(1) Ključni revizijski partner mora izvesti ustrezne postopke, ki bodo dali zadostne in ustrezne dokaze v podporo sklepu o sprejemljivem zagotovilu.
(2) Pred izvedbo revizijskih postopkov na dokumentih ESEF mora preveriti, ali je prejete dokumente ESEF ustrezno potrdilo poslovodstvo.
(3) Revizijski postopki morajo dati zadostne in ustrezne dokaze o:
a) tem, da so revidirani računovodski izkazi, izdani v obliki XHTML, strojno berljivi, in o pravilnem odrazu revidiranih računovodskih izkazov, o katerih je ključni revizijski partner izdal revizorjevo poročilo;
b) tem, da so vse informacije, ki morajo biti vključene v računovodske izkaze in pojasnila, navedene v dokumentu in da ne vsebujejo povezav na informacije zunaj njega;
c) veljavnosti oblike iXBRL, v kateri so predstavljeni izdajateljevi dokumenti (prva točka Priloge III Delegirane uredbe);
č) veljavnosti in ustreznosti datotek z razširitveno taksonomijo XBRL (druga točka Priloge III Delegirane uredbe);
d) tem, da so izdajateljeve datoteke v obliki iXBRL in datoteke z razširitveno taksonomijo združene v en poročevalski paket (tretja točka Priloge III Delegirane uredbe);
e) upravičenosti morebitnih sprememb uporabljene taksonomije izdajatelja glede na preteklo leto;
f) pravilni in popolni uporabi predpisanih oznak taksonomije ESEF.
(4) Ključni revizijski partner glede na oceno tveganja pomembno napačne navedbe v dokumentih ESEF določi dovolj velik vzorec postavk in razkritij v revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazih v elektronski obliki, na podlagi katerega bo preveril pravilnosti njihovega označevanja ter spoštovanje taksonomije ESEF in določb Delegirane uredbe.
(5) Kadar ključni revizijski partner zneske posameznih postavk v revidiranih računovodskih izkazih določi kot pomembne, mora kot pomembna obravnavati tudi razkritja, povezana z njimi, ter za te zneske in razkritja preveriti, ali so bili označeni z uporabo predpisanih oznak taksonomije ESEF.
(6) Ne glede na uporabo koncepta pomembnosti in ocen tveganja pomembno napačne navedbe ključni revizijski partner po svoji strokovni presoji za pregled izbere tudi zneske postavk in z njimi povezana razkritja, ki jih na podlagi uporabe pomembnosti ne bi izbral, ter v zvezi z njimi opravi revizijske postopke, za katere meni, da so primerni za pridobitev zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov za izdajo sklepa o sprejemljivem zagotovilu, da so bile spoštovane zahteve Delegirane uredbe.
(7) Na izbranem vzorcu ključni revizijski partner:
a) z uporabo analitičnih postopkov preveri, ali je prišlo do spremembe uporabljene taksonomije glede na preteklo leto;
b) z ogledom in z uporabo analitičnih postopkov preveri, ali so revidirani računovodski izkazi, prikazani v elektronski obliki XHTML, pravilno strojno berljivi in ali so pravilen odraz revidiranih računovodskih izkazov, o katerih je ključni revizijski partner izdal revizorjevo poročilo;
c) preveri, ali je izdajatelj pri označevanju razkritij uporabil vse obveze oznake iz Priloge II Delegirane uredbe, ki pridejo v poštev v povezavi z revidiranimi računovodskimi izkazi, prikazanimi v elektronski obliki;
č) preveri, ali je izdajatelj v primerih:
(i) kjer je videti, da bi se lahko izbiralo med več elementi osnovne taksonomije, izbiral elemente z najožjim računovodskim pomenom in/ali področjem uporabe;
(ii) če bi najbližji element osnovne taksonomije napačno predstavljal računovodski pomen razkritja, ki se označuje, ustvaril element razširitvene taksonomije, upoštevajoč zahteve Priloge IV Delegirane uredbe, in z njim označil zadevno razkritje.
(izdaja letnega poročila v tujem jeziku)
(1) Kadar javna družba pripravlja letno poročilo v elektronski obliki tudi v tujem jeziku, revizijska družba opravi pregled njegove skladnosti z Delegirano uredbo le na podlagi izrecnega naročila.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora revizijska družba oziroma ključni revizijski partner:
a) zagotoviti, da bo naročnik predal letno poročilo v elektronski obliki v tujem jeziku, ki bo original vsake posamezne jezikovne različice, in ga bo ustrezno podpisalo poslovodstvo;
b) opraviti vse postopke po tem stališču;
c) preveriti vsebinsko skladnost med slovensko različico razkritij in njihovim prevodom v tuji jezik ter
č) izdati revizorjevo poročilo v jeziku letnega poročila (s smiselno uporabo Priloge 1 tega stališča).
(3) Ključni revizijski partner se v poročilu ne sme ograditi od pravilnosti prevodov razkritij v tuji jezik.
(4) Kadar je revizorjevo poročilo vključeno v letno poročilo v elektronski obliki v tujem jeziku in tega ni pregledal revizor, mora biti na prevodu revizorjevega poročila jasno označeno, da gre zgolj za prevod in da je veljavno poročilo tisto, ki je izdano v slovenskem jeziku.
(1) V primeru, da revizijska družba ugotovi, da nima dovolj strokovno usposobljenega osebja za izvedbo naloge, lahko uporabi veščaka z ustreznimi znanji, ki bo pomagal oblikovati in izvesti primerne postopke za pridobitev zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov za izdajo sklepa o sprejemljivem zagotovilu.
(2) Ključni revizijski partner pri uporabi veščaka spoštuje določbe dvainpetdesetega odstavka MSZ 3000.
(3) Ključni revizijski partner se v svojem poročilu ne sme sklicevati na uporabo veščaka.
(uporaba specialne programske opreme)
(1) Revizijska družba lahko za namene preveritve pravilnosti prevedbe revidiranega konsolidiranega računovodskega poročila v obliko ESEF uporabi tudi morebitno na trgu dostopno specialno programsko opremo.
(2) Uporaba take programske opreme v nobenem primeru ne zmanjšuje ali razbremenjuje odgovornosti ključnega revizijskega partnerja za izdano poročilo.
(3) Ključni revizijski partner se v svojem poročilu ne sme sklicevati na uporabo specialne programske opreme za preveritev pravilnosti prevedbe revidiranega konsolidiranega računovodskega poročila v obliko ESEF.
(4) Pri uporabi specialne programske opreme mora ključni revizijski partner posebno pozornost posvetiti tudi varovanju zaupnosti podatkov, ki jih obdeluje z njo, še posebej, če uporablja programsko opremo, temelječo na internetnih brskalnikih ali oblaku.
(pisne predstavitve)
(1) Ključni revizijski partner zahteva od poslovodstva naročnika pisno predstavitev, da:
a) prevzema odgovornost za predstavljene dokumente ESEF;
b) so posredovane vse informacije, ki so pomembne za posel;
c) potrjuje dosledno in pravilno uporabo zahtev Delegirane uredbe pri pripravi dokumentov ESEF;
č) je razkrilo vse informacije, ki so pomembne za presojo obravnavane zadeve oziroma vse informacije, ki jih je zahteval revizor;
d) nima informacij, da bi v dokumentih ESEF obstajale namerne napačne navedbe;
e) potrjuje, da je pri uporabi taksonomije oziroma označevanju razkritij vedno sledilo temu, da je uporabljena oznaka najboljši računovodski pomen označenega razkritja.
(2) Pisne predstavitve ključni revizijski partner prilagodi in dopolni glede na posebnosti in značilnosti posameznega posla.
(3) Ključni revizijski partner presodi primernost prejetih predstavitev kot revizijski dokaz.
(revizorjevo poročanje)
(1) Ključni revizijski partner mora z revizijskimi postopki, opisanimi v tem stališču, in v skladu z MSZ 3000 pridobiti zadostne in ustrezne dokaze za pravilnost informacij o obravnavani zadevi.
(2) Revizorjevo poročilo pripravi, upoštevajoč MSZ 3000, z izraženim sprejemljivim zagotovilom in vsebino, ki zajema najmanj sestavine, navedene v Prilogi 1 tega stališča.
(3) Ključni revizijski partner svoje poročilo vključi v revizorjevo poročilo, in sicer v ločeni del z naslovom »Poročanje o drugih pravnih in regulatornih zadevah«, ki ga umesti za delom z naslovom »Poročilo o reviziji računovodskih izkazov« (ob upoštevanju določb triinštiridesetega do petiinštiridesetega odstavka prenovljenega Mednarodnega standarda revidiranja 700 – Oblikovanje mnenja in poročanje o računovodskih izkazih).
(4) Pri izdajateljih, ki so subjekti javnega interesa, revizorjevo poročilo že vsebuje del, v katerem se poroča o drugih pravnih in regulatornih zadevah, in sicer o zadevah, ki jih v revizorjevem poročilu zahteva Uredba EU št. 537/2014 Evropskega parlamenta. Zato se v skladu s tem stališčem ta del revizorjevega poročila dopolni še s poročanjem o skladnosti dokumentov ESEF z Delegirano uredbo, kot je prikazano v Prilogi 1.
(5) Datum poročila o revidiranih računovodskih izkazih ter poročila o drugih pravnih in regulatornih zahtevah, pripravljenih v skladu s tem stališčem (Priloga 1), je enak za obe poročili.
(6) Ključni revizijski partner ne izda revizorjevega poročila iz tretjega odstavka tega člena, dokler ne zaključi revidiranja računovodskih izkazov in pregleda njihove skladnosti z Delegirano uredbo. Pri tem upošteva dogodke po datumu bilance stanja do datuma revizorjevega poročila.
(7) Revizorjevo poročilo o pregledu dokumentov ESEF mora v odstavku o drugih zadevah vsebovati naslednji izjavi:
a) da se ne izraža mnenje o elektronsko objavljenih računovodskih izkazih (ker ne vsebujejo vseh potrebnih informacij) in da je strojno berljive objavljene revidirane računovodske izkaze za pravilno razumevanje treba brati skupaj s človeško berljivimi računovodskimi informacijami, saj so tako informacije popolnejše;
b) da revizorjevi postopki, če so dokumenti ESEF priloženi drugim dokumentom, ki vsebujejo druge informacije, niso vključevali pregleda skladnosti teh informacij s poročilom ESEF.
(prilagojeno poročilo o revidiranih računovodskih izkazih)
(1) Ključni revizijski partner lahko v določenih okoliščinah prilagodi mnenje o revidiranih računovodskih izkazih v revizorjevem poročilu. V takih okoliščinah je treba razmisliti tudi o morebitni prilagoditvi sklepa o obravnavani zadevi po tem stališču.
(2) Če ključni revizijski partner zavrne izdajo mnenja o revidiranih računovodskih izkazih, mora zavrniti tudi izdajo mnenja o obravnavani zadevi po tem stališču. Neprilagojeno ali drugače prilagojeno mnenje o obravnavani zadevi bi lahko namreč pri uporabnikih revizorjevega poročila zasenčilo zavrnitev mnenja o revidiranih računovodskih izkazih.
(3) Ključni revizijski partner lahko v poročilo o zagotovilu vključi tudi odstavek o drugih zadevah, v katerem uporabnika opozori, da je treba za pravilno razumevanje informacij v dokumentih ESEF njegovo poročilo o zagotovilu brati skupaj z revizorjevim poročilom o revidiranih računovodskih izkazih in priloženimi revidiranimi računovodskimi izkazi.
(revizorjevo poročanje, ko ni izdelanega konsolidiranega letnega poročila)
Kadar javna družba ni zavezana k pripravi konsolidiranega letnega poročila, letno poročilo pripravi v skladu z zahtevami ZTFI-1 v elektronski obliki. Ključni revizijski partner izda revizorjevo poročilo o revidiranih računovodskih izkazih, v skladu s tem stališčem pa zgolj sklep o tem, ali je letno poročilo pripravljeno v veljavni elektronski obliki XHTML v skladu z Delegirano uredbo.
PRVI DVE LETI POROČANJA PO DELEGIRANI UREDBI
(1) Izdajatelji uporabijo oznake za vsa števila v navedeni valuti, razkriti v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, izkazu sprememb lastniškega kapitala in izkazu denarnih tokov v konsolidiranih računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z MSRP.
(2) Izdajatelji v prvih dveh letih uporabe Delegirane uredbe uporabijo oznake za vsa razkritja, navedena v revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z MSRP, ali navedena z navzkrižnim sklicevanjem v teh izkazih na druge dele letnih računovodskih poročil, ki ustrezajo elementom iz razpredelnice 1 Priloge II Delegirane uredbe, nato pa tistih, ki ustrezajo elementom iz razpredelnice 2 Priloge II Delegirane uredbe.
(3) Glede na zoženi obseg uporabe oznak v prvih dveh letih uporabe Delegirane uredbe ključni revizijski partner temu primerno prilagodi revizijske postopke, navedene v tem stališču.
DATUM UVELJAVITVE IN POJASNILA TEGA STALIŠČA
Za pojasnila in tolmačenje posameznih točk tega stališča je pristojen strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.
Stališče se začne uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-5/2021-1
Ljubljana, dne 16. novembra 2021
EVA 2021-1611-0097
predsednik strokovnega sveta
Agencije za javni nadzor nad revidiranjem
