Na podlagi 115. in 119. člena ter druge alineje četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 15., 16. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01, 33/01, 135/04, 52/06, 104/09, 54/10, 107/13, 13/19 in 202/20) je Občinski svet Občine Idrija na 24. redni seji dne 11. 11. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del EUP ID_1/3_IGs Marof
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del EUP ID_1/3_IGs Marof (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje studioFormika, prostorsko in arhitekturno načrtovanje, d.o.o., Cerknica, pod številko projekta 14/2020.
(2) Z OPPN se spremeni podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta, in sicer iz IGs (gospodarske cone, dopolnjene s stanovanjsko dejavnostjo) v SB (stanovanjske površine za posebne namene).
(3) OPPN vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) Z OPPN se načrtuje širitev kompleksa DU Marof s pripadajočimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa pogoje za gradnjo novih stavb, ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
01 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
02 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje,
04 Ureditvena situacija,
05 Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
06 Prikaz ureditev za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
07 Načrt parcelacije.
(3) Spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta je:
– izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Idrija,
– izhodišča za pripravo prostorskega izvedbenega akta,
– podatki iz prikaza stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– povzetek za javnost,
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(ureditveno območje OPPN)
(1) OPPN obsega severni del EUP ID_1/3, in sicer zemljišča s parc. št. 137/2-del, 143/2, 148, 149, 154/6-del, 155/10-del, 155/11, 533/1-del, 534/2-del in 551/2-del, vse k.o. 2358 – Spodnja Idrija, v skupnem obsegu približno 11.850 m2.
(2) Območje OPPN je razvidno iz grafičnih načrtov št. 01: Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega akta občine in št. 04: Ureditvena situacija.
(osnovni program ureditve)
(1) Načrtovana je širitev kompleksa DU Marof z novogradnjo, rekonstrukcijo obstoječih stavb ter rušitvijo dela obstoječih stavb s pripadajočo infrastrukturo in prometno ureditvijo.
(2) Namenska raba prostora se opredeli kot SB (stanovanjske površine za posebne namene).
(3) Okolica stavb ostane v največji meri travnata, dostopne poti in manipulacijske površine se utrdijo, uredi se hortikulturna zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki niso krhke, lomljive, strupene ali poudarjeno alergene.
(4) Območje je infrastrukturno opremljeno, priključeno na javno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje sanitarnih odpadnih voda, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Območje se preko obstoječega priključka navezuje na glavno cesto II. reda, odsek 1034 – Sp. Idrija–Godovič.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN leži severno od Idrije, neposredno ob glavni cesti II. reda, odseku 1034 – Sp. Idrija–Godovič, v zaselku Marof.
(2) Območje OPPN je na severu in vzhodu omejeno z glavno cesto in vodotokom, na zahodu z naravno ločnico – strmejšim pobočjem, ki je preplet gozda, trajnih travnikov, dreves in grmičevja, na jugu pa se območje OPPN odpira in navezuje na preostali del EUP.
(3) Na območju OPPN je predvidena gradnja novih ter rekonstrukcija obstoječih stavb za druge posebne družbene skupine (dom starejših občanov) s pripadajočo infrastrukturo in prometno ureditvijo. Nove stavbe bodo sorodne po strukturi, stavbnem tipu in oblikovanju.
(4) Na območju OPPN poteka javno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje sanitarnih odpadnih voda, elektroenergetsko in TK omrežje ter plinovodno omrežje, na katera se priključijo predvidene stavbe.
(5) Vplivno območje OPPN sega v preostali del EUP ID_1/3_IGs, EUP ID_1/9_ZD in ID_53/1_PC.
(6) Vplivi in povezave so prikazani v grafičnem načrtu št. 03: Prikaz vplivov in povezav na sosednja območja – vpetost v območje.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(vrste dopustnih dejavnosti in vrste objektov)
(1) Območje OPPN je namenjeno gradnji objektov za opravljanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(2) V ureditvenem območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov,
– odstranitev objektov,
– rekonstrukcija, prizidava,
– sprememba namembnosti celotnega ali dela objekta,
– urejanje in gradnja energetske in komunalne infrastrukture – gradbeno-inženirskih objektov,
– urejanje prometnih površin,
– urejanje odprtega prostora.
Do pričetka gradnje predvidenih stavb, objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo za sedanje namene pod pogojem, da to nima negativnega vpliva na sosednja zemljišča ter funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.
V sklopu načrtovane širitve kompleksa DU Marof – stavbe za druge posebne družbene skupine, je predvideno povečanje kapacitet nastanitev z različnimi oblikami oskrbe ter kapacitet za dejavnosti socialne in zdravstvene oskrbe ter storitvenih dejavnosti.
(1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb in objektov so omejeni z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnega načrta št. 04: Ureditvena situacija. Predvidena stavba se mora nahajati znotraj gradbene meje oziroma se je lahko dotika.
(2) Tlorisne dimenzije: maksimalni tlorisni gabariti stavb so razvidni iz grafičnega načrta št. 04: Ureditvena situacija. V tlorisnih gabaritih stavb niso zajeti nadstreški, balkoni oziroma lože, zunanji hodniki in stopnišča.
(3) Etažnost: največ P+3. Dovoljena je izvedba delno vkopanih ali v celoti vkopanih kleti.
(4) Streha: dovoljena je ravna streha, enokapnica, dvokapnica ali večkapnica. Strehe je dovoljeno izvesti tudi kot zelene strehe (ozelenitev strehe). Nad koto strehe je dovoljena postavitev senčil, strojnice dvigala in stopniščni dostop na streho. Dopustna je uporaba streh za pridobivanje alternativnih virov energije (kot npr. fotovoltaika), za postavitev anten ali strojnih naprav in elementov.
(5) Fasada: izdelana mora biti iz sodobnih materialov, skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.
(ureditev zunanjih in obcestnih površin izven gradbene meje)
(1) Zunanje površine med stavbami se uredijo kot tlakovane in zelene odprte bivalne površine. Če komunalna infrastruktura dopušča, se lahko površine zasadijo z avtohtonimi drevesnimi ali grmovnimi vrstami, ki niso krhke, lomljive, strupene ali poudarjeno alergene.
(2) Dopustna je postavitev ograj, senčil, nadstreškov, pešpoti, podpornih zidov, stopnišč, servisnih poti, prometnih in delovnih površin za interventna vozila. Dopustna je izvedba zunanje nadkrite povezave.
(3) Na prometnih površinah je dopustna postavitev zapornic.
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni, uredbami in pravilniki, pri čemer je treba upoštevati vse zahteve glede načina gradnje.
(2) Pri umestitvi enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.
(3) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati prometa ali vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne elemente oblikovanja. Urbana oprema ob glavnih cestah mora biti enotno oblikovana.
(1) Načrt parcel, namenjenih gradnji, ki je prikazan v grafičnem načrtu št. 07: Načrt parcelacije, temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine, funkcije stavb ter ločitev javnih in zasebnih površin.
(2) Po realizaciji posegov se parcele, namenjene gradnji v smislu funkcionalnih zemljišč, lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del – posamezno stavbo z vsemi funkcionalnimi površinami, priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, zunanjo ureditvijo, ustreznim številom parkirnih prostorov ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.
(2) Posamezna stavba se lahko pod pogoji iz prejšnjega odstavka gradi etapno tudi tako, da se v prvi etapi zgradi ena ali več etaž posamezne stavbe, ki pomenijo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in jih je mogoče samostojno uporabljati, v drugi etapi pa se dogradijo preostale etaže stavbe, ki so predvidene s tem odlokom.
(3) Dopustna je etapna gradnja parkirnih mest.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni registriranih enot ali območij kulturne dediščine.
Na območju OPPN so možne le take dejavnosti, ki ne povzročajo vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano območje.
(1) V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme za naprave, ki se med gradnjo uporabljajo za pripravo gradbenega materiala. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materialov z gradbišča.
(2) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo so:
– preprečevanje prašenja z gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov trase;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
(1) Območje OPPN se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v III. območje varstva pred hrupom.
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju stavb in objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o mejnih ravneh hrupa za taka okolja.
(3) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je treba zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju.
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(1) Pri načrtovanju in izvedbi stavb in objektov je treba upoštevati določila veljavnih predpisov s področja upravljanja voda.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja sanitarnih odpadnih voda ter padavinskih odpadnih voda s strešin, prometnih in parkirnih površin mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.
(3) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemnih in površinskih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(1) V času gradnje je treba zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v vodotoke.
(2) Po končani gradnji je treba odstraniti provizorije, postavljene za potrebe gradnje in ostanke deponij v celoti. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma ustrezno urediti.
(3) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani na območju posegov, je treba ravnati racionalno. Prst se uporabi za sanacijo tal na območju posega. Začasne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno z odpadnim gradbenim materialom.
(4) Za preprečitev plazenja in erozije je vse poškodovane ali spremenjene površine ob cesti kakor tudi vse nove brežine in nasipe treba učinkovito utrditi in sanirati z uporabo gradbenotehničnih in inženirsko-bioloških ukrepov.
(5) Vse predvidene brežine vkopov in nasipov morajo biti izvedene v ustreznem naklonu glede na geomehanske značilnosti matične hribine. Kjer terenske razmere ne dopuščajo drugih rešitev, se zaščito pred plazenjem in erozijo zagotovi z gradnjo podpornih zidov.
Območje Občine Idrija je prepoznano kot območje z možnostjo večje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, zato je treba pri gradnji novih objektov upoštevati smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Območje urejanja se ne nahaja v območju poplav, se pa del območja nahaja na erozijskem območju s strogim varovanjem, zaradi česar je treba upoštevati vse varstvene ukrepe s področja varovanja pred škodljivim delovanjem erozije na strminah.
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in pri gradnji je treba upoštevati veljavne predpise v zvezi z naravnimi omejitvami (erozivnost ter plazovitost terena) in potresno ogroženostjo ter temu primerno prilagoditi tehnične rešitve gradnje.
(3) Po karti potresne nevarnosti Slovenije (MOP, 2001) se obravnavana lokacija nahaja na območju D kategorije tal po SIST EN 1998 (EC8), s pospeškom temeljnih tal ag=0,2 g. Skladno z veljavnimi predpisi se v projektni dokumentaciji opredeli, za katere stavbe je potrebna ojačitev prve plošče oziroma gradnja zaklonišč.
(4) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med stavbami in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev stavb, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar.
(5) Celotno ureditveno območje se opremi s hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljalo zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Na dovoznih poteh (glavne in povezovalne ceste) je treba urediti postavitvena mesta za gasilska vozila. Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin je potrebno izvesti v skladu z veljavnimi predpisi. Za kompleks mora biti zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic stavbe ter najmanj dve delovni površini za intervencijo, ki morata biti urejeni ob različnih stranicah objektov.
(6) Požarna voda bo zagotovljena iz vodovodnega omrežja ali z drugimi tehničnim rešitvami. Požarna voda bo zagotovljena pred tehničnim pregledom objektov.
(7) Javno in interno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(zasnova prometne infrastrukture)
Na območju OPPN je načrtovana izgradnja parkirnih površin, manipulativnih površin in pešpoti.
Predvidena je navezava na obstoječ priključek na glavno cesto II. reda, odsek 1034 – Sp. Idrija–Godovič, ki se ne spreminja.
(mirujoči promet, intervencija in dostava)
(1) V območju OPPN so notranje prometne površine in povezave, parkirna mesta za enosledna in dvosledna vozila ter funkcionalno ovirane osebe, pločniki za pešce in kolesarje, uvoz z glavne ceste in povezava s preostalim pozidanim območjem obstoječi in se po potrebi prilagodijo novim ureditvam.
(2) Avtobusno postajališče je obstoječe, v neposredni bližini ob glavni cesti Spodnja Idrija–Godovič.
(3) V sklopu kompleksa DU Marof se zagotovi najmanj 1 PM/10 postelj. Najmanj eno parkirno mesto mora biti namenjeno in označeno za vozila funkcionalno oviranih oseb.
(4) Zunanja parkirišča je možno nadkriti oziroma zasenčiti.
(5) Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so zagotovljene z javnih cest. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.
(1) Peš promet se odvija po pločnikih ob javnih cestah, vhodnih ploščadih in peš poteh.
(2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem ter dostop do vseh stavb DU Marof.
(3) Elementi cest ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(splošni pogoji za urejanje komunalne, energetske in TK infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– vse stavbe znotraj območja OPPN morajo biti priključene na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem ustreznih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so ti posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme, je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju, pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
(2) Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) Za odvajanje sanitarnih odpadnih voda je predvidena interna sanitarna kanalizacija kompleksa v obstoječo sanitarno kanalizacijo.
(2) Na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno priključevati le komunalne odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom. V primeru, da komunalne odpadne vode ne bodo ustrezale parametrom iz veljavnih predpisov, je potrebno te komunalne odpadne vode predhodno prečistiti.
30. člen
Območje je infrastrukturno opremljeno, stavbe so priključene na javno vodovodno omrežje.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Predvidena je navezava na obstoječo TP TN559 – Podgolica. Iz obstoječih TP je potrebno izdelati nove NN kabelske priključke v novi kabelski kanalizaciji. Če zmogljivosti obstoječe TP ne bodo zadostovale, se predvidi posodobitev TP.
(2) Pri posegih v prostor je treba uskladiti trase novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami zaradi predpisanih odmikov, odmike objektov od elektroenergetskega omrežja ter predvideti vse prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov.
(energetska oskrba in plinovodno omrežje)
(1) Za potrebe ogrevanja stavb na območju OPPN je, poleg uporabe električne energije (toplotne črpalke) ali obnovljivih virov energije (sončna energije, biomasa itd.), možna tudi priključitev na obstoječi plinovod.
(2) V primeru ogrevanja stavb na plin je treba predvideti priključitev na plinovodno omrežje.
(3) Podrobnejše pogoje priključitve izdaja sistemski operater distribucijskega plinovodnega omrežja v skladu z občinskim predpisom s področja plinifikacije.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje je infrastrukturno opremljeno, stavbe so priključene na telekomunikacijsko omrežje.
(2) Trasa TK naprav mora biti predvidena v dostopnih koridorjih in usklajena z ostalo infrastrukturo.
(3) Na območju OPPN je dopustno vzpostaviti dostopne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na prej zgrajenih stavbah, gradbeno-inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.
(4) Dopustno je postaviti tudi bazno postajo z antenskim drogom na stavbi ali samostoječi antenski stolp na mestu usklajenem s stavbami in infrastrukturnimi napravami v fazi načrtovanja.
Svetilke javne razsvetljave morajo biti skladne z veljavnimi predpisi. Vgradijo naj se svetilke z visokimi svetlobnimi izkoristki in možnostjo redukcije moči.
(zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Na obravnavanem območju se predvidijo dodatna odjemna mesta za tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Odjemna mesta so dostopna za vozila komunalne službe in ustrezno urejena tako, da je možno redno čiščenje ter so upoštevane higienske, funkcionalne in estetske zahteve kraja oziroma stavbe.
(3) Za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo značaja komunalnih odpadkov in jih po veljavni zakonodaji ni dovoljeno odlagati v tipizirane posode za odpadke, morajo posamezni investitorji oziroma onesnaževalci skleniti pogodbo o odvozu le-teh z ustrezno organizacijo v sodelovanju s pristojno službo upravljavca. Na področju zbiranja in odvoza odpadkov je potrebno na obravnavanem območju upoštevati veljavne predpise.
(4) Investitor mora sporočiti komunalni službi začetek obratovanja objekta zaradi ureditve in obračuna odvoza komunalnih odpadkov. Investitor oziroma povzročitelj odpadkov mora z odpadki ravnati v skladu z veljavnimi predpisi.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja pri gradnji stavb)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da je zagotovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi.
(2) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov stavb znotraj gabaritov določenih s tem odlokom, čemur se posledično prilagodi oblika in velikost parcel, namenjenih gradnji. Preoblikovanje tlorisnih gabaritov kletnih etaž objektov in števila kletnih etaž z uvozi je dopustno, če se bistveno ne spreminja urbanistična in prometna zasnova ter ne poslabša okoljskih pogojev.
(3) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih gabaritov do gradbene meje ob upoštevanju odmikov od cest in parcelnih mej.
(4) Dopustna je manjša etažnost stavb od predvidene. Kota pritličja se prilagaja terenu.
(5) Gradnja enostavnih, nezahtevnih in infrastrukturnih objektov je dopustna izven gradbene meje, če je rešitev tehnično utemeljena in primernejša.
(6) Dovoljena je sprememba namembnosti posameznih delov stavbe ob pogoju, da ostane namembnost stavbe nespremenjena.
(dopustna odstopanja pri gradnji infrastrukture)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki in prestavitve tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih, če gre za prilagajanje stanja na terenu, prilagajanju zasnovi stavb in konstrukciji kletnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega, požarnovarstvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja mogoče izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.
(2) Dopusten je drugačen način parkiranja od prikazanega (bočno, poševno, pravokotno …).
(3) Dopustno je preoblikovanje parkirnih mest v zelenice in obratno, razen v območju preglednosti obstoječega cestnega priključka določenega v 14. členu.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih stavb in zemljišč;
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo obstoječih stavb preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ali drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji povrniti v prvotno rabo.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.
(obveznosti pri izvajanju prostorskega akta)
(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na način, da so ti čim manj moteči ter da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno-varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Med gradnjo je treba omogočiti nemoteno delovanje sosednjih stavb in površin. Z namenom zagotavljanja čim manjših vplivov na bivalne razmere v soseščini (predvsem hrup, prah in tresljaji) je treba v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del.
(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije, ustvarja naj se čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je treba zaščititi gradbeno jamo, se lahko posega tudi na območje drugih parcel, namenjenih gradnji oziroma izven meja območja, ki je določen s tem odlokom.
(pogodba o komunalnem opremljanju)
Občina in investitor se lahko s pogodbo o opremljanju dogovorita v skladu z veljavnimi predpisi, da bo investitor sam zgradil celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, če bo obremenil že zgrajeno komunalno infrastrukturo. Za obračun komunalnega prispevka se izdela program opremljanja zemljišča.
(dostopnost prostorskega akta)
OPPN je v analogni in digitalni obliki na vpogled javnosti na Občini Idrija, na pristojnem oddelku za urejanje prostora.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
(objava in pričetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani občine in v državnem prostorskem informacijskem sistemu.
Št. 3500-0012/2020
Idrija, dne 11. novembra 2021
