Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 63. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti – ZPPDej (Uradni list RS, št. 62/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), 3. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe (Uradni list RS, št. 5/18), 2. in 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Horjul (Uradni list RS, št. 12/11), 6. in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11 in 80/13) in Odloka o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Horjul (Uradni list RS, št. 32/09 in 63/10) je Občinski svet Občine Horjul na 19. redni seji dne 23. 11. 2021 sprejel

(1) S tem odlokom se določa pokopališki red, s katerim se za območje Občine Horjul določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, kot jih določa 4. člen ZPPDej, v nadaljevanju zakon.

(2) Ta odlok se uporablja za storitve in opravila za primer smrti na območju Občine Horjul in za pokopališča tega območja. Odlok se v delu, ki se nanaša na opravila in storitve, ki se opravljajo na območju občine, uporablja tudi za primere, ko smrt nastopi na območju Občine Horjul, pogreb pa se opravi na pokopališču, ki leži izven območja Občine Horjul, in tudi za primere, ko smrt nastopi izven območja Občine Horjul, pogreb pa se opravi na območju Občine Horjul.

(3) V odloku uporabljeni izrazi v obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost ter v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.

Za dejavnosti, opredeljene v 1. členu tega odloka, ta odlok določa:

1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja dejavnosti,

2. vrsto in obseg storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti,

3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti,

4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti,

5. vire financiranja pogrebne in pokopališke dejavnosti, način oblikovanja tarife in obračun storitev,

6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje pokopališke dejavnosti in

7. nadzor nad izvajanjem dejavnosti ter kazenske in prehodne določbe.

S tem pokopališkim redom je podrobneje določeno izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti.

(1) Pogrebna in pokopališka dejavnost se po tem odloku izvajata na celotnem območju Občine Horjul, in sicer na:

1. Pokopališču Horjul z mrliško vežico, za naselje Horjul in Ljubgojna,

2. Pokopališču Sveti Urh z mrliško vežico, za naselje Zaklanec in Podolnica,

3. Pokopališču Vrzdenec z mrliško vežico, za naselje Vrzdenec,

4. Pokopališču Žažar, za naselje Žažar,

5. Pokopališču Samotorica, za naselje Samotorica,

6. Pokopališču Koreno, za naselje Koreno,

7. Pokopališču Lesno Brdo, za naselje Lesno Brdo – Občina Horjul in naselje Lesno Brdo – Občina Vrhnika.

(2) Uporaba pogrebnih in pokopaliških dejavnosti, ki jih opredeljuje ta odlok, je obvezna za vse, ki se odločijo, da jih bodo koristili na območju Občine Horjul.

(1) Upravljavec pokopališč, navedenih v prejšnjem členu tega odloka, je Občina Horjul, ki v okviru svojega režijskega obrata (v nadaljevanju: upravljavec) zagotavlja izvajanje pokopališke dejavnosti, ki se nanaša na upravljanje ter urejanje pokopališč in obsega:

1. oddajanje prostorov za grobove v najem in

2. urejanje in vzdrževanje pokopališč.

(2) Občina lahko določene naloge pri upravljanju s pokopališči prenese na posamezne vaške odbore ali pa v skladu s 27. členom ZPPDej pooblasti koncesionarja.

(3) Pogrebna dejavnost, ki obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, je obvezna občinska gospodarska javna služba (v nadaljevanju: GJS), ki jo občina zagotavlja kot koncesionirano GJS. Koncesijo podeljuje Občina Horjul. Način opravljanja obvezne GJS 24-urne dežurne službe občina uredi s posebnim odlokom oziroma s koncesijskim aktom ter v skladu z zakonom, ki ureja GJS. V primeru, da bi to obvezno GJS izvajalo javno komunalno podjetje, občina podeli neposredne pravice javnemu podjetju z odlokom, ki ureja izvajanje GJS.

(4) Prevoz, priprava in upepelitev pokojnika ter priprava in izvedba pogreba je pogrebna dejavnost in je gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, če izpolnjujejo zakonske in podzakonske določbe. Pogrebna dejavnost se izvaja skladno z odlokom in v dogovoru z upravljavcem pokopališča, na katerem se izvede pokop.

(5) V primeru, da del pogrebnih storitev, opredeljenih z zakonom, sodi med storitve, ki jih izvaja režijski obrat, jih lahko prenese v podizvedbo izvajalcem pogrebne dejavnosti s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

(1) Pogrebne storitve obsegajo zagotavljanje 24-urne dežurne službe v okviru javne gospodarske dejavnosti ter dejavnosti pogreba:

1. urejanje dokumentacije in javno obveščanje,

2. ureditev in prevoz umrlega,

3. upepelitev umrlega,

4. ureditev krste, žare in pietetnega ambienta,

5. čuvanje umrlega v mrliški vežici,

6. storitve pokopališko pogrebnega moštva, in sicer prenos umrlega na pokopališče ter izvajanje pogrebne slovesnosti,

7. opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in s krajevnimi običaji.

(2) Izvajalci pogrebnih storitev, ki jih uporabniki iščejo prosto na trgu, morajo:

1. biti registrirani za izvajanje dejavnosti po tem odloku, oziroma morajo imeti obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ostala potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,

2. zagotavljati izvajanje storitev v skladu z zakonodajo in s predpisanimi standardi in normativi,

3. spoštovati pokopališki red in

4. uporabljati infrastrukturne objekte in naprave v skladu z načeli dobrega gospodarja.

(3) Pokopališka dejavnost obsega:

1. Oddajanje prostorov za grobove v najem, kar obsega:

– sklepanje najemnih pogodb,

– oddajanje prostorov za grobove v najem,

– obračunavanje in pobiranje najemnin za grobove,

– vodenje evidence o umrlih, ki so pokopani na pokopališču (v nadaljevanju: pokopališka knjiga in kataster grobov) in evidenc prekopov,

– vodenje evidenc najemnikov grobov in najemnih pogodb.

2. Urejanje in vzdrževanje pokopališč, kar obsega:

– upravljanje s pokopališči,

– razdelitev na posamezne zvrsti grobov in vodenje pokopališkega načrta,

– vzpostavitev in vodenje katastra pokopališke infrastrukture,

– vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih,

– reguliranje posegov v prostor pokopališča,

– zagotavljanje uporabe mrliške vežice,

– obnova in vzdrževanje mrliških vežic in opreme,

– obnova in vzdrževanje ostale komunalne opreme in naprav na pokopališčih,

– storitve vzdrževanja in urejanja samih pokopališč, kar obsega čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov na odlagališče, košnja zelenic, urejanje poti, urejanje živih mej, različna vzdrževalna dela ipd.),

– pietetno izvajanje del na pokopališču,

– izdajanje dokumentov v postopku za prekop ali pokop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov,

– opustitev pokopališč,

– razširitev ali izgradnjo novih pokopališč,

– ostala dela, povezana z nemotenim obratovanjem pokopališč.

3. Storitve grobarjev, kar obsega:

– izkop in zasutje jame ter zaščito sosednjih grobov,

– prva ureditev groba,

– prekop posmrtnih ostankov.

(1) Na območju Občine Horjul se pokopi izvajajo na pokopališčih, navedenih v 4. členu tega odloka.

(2) Na pokopališčih Občine Horjul se pokopavajo pokojni ne glede na veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso, in sicer:

– vsi, ki so imeli (v času smrti) stalno prebivališče v Občini Horjul,

– vsi, ki niso imeli stalnega prebivališča v Občini Horjul, vendar imajo na pokopališču Občine Horjul grob (družinski grob) in svojce s stalnim prebivališčem v Občini Horjul in je tako želel pokojnik v soglasju z nosilcem najemne pravice,

– vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega so pokopališča namenjena, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,

– lahko so pokopane tudi osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, a so živele drugod in izrazile željo, da so pokopane doma,

– v soglasju z upravljavcem tudi umrli iz sosednjih naselij ali iz drugih krajev, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega.

(3) Na pokopališčih v Občini Horjul se pokopavajo pokojni iz vasi oziroma območij, ki so opredeljeni v 4. členu odloka.

(4) Neidentificirane osebe, ki so umrle na območju Občine Horjul, se pokopljejo na pokopališkem območju, kjer je bila oseba najdena.

Upravljavec mora kot edini izvajalec javne službe pokopališke dejavnosti na območju Občine Horjul:

– zagotoviti uporabnikom stalno in kvalitetno izvajanje pokopališke dejavnosti,

– vsem uporabnikom pokopaliških storitev po tem odloku zagotoviti storitve pod enakimi pogoji in v enakem obsegu,

– pri izvajanju storitev upoštevati sprejete predpise, standarde in normative,

– skrbeti za razvoj dejavnosti in zagotoviti ustrezne podlage pri oblikovanju programov razvoja dejavnosti ter pripravljati letne plane upravljanja in vzdrževanja pokopališč,

– voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune, skladno z Zakonom o javnih financah in ostalimi predpisi, ki urejajo finančno poslovanje režijskih obratov,

– pripraviti letni finančni načrt, v katerem so opredeljeni predvideni prihodki in odhodki ter predvidene aktivnosti posameznega proračunskega leta,

– pripraviti kalkulacijo cen storitev skladno s predpisi in jo posredovati v sprejem Občinskemu svetu Občine Horjul ter opravljati storitve po potrjenih cenah,

– pripraviti pokopališki red, izdelati pokopališki načrt in opremiti pokopališča skladno z zahtevami tega odloka,

– uporabljati in vzdrževati infrastrukturne objekte in naprave v skladu z načeli dobrega gospodarja,

– zagotoviti izvedbo obveznosti v rokih, ki jih določa ta odlok,

– izvajati ostale aktivnosti, ki so potrebne za nemoteno opravljanje pokopaliških storitev in njihovo dostopnost uporabnikom.

(1) Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine in na podlagi ureditvenega načrta, ob tem pa se upošteva potrebe za najmanj 30 let.

(2) Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno rekreacijske površine in podobno.

(3) Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo, z zidom oziroma z zimzelenim rastlinjem in mora biti odmaknjeno od drugih objektov.

(4) Pokopališče mora imeti shrambo za orodje in urejen prostor za odlaganje odpadkov. Pokopališče ima praviloma tudi mrliško vežico s sanitarijami, s prostorom za svojce in tudi prostor za začetek pogrebnih slovesnosti.

(1) Za vsako pokopališče mora imeti upravljavec izdelan pokopališki načrt z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove.

(2) Pokopališki oddelki, vrste grobov in grobovi morajo biti oštevilčeni. S temi označbami se vsi grobovi vpisujejo v pokopališko knjigo in tudi v kataster grobov, ki ju vodi upravljavec.

(1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov:

– klasični grobovi (enojni grobovi, dvojni grobovi, družinski grobovi, otroški grobovi in grobnice),

– žarni grobovi, namenjeni shranjevanju žar s pepelom umrlih (v enem žarnem grobu je lahko shranjenih več žar, žare pa se lahko shranjujejo tudi v klasične grobove),

– prostor za anonimne pokope,

– skupna grobišča, kamor se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba, po poteku določene dobe,

– prostor za raztrositev pepela.

(2) Gradnja novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.

(3) Na pokopališču ali zunaj njega v njegovi neposredni bližini mora biti zagotovljen prostor za kostnico, torej za skupne pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.

(1) Velikost grobov, širino glavne dostopne poti, poti med vrstami grobov in poti med grobovi se določi s pokopališkim redom.

(2) Okvirne mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje:

– enojni grob: širina do vključno 1,10 m, dolžina do 2,0 m, globina prvega pokopa najmanj 2,0 m,

– dvojni grob: širina nad 1,10 m, dolžina do 2,0 m, globina prvega pokopa najmanj 1,8 m,

– žarni grob: širina in dolžina do 1,0 m, globina najmanj 0,60–0,70 m.

V kolikor so dolžine in širine grobnega prostora določene s projektno dokumentacijo, se upoštevajo dimenzije po projektni dokumentaciji.

(3) Dimenzije grobov se meri od zunanjega roba grobnega prostora oziroma spomenika, grobne ograje ali robnika.

(4) Pri vsakem klasičnem pokopu mora biti plast zemlje nad krsto najmanj 50–70 cm, v nasprotnem primeru je potrebno odrediti žarni pokop. Žarni grob se sme poglobiti.

(5) Če se žara shrani v enojni, dvojni ali otroški grob, se tak grob ne obravnava kot žarni grob.

(6) V primeru več zaporednih pokopov se jama lahko poglobi tako, da znaša pokrivna plast zemlje najmanj 1,50 m.

(7) Oddaljenost prednje strani nagrobnika od steze, ki poteka med vrstami grobov, mora biti za vse grobove enaka. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,6 m, vendar ne več kot 1 m.

(8) Nagrobni spomeniki, robniki, druga znamenja in rastline ne smejo segati čez mejo določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m. Med grobnimi prostori v vrsti je razdalja največ 0,40 m. V kolikor je razdalja med grobnimi prostori v vrsti določena s projektno dokumentacijo, se upoštevajo dimenzije po projektni dokumentaciji.

(1) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.

(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.

(3) Za pokop z žaro prejšnji odstavek ne velja.

(4) Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem občinske uprave.

(1) Ekshumacije (prekopi zaradi sodne preiskave), ki so bile uradno odrejene na zahtevo pravosodnih organov, se opravljajo ob vsakem času. Drugi prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperature ozračja ne presegajo +10°C.

(2) Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.

(1) Mrliška vežica mora biti v primeru pogreba odprta v času, ko je tudi pokopališče odprto za obiskovalce, praviloma pa med 7. in 21. uro. Na pokopališčih se za primer obratovanja mrliških vežic upoštevajo tudi krajevni običaji. Obratovalni čas upravljavec prilagodi potrebam pogreba in željam in potrebam svojcev pokojnih.

(2) Pokopališča so za obiskovalce praviloma odprta ves čas.

(1) Naročilo pogreba obsega prijavo pokopa, pogrebno slovesnost in pokop pokojnika, ki so v skladu s tem odlokom tržna dejavnost.

(2) Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. Podrobnejšo razčlenitev obsega osnovnega pogreba za posamezno vrsto pokopa določa vsakokrat veljavni akt o standardih in normativih, sprejet skladno z zakonom.

(3) Pokop umrlega prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba ali izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina najmanj 24 ur pred predvidenim pokopom. Če takih oseb ni, lahko pokop prijavi delodajalec, občina, pristojen center za socialno delo, uprava bolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova ali skupnost stanovalcev. Če naročnik pogreba ni najemnik groba, mora ob naročilu pogreba predložiti pisno dovoljenje najemnika groba, da dovoljuje pokop.

(4) Prijavi iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti listine kot jih določa zakon.

(1) Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, opravi izvajalec pogrebnih storitev skladno z zakonom.

(2) Izjemoma, kot to določa zakon, se lahko umrli prenese ali prepelje tudi na drug način.

(1) Umrli leži v mrliški vežici ali v domači hiši.

(2) Čuvanje umrlega na domu ni dovoljeno v večstanovanjskih objektih in v primerih, ko je smrt posledica nalezljive bolezni.

(3) Pokojni predstavnik verske skupnosti se lahko na dan pogreba do pokopa položi v cerkev oziroma verski objekt, od koder se prične pogrebna slovesnost.

(4) Če pogrebno slovesnost organizira državni organ v skladu s protokolarnimi predpisi, to lahko pomeni odstop od gornjih določb. V tem primeru in za tak primer se upoštevajo in uporabijo predpisi protokola.

K pokopu ali upepelitvi se pristopi v rokih in na način, ki ga določa zakon.

(1) Pokop v smislu tega odloka je pokop posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov umrlega ter druga dela, ki jih je potrebno opraviti v zvezi s pokopom in jih, skladno z zakonom, s tem odlokom in po dogovoru s svojci umrlega, izvede izvajalec pogrebnih storitev.

(2) Svojci umrlega so: oseba, ki je stalno živela z umrlim (zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z umrlim ima po zakonu pravne posledice kot zakonska zveza), polnoletni otroci umrlega, posvojenci, starši umrlega in drugi, ki so stalno živeli z umrlim oziroma njegovi najbližji sorodniki.

(1) Pokop se opravi na pokopališču, kjer bo pokojnik pokopan. O pogrebni slovesnosti izvajalec pogrebne dejavnosti obvesti javnost z obvestilom na krajevno običajen način, razen, če se pogrebna slovesnost opravi v ožjem družinskem krogu. Vrste pokopov so opredeljene z zakonom in s tem odlokom, in sicer:

– pokop s krsto pokojnika, ki se pokoplje v grob;

– pokop z žaro, pri katerem se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in položijo v nišo žarnega zidu ali pokopljejo v grob;

– raztros pepela, pri katerem se upepeljeni ostanki pokojnika raztrosijo na posebej za to določenem mestu pokopališča.

(2) Pokop umrlega izven pokopališča ali raztrositev pepela umrlega iz žare na določenem kraju izven pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih in na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa.

(1) Pogrebna slovesnost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebna slovesnost se mora opraviti z vso pieteto do umrlega.

(2) Način pokopa in pogrebno slovesnost je treba opraviti v skladu z voljo umrlega in s pokopališkim redom, ki natančneje opredeljuje način pokopa in pogrebne slovesnosti. Pokop se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev oziroma osebe, ki poravna stroške pokopa.

(3) Če umrli ni izrazil svoje volje, o tem odločijo svojci. Če umrli nima svojcev, o načinu pokopa odloča upravljavec pokopališča. Če je naročnik in plačnik pogreba občina, se zagotovi osnovni pogreb z žaro.

(4) Naročnik lahko izbira med naslednjimi načini pogrebne slovesnosti:

– javna pogrebna slovesnost,

– pokop v družinskem krogu,

– anonimni pokop.

(5) Za organizacijo pogrebne slovesnosti poskrbi izvajalec pogrebne dejavnosti v dogovoru s svojci umrlega. Čas pogrebne slovesnosti in pokopa določijo upravljavec pokopališča, naročnik pogreba in izvajalec pogrebne dejavnosti ter v primeru cerkvenega pogreba duhovnik.

(6) Na željo naročnika pogreba se lahko v mrliški vežici postavi žalno knjigo.

(1) Pogrebni sprevod se odvija od prostora kjer leži umrli v skladu z 18. členom tega odloka na pokopališče. V kolikor pogrebna slovesnost vključuje cerkveni obred pred pokopom, se pogrebni sprevod odvija od mesta kjer je ležal pokojni, do cerkve in nato na pokopališče.

(2) Začetek pogrebne slovesnost se naznani z glasbo ali na drug, krajevno običajen način.

(3) Po volji pokojnika oziroma naročnika pogreba lahko pogrebna slovesnost vsebuje poslovilne nagovore, verski obred, živo izvedbo ustrezne glasbe ali predvajanje glasbenih posnetkov ob začetku slovesnosti, med njo in ob odprtem grobu ter druge vsebine.

(4) Ob pogrebnih slovesnostih za pokojnikom, državljanom Republike Slovenije, mora izvajalec zagotoviti zastavonošo z državno zastavo z žalnim trakom, ki sodeluje na čelu pogrebnega sprevoda in se ob zaključku pogrebne slovesnosti pokloni pokojniku. Ob pogrebih tujih državljanov zastavonoša nosi črno zastavo. Pri pogrebnih slovesnostih se ne sme uporabljati tujih zastav, tuje himne ali drugih tujih državnih simbolov brez posebnega dovoljenja upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, lahko pa se uporabijo verski simboli s tem, da se upoštevajo splošna moralno etična načela.

(5) Pri pogrebni slovesnosti se lahko opravi tudi verski obred pred pokopom, med pokopom in pri odprtem grobu.

(6) Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci ipd.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti po predhodnem dogovoru z izvajalcem pogrebne svečanosti.

(7) V primeru cerkvenega pogreba se pokojniku zvoni po določilih cerkvenega obreda. V primeru civilnega pogreba se izvajalec pogreba dogovori z naročnikom o času zvonjenja, ki se izvaja po krajevnih običajih, da to morebiti ne bi sovpadalo z uro pogreba.

(8) Najkasneje v roku dveh ur po končanem pogrebu je izvajalec pogrebnih storitev dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.

(9) Najemnik grobnega prostora mora najpozneje v 15 dneh po pogrebu poskrbeti za odstranitev vencev in odvečnega cvetja z groba.

(10) Pokop se lahko opravi kot:

– pokop posmrtnih ostankov umrlega v grob v krsti ali žari,

– pokop žare z upepeljenimi ostanki umrlega v žarni grob ali žarno nišo,

– raztros upepeljenih ostankov umrlega, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču, če pokopališče ima za to določen prostor.

(11) V pogrebno slovesnost je v skladu z voljo umrlega ali njegovih svojcev lahko vključen poseben protokol verske, vojaške, lovske, gasilske ali druge organizacije.

(12) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častne salve v zadnji pozdrav umrlemu, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja te enote.

(13) Javne pogrebne slovesnosti se lahko udeleži vsakdo, ki upošteva pravila dostojanstva in pieteto do umrlega.

(1) Izvajanje prve ureditve groba obsega:

– prva ureditev obstoječega in novega groba po pogrebu obsega odvoz odvečne zemlje, ki nastane po pokopu in posušenega cvetja, ki ostane po pogrebu in jo izvede ali naroči naročnik pogreba ali najemnik groba,

– postavitev začasnega nagrobnega obeležja ter ureditev groba z okvirjem,

– odstranitev posušenega cvetja z groba najpozneje v 15 dneh od dneva pogreba, ki ga izvede naročnik pogreba ali najemnik groba.

(2) Prvo ureditev groba praviloma izvaja izvajalec pogrebne dejavnosti. Le-ta lahko cvetje po naročilu svojcev odstrani tudi pred tem rokom.

(3) Izkop in zasutje jame ter zaščito sosednjih grobov praviloma izvaja izvajalec pogrebne dejavnosti.

(1) Če ni drugače dogovorjeno, morajo stroške pokopa poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop in pogrebne storitve, ali če jih ni mogoče takoj ugotoviti, začasno tisti, pri katerem je bil pred svojo smrtjo.

(2) Če ni dedičev ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa in pogrebne storitve, jih poravna občina, v kateri je imel umrli stalno bivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti občine stalnega bivališča umrlega, stroške pokopa poravna Občina Horjul.

(3) V primeru, da stroške pokopa in pogrebne storitve poravna Občina Horjul, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

(1) Prostore za grobove (v nadaljevanju: grobni prostor) daje v najem upravljavec v skladu s tem odlokom in zakonom.

(2) Pogoji najema se določijo z najemno pogodbo med najemnikom in upravljavcem in v skladu s tem odlokom.

(3) Najemna pogodba mora določati najmanj:

– osebo najemnega razmerja;

– čas najema oziroma uporabe groba;

– vrsto, zaporedno številko in velikost groba;

– višino letne najemnine in način plačevanja;

– obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov;

– ukrepe v primeru neizvajanja obveznosti iz pogodbe.

(4) V primeru, da najemnik ne sporoči spremembe naslova, zaradi česar mu ni možno vročiti računa za najemnino groba in ostale pošte, lahko upravljavec sam pridobi podatke o bivališču najemnika od uradnih institucij.

(1) Grobni prostor se daje v najem za nedoločen čas. Izjema je vrstni grob, ki se odda v najem za določen čas, po preteku dobe pa najema ni mogoče obnoviti ali podaljšati. Za leto, v katerem se sklene najemna pogodba za nov grob, se najemnina za najem grobnega prostora ne plača, za ostale najeme pa v sorazmernem deležu leta.

(2) Pravico do najema grobnega prostora ima tisti, ki je poravnal stroške pokopa. To pravico je mogoče prenesti na drugega samo s spremembo najemne pogodbe.

(1) Najemnina za grobni prostor se plačuje letno, na podlagi računa izstavljenih s strani upravljavca glede na vrste grobov, navedenih v 12. členu tega odloka.

(2) Višino najemnine s cenikom določa Občinski svet Občine Horjul.

(3) Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.

(1) Najemnik lahko odpove pogodbo, vendar pa odpoved stopi v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta, od dne, ko je najemnik upravljavcu pisno sporočil odpoved.

(2) Najmanj dva meseca pred koncem leta, ko stopi odpoved v veljavo, mora upravljavec pisno opozoriti najemnika o prenehanju najemne pogodbe in ga opozoriti, da je dolžan odstraniti opremo groba najkasneje v 15 dneh po poteku in razveljavitvi najemne pogodbe. Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške.

(3) Obveznosti upravljavca, navedene v prvem odstavku tega člena, veljajo tudi v primeru, da upravljavec sam razveljavi najemno pogodbo.

(1) V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, za minimalno vzdrževanje opuščenega groba skrbi upravljavec pokopališča.

(2) Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.

Upravljavec razveljavi najemno pogodbo v naslednjih primerih:

– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna svojih obveznosti,

– če najemnik kljub opozorilom ne vzdržuje groba skladno s tem odlokom, pogodbo in pokopališkim redom,

– ob opustitvi pokopališča,

– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.

Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.

(1) Upravljavec pokopališča lahko robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani in po šestih mesecih odda prostor za grob drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe za grobove iz 13. člena tega odloka), v naslednjih primerih:

– če najemnina za grob ni bila plačana več kot tri leta,

– če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti),

– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma, če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena.

(2) Upravljavec mora robnike, spomenik in drugo opremo groba hraniti na določenem prostoru šest mesecev.

(1) Na območju pokopališča ni dovoljeno:

– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,

– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,

– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,

– postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez predhodne seznanitve upravljavca pokopališča,

– vodenje živali na pokopališče in v objekte na območju pokopališča, razen, če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki,

– vožnja z motornimi vozili in s kolesi,

– vožnja s prevoznim sredstvom izven časa, ki ga določi upravljavec pokopališča,

– poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov,

– odtujevanje predmetov z grobov, pokopaliških prostorov in objektov v območju pokopališča.

(2) Zidarska, kamnoseška, kovino strugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le s predhodno seznanitvijo upravljavca. Upravljavec mora zagotavljati enakopravno obravnavo kamnosekov in drugih izvajalcev storitev na pokopališču. Enako velja tudi za določila tega pokopališkega reda.

(3) Na pokopališču in v neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih slovesnosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebne slovesnosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne slovesnosti.

(4) Izsek iz pokopališkega reda, ki določa odpiralni čas ter opredelitve o redu, čistoči in miru, mora biti izobešen na pokopališču.

Uporaba storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti po tem odloku je obvezna za vse, ki se odločijo, da jih bodo koristili na območju Občine Horjul.

(1) Uporabniki pokopališke dejavnosti, ki jo izvaja izključno upravljavec, imajo vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka, pokopališkega reda in najemne pogodbe za grobni prostor.

(2) Uporabniki pogrebnih storitev si izvajalca izberejo prosto na trgu, pravice in obveznosti pa dogovorijo z izbranim izvajalcem.

(1) Najemniki grobov so dolžni:

– skleniti najemno pogodbo,

– vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi,

– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,

– redno plačevati najemnino za grob,

– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca,

– najpozneje v 15 dneh po pogrebu poskrbeti za odstranitev vencev in odvečnega cvetja z groba.

(2) Pravica do najema grobnega prostora se pridobi s sklenitvijo najemne pogodbe.

(3) To pravico je mogoče prenesti znotraj sorodstvenega razmerja najemnika pogodbe z oporoko ali s sklepom o dedovanju na drugo osebo, ki stanuje v pokopališkem območju, in sicer s sklenitvijo aneksa k pogodbi.

Upravljavec ima naslednje pravice in obveznosti:

– sprejme listine iz tretjega odstavka 13. člena ZPPDej,

– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča z vsemi objekti in napravami, vključno s funkcionalnimi površinami posameznih objektov,

– skrbi za red in čistočo na pokopališču, v in ob objektih ter v njihovi neposredni okolici,

– oddaja prostore za grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb,

– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom in izvajalcem pogrebne dejavnosti,

– izdelati mora pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami ter o tem voditi ustrezno evidenco,

– izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, vključno z datumom pokopa,

– nadzira razna dela na pokopališču,

– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč žrtev vojn in njihovih obeležij na območju pokopališč,

– daje soglasja za ureditev grobov in postavitev spomenikov,

– pobira najemnino za grobove.

(1) Izvajalec pokopališke dejavnosti pridobiva sredstva:

– iz grobnine za grobne prostore,

– iz najemnin za mrliško vežico,

– iz prodaje ostalih storitev,

– iz proračuna občine in

– iz drugih virov.

(2) Izvajalec pogrebnih storitev finančna sredstva pridobiva iz plačil za storitve, ki jih zaračunava uporabnikom neposredno, za 24-urno dežurno službo pa v skladu s potrjenimi cenami, kot jih določa vsakokrat veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe.

(1) Stroški, ki oblikujejo ceno storitev grobnine za grobne prostore in najemnine za uporabo mrliške vežice, obsegajo predvsem:

– strošek električne energije,

– strošek odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov,

– strošek porabe vode,

– strošek zavarovalnih premij,

– stroške tekočega vzdrževanja pokopališč, mrliške vežice in ostalih komunalnih objektov in naprav,

– stroške investicijskega vzdrževanja pokopališč, mrliške vežice in ostalih komunalnih objektov in naprav,

– strošek storitev,

– strošek dela,

– amortizacijo,

– druge stroške, vezane na zagotavljanje nemotenega delovanja pokopališč, mrliške vežice in ostalih komunalnih objektov in naprav.

(2) Cene grobnine za najem grobnega prostora se diferencirajo glede na velikost grobnega prostora in je enotna za vsa pokopališča. V prehodnem obdobju dveh let so cene najemnin po posameznih pokopališčih lahko različne.

(3) S sklepom Občinskega sveta Občine Horjul se določa:

– grobnina za najem grobnega prostora,

– najemnina za uporabo mrliške vežice,

– pristojbina za gradnjo in širitev pokopališč.

(4) Osnovna grobnina je grobnina za enojni grob. Grobnina za ostale zvrsti grobov je določena v razmerju do osnovne grobnine in znaša:

– za dvojni grob je enainpolkratnik osnovne grobnine,

– za trojni grob je dvainpolkratnik osnovne grobnine,

– za žarni grob (talni) je osemdeset odstotkov osnovne grobnine,

– za žarni grob (stenski) je šestdeset odstotkov osnovne grobnine,

– za grobnice je trikratnik osnovne grobnine.

– Grobnina za raztros pepela se plača v enkratnem znesku ob raztrosu pepela v višini osnovne grobnine.

(5) Občina lahko subvencionira ceno grobnine s posebnim sklepom, s katerim opredeli, katerim skupinam uporabnikov bo iz proračuna krila del cene izvajanja pokopališke dejavnosti. Z upoštevanjem višine potrjene cene izvajalca pokopališke dejavnosti in akta, s katerim se opredeli subvencija občine za posamezne skupine ali vse uporabnike, se izdela cenik storitev za uporabnike, ki ga izvajalec uporablja pri zaračunavanju dela svoje cene neposredno uporabnikom.

(6) Pri oblikovanju cen ostalih storitev, ki jih izvajalec pokopaliških storitev lahko ponuja uporabnikom pokopališč, a niso predmet izvajanja GJS, se upošteva tudi morebitne ostale stroške storitev in materiala ter stanje na trgu.

(7) Stroški, ki oblikujejo ceno pogrebnih storitev, so v pristojnosti izvajalca pogrebnih storitev, ki svoje cene oblikuje skladno z zakonodajo in s trgom.

(1) Oblikovanje, potrditev in uveljavitev cen iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena tega odloka poteka skladno z zakonom in ostalimi predpisi, potrdi pa jih Občinski svet Občine Horjul.

(2) Za oblikovanje in pravilno potrditev in uveljavitev cen iz drugega odstavka 39. člena je odgovoren izvajalec 24-urne dežurne službe po tem odloku.

(1) Infrastrukturni objekti in naprave, potrebne za izvajanje pokopališke dejavnosti po tem odloku, so v lasti ali v najemu izvajalca pokopaliških storitev, in so:

– pokopališki zid,

– mrliška vežica in prostor za svojce,

– prostor za orodje,

– vodovodni priključek,

– javna razsvetljava,

– opremljen prostor za odlaganje smeti.

(2) Naprave in oprema, potrebna za izvajanje pokopališke dejavnosti po tem odloku, so v lasti ali najemu izvajalca pokopališke dejavnosti, in so:

– oprema mrliške vežice in spremljajočih prostorov,

– prapori in zastave,

– oprema prostorov za odlaganje smeti,

– orodje za vzdrževanje in urejanje pokopališča.

(3) Oprema in naprave, ki jih potrebuje izvajalec pogrebnih storitev, so v lasti ali najemu izvajalca le-teh.

(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinska uprava Občine Horjul

(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je predpisana globa, opravlja Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

(1) Z globo 2.000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja dejavnosti po tem odloku:

– če opusti predpisana ravnanja iz tega odloka ali

– če ravna v nasprotju z določili tega odloka.

(2) Z globo 500 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, uporabnik storitev, ki jih opredeljuje ta odlok ali posameznik:

– če opusti predpisana ravnanja iz tega odloka ali

– če ravna v nasprotju z določili tega odloka.

(3) Z globo 300 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka 34. člena tega odloka.

(4) Druge prekrškovne določbe določa ZPPDej.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsi akti Občine Horjul, ki so urejali področje pokopaliških in pogrebnih dejavnosti ter urejanja in vzdrževanja pokopališč na območju Občine Horjul in so bili v veljavi do uveljavitve tega odloka.

(1) Občinska uprava Občine Horjul mora preko svojega režijskega obrata kot izvajalca pokopališke dejavnosti po tem odloku, najkasneje v roku 24 mesecev po uveljavitvi tega odloka, zagotoviti pokopališki načrt in kataster komunalnih naprav za vsa pokopališča, pri čemer je potrebno upoštevati obstoječe stanje pokopališč in predvideno širitev.

(2) Izvajalec pokopališke dejavnosti mora po tem odloku najkasneje v roku 24 mesecev po uveljavitvi tega odloka:

– skleniti najemne pogodbe z najemniki grobnih prostorov,

– vzpostaviti kataster grobov,

(3) Določila tega odloka glede velikosti grobnega prostora in višine nagrobnih spomenikov se za obstoječe grobove ne uporabljajo, ob pogoju, da obstoječi grobovi ne kvarijo splošnega izgleda pokopališča.

(4) Na novih pokopališčih morajo biti velikosti grobnega prostora v skladu z določbami tega odloka ter upravljavca pokopališča.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 189/2021 z dne 3. 12. 2021

3746. Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Horjul, stran 11528.