Na podlagi 16., 95., 96. in 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F); 21., 29., 50.a in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE); 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl., 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 164/21 – uradno prečiščeno besedilo – UPB4) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 30. redni seji dne 24. 11. 2021 sprejel
o občinskih cestah v Mestni občini Kranj
Ta odlok na območju Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: MOK) določa:
– občinske ceste na območju MOK in postopek njihove kategorizacije;
– način izvajanja nalog upravljanja občinskih cest in prometno ureditev na občinskih cestah v MOK;
– način izvajanja nalog gradnje, vzdrževanja, načrtovanja in razvoja občinskih cest;
– način izvajanja nalog varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– širino varovalnih pasov;
– postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne prometne površine in zagotavljanje njihovega varstva;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– nadzor nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka;
– druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin.
(1) Pristojen organ za upravljanje cest je organ mestne uprave, stvarno pristojen za ceste in promet. Za upravljanje cest na območju Mestne občine Kranj je pristojen organ mestne uprave, ki pokriva področje cest in prometa.
(2) Pristojni organ upravlja tudi z nekategoriziranimi cestami in drugimi prometnimi površinami v lasti MOK, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
(javne ceste in javno dobro)
(1) Občinske ceste so javne ceste, namenjene povezovanju naselij v občini, z naselji v sosednjih občinah, deli naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini.
(2) Javne ceste (v nadaljevanju: občinske ceste) so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste in pravili cestnega prometa, so javno dobro in zunaj pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen stvarne služnosti ali stavbne pravice pod pogoji, določenimi v zakonu.
(3) Na prometnih površinah zunaj cestišča javne ceste in na površinah ob njem, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za njihovo opravljanje (spremljajoče dejavnosti ob cesti) na način, določen v zakonu ter na način, ki je podrobneje določen v 38. členu tega odloka, pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge prometne površine po tem odloku.
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo, rekonstruirajo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, graditev objektov, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in nadzor cestnega prometa ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora, vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in ta odlok.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo predpisi, ki urejajo ceste, pravila cestnega prometa, motorna vozila in voznike in na njih temelječi predpisi.
I. Kategorizacija občinskih cest
(kategorizirane in nekategorizirane ceste)
(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (KJ).
(2) Lokalne ceste v mestni občini se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v tri podkategorije:
– glavne mestne ceste,
– zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste,
– mestne ceste in krajevne ceste.
(3) Kategorizirana občinska cesta je javna cesta v lasti MOK, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
(4) Nekategorizirana občinska cesta je cesta v lasti MOK, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
7. člen
(gradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
(1) Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v proračunu.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1) Za nekategorizirano cesto, ki ni v lasti MOK in po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) Nekategorizirana cesta iz prejšnjega odstavka se lahko prenese med občinske ceste, če izpolnjuje merila za kategorizacijo, če se njen prenos opravi brezplačno ali za primerno dogovorjeno odškodnino, če so predmetne parcele vpisane v zemljiško knjigo in proste bremen ter v kolikor je to v interesu upravljalca ceste.
(3) V kolikor meja ceste ni urejena, se le-ta uredi v postopku določanja meje ceste.
(4) Prenosi nekategoriziranih cest med občinske ceste se opravijo po prejemu najmanj dveh utemeljenih pobud, a največ enkrat letno in se upoštevajo v načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
(6) O prenosu nekategorizirane ceste med občinske kategorizirane ceste odloča mestni svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po merilih za kategorizacijo cest.
(opustitev občinske ceste)
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo oziroma njena uporaba ni več v javnem interesu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
(3) Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(4) O opustitvi ceste ali njenega dela, o njenem prenosu med nekategorizirane ceste o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena prometu, odloči mestni svet na predlog župana.
(določitev občinskih kolesarskih povezav)
(1) Občinska kolesarska povezava lahko poteka v okviru javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture.
(2) Če občinska kolesarska povezava poteka zunaj zemljišč javnega dobra, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu, kot je potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s posebno pogodbo med upravljavcem kolesarske povezave in lastnikom zemljišča preko katerega ta povezava poteka.
(3) Potek občinskih kolesarskih povezav predpiše pristojni organ.
(kolovozne in druge poti)
(1) Kolovozne (poljske), planinske, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do kmetijskih ali gozdnih zemljišč, dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, niso kategorizirane javne poti po tem odloku.
(2) Če je javna pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3) Določbe tega člena ne veljajo za gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdne ceste, kar je določeno v predpisih o gozdovih.
II. Gradnja občinskih cest
(varstvo okolja in prostora vzdolž občinske ceste)
(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja ali prostora in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če bi bila izvedba gradbenih ali drugih ukrepov, ki so potrebni zaradi zagotavljanja varstva okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali objektu stoječem na sosednji nepremičnini, kot izvedba istih ukrepov na zemljišču občinske ceste, se lahko ustanovi stvarna služnost za izvedbo takšnega ukrepa.
(projektiranje občinskih cest)
(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s prostorskim aktom, predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih elementov, tako da je zagotovljena prometna varnost in ekonomičnost njihove graditve in vzdrževanja ter predpisi za gradnjo objektov, za posebne občinske potrebe pa tudi v skladu z naknadno pridobljenimi in s strani pristojnega organa potrjenimi tehničnimi normativi.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se predvidijo prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste, priključkov ter dostopov do objektov, zemljišč in naprav ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste, namenjene za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(upravna dovoljenja za rekonstrukcijo občinskih cest)
Za rekonstrukcijo občinske ceste ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih zakon določa za rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno soglasje za poseg v prostor.
(pridobitev zemljišč, stvarnih pravic na nepremičninah in ukrepov na njih)
(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom, lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini, odvzame, omeji s pravico uporabe ali obremeni, če ni mogoče skleniti ustrezne pogodbe med občino in lastnikom te nepremičnine.
(2) Če kategorizirana občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, ne v lasti Mestne občine Kranj, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, kot to določa zakon o cestah.
(3) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem svetu, se lahko z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.
(gradnja avtobusnih postajališč in obračališč)
(1) Lokacija novega avtobusnega postajališča se določi na podlagi zahtevka, o katerem odloča upravljavec ceste, upoštevaje pogoje, ki jih določa podzakonski predpis.
(2) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se vzpostavi zunaj vozišča in zgolj izjemoma na vozišču.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju predlogov javnih avtobusnih prevoznikov ali krajevnih skupnosti.
(obveščanje investitorja oziroma upravljavca o posegih v objekte ali naprave na občinski cesti)
(1) Investitorji oziroma upravljavci infrastrukturnih objektov ali naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte ali naprave v, na ali pod občinsko cesto, o tem obvestiti pristojen občinski organ najmanj 60 dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov ali naprav ter mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti mestne uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov.
(3) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(obveščanje pristojnega organa o posegih v občinsko cesto)
(1) Pristojni občinski organ mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste v cestnem telesu ali ob njej obvestiti investitorje oziroma upravljalce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Pristojni občinski organ mora dati investitorju oziroma upravljalcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste gradnje ali rekonstrukcije objekta ali druge naprave)
(1) Če je potrebno obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje upravljalca občinske ceste. Stroške prestavitve občinske ceste plača investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za plačilo tistega dela stroškov, nastalih po predhodnem naročilu MOK, in sicer zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od elementov določenih v prejšnjem odstavku.
(3) Če narava proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarskega subjekta zahteva gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste z boljšimi elementi ali v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura prometa, gospodarska družba ali podjetnik posameznik financira ta dela v višini stroškov dodatno potrebnih del na občinski cesti. Financiranje se uredi s pogodbo med občino in zainteresiranim gospodarskim subjektom.
(dolžnost usklajenega projektiranja)
(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija obsegati tudi vsa dela, ki jih je potrebno opraviti v zvezi z graditvijo teh objektov, naprav in napeljav. Pristojni organ o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvesti krajevno skupnost, v kateri se ta cesta nahaja.
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojni občinski organ.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena, plača investitor oziroma upravljalec posameznih objektov, naprav in napeljav.
III. Upravljanje občinskih cest
(načrtovanje razvoja in vzdrževanje cest)
(1) Načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme mestni svet na predlog župana, ki pripravi predlog ob sodelovanju vzdrževalca cest. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in okoljskih merilih.
(2) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je dolžan vsako leto opraviti sezonski pregled cest ter pripraviti predlog letnega načrta razvoja in vzdrževanja občinskih cest za prihodnje leto, skupaj z načrtom zimske službe ter ga najkasneje do 25. oktobra vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(3) Letni načrt vzdrževanja občinskih javnih cest določa pogostnost in prioritete vzdrževanja občinskih javnih cest, pogostnost in obseg ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest ter finančno ovrednotenje del.
(naloge in pristojnosti pristojnega organa)
(1) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, načrt vzdrževanja in varstvo občinskih cest opravlja pristojni organ, če za posamezne naloge drug predpis ne določa drugače.
(2) Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh načrtov;
– vodenje postopkov za določitev prometne ureditve;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih in vodenje združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije);
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad prometno ureditvijo občinskih cest;
– naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– vodenje predpisanih evidenc in zbirne evidence o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenje združene evidence o javnih cestah;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah, pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah in obdelave zbranih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju občine;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izdajanje soglasij in dovoljenj ter vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in zavarovanja prometa na njih;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Prometno ureditev ali njeno spremembo na cesti v lasti občine oziroma njenem delu odredi pristojni organ z delovnim nalogom izvajalcu rednega vzdrževanja cest, razen v primerih iz tretjega odstavka 32. člena tega odloka. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del delovnega naloga elaborat prometne ureditve.
(4) Pristojni organ izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in nad izvajanjem gospodarske javne službe, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora prenesene na drug organ.
(tehnično spremljanje prometa)
(1) Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad vstopi v varovana območja za pešce in varovana območja umirjenega prometa, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti, so javne ceste in druge javne površine na območju MOK lahko opremljene z video nadzornim sistemom.
(2) Z video nadzornim sistemom zbrani podatki so last MOK. Z njimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest, nekategoriziranih cest in poti (pešpoti, kolovozne, poljske, vaške, turistične, učne, tematske) v lasti Mestne občine Kranj, se zagotavljajo v proračunu občine in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti.
IV. Vzdrževanje občinskih cest
(odgovornost za stanje občinskih cest)
(1) Kategorizirane ceste in nekategorizirane ceste v lasti občine ter kategorizirane javne poti za kolesarje, se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, omogočajo varno odvijanje prometa.
(2) Za organiziranje obnavljanja in rednega vzdrževanja občinskih cest ter izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 29. člena tega odloka je odgovoren pristojni občinski organ.
(3) Vzdrževanje nekategoriziranih občinskih cest zagotavlja upravljavec na način, da so nekategorizirane občinske ceste ob upoštevanju prometnih pravil, vremenskih pogojev za odvijanje prometa ter stanja vozišča, prevozne. Vozišče nekategorizirane občinske ceste ne zagotavlja prevoznosti, kot jo določajo državni predpisi za kategorizirane ceste.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest:
– če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa;
– če ne prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah;
– če pluženja ne izvede na način ali v rokih iz predpisa, ki ureja vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah;
– če ne prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji po predpisih, ki urejajo vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
(javna služba vzdrževanja in čiščenja občinskih cest in njegove obveznosti)
(1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje kategoriziranih cest, na način kot je določeno s predpisom, nekategoriziranih občinskih cest, vzdrževanje in čiščenje prometnih površin ter objektov oziroma naprav ob občinskih cestah in vodenje ter organiziranje postopkov njihovega obnavljanja.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest in drugih prometnih površin v lasti Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest) je Komunala Kranj, javno podjetje, d. o. o..
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je dolžan opravljati stalni nadzor na občinskih cestah in mora imeti zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti.
(4) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je dolžan prevzeti vse posege v cestno telo na občinskih cestah v zvezi z rednim vzdrževanjem cest. Za vse vgrajene materiale mora od dobavitelja pridobiti vso potrebno dokumentacijo in jo hraniti pet let.
(5) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je odgovoren, da bodo prevzeti posegi v cestno telo v zvezi z rednim vzdrževanjem cest na občinskih cestah izvedeni strokovno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Izvajalec rednega vzdrževanja cest je dolžan nemudoma, brezpogojno in brezplačno odpraviti vse pomanjkljivosti, ki bi nastale v garancijskem roku pri prevzetih posegih v cestno telo, zaradi slabe izvedbe del ali uporabe neustreznega materiala, ki jih je prevzel oziroma izvedel.
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika nepremičnine, po kateri poteka ta cesta ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, potrebno povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je potrebno pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, plača stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:
– območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
– obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet ter izvajanje drugih javnih služb.
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
V. Zimska služba
(izvajalec zimske službe)
(1) Zimsko službo izvaja izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest in obsega sklop dejavnosti in opravil potrebnih za zagotavljanje prevoznosti cest in drugih javnih površin in varnega prometa v zimskih razmerah v skladu z načrtom zimske službe, ki je del letnega načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest.
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)
(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug, lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin ob cesti)
(1) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni skrbeti za objekt, ki meji na občinske ceste tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu:
– s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati občinsko cesto oziroma drugo javno površino;
– poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda;
– preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino;
– v primeru zdrsa snega s strehe ali poledenitve, ki je posledica vplivov njihove nepremičnine, sneg ali led nemudoma odstraniti z občinske ceste.
(2) Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, pripadajočih površin k objektom in drugih površin, je prepovedano odlagati sneg na javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na rob vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno pregledno polje in odvodnjavanje, ali na kraju, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
(3) V primerih, kadar je kolesarska steza izvedena vzdolžno na pločniku, ali po vozišču ob pločniku poteka kolesarski pas, sme izvajalec rednega vzdrževanja cest sneg s pločnika in cestišča odložiti na kolesarsko stezo ali samostojen kolesarski pas.
(4) Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin ali trgov, zaradi potrebe po izvedbi javne prireditve, se izvede na stroške organizatorja prireditve oziroma naročnika odstranitve.
(5) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
(6) Z globo 200 eurov, se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7) Z globo 1.000 eurov, se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
VI. Varstvo občinskih cest in prometa po njih
(začasna omejitev uporabe občinske ceste)
(1) Pristojni organ lahko prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep, če je občinska cesta v takšnem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti in povzročil pospešeno propadanje te ceste ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, zemeljskega plazu, močnega vetra, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno).
(2) Pristojni organ oziroma izvajalec rednega vzdrževanja cest mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinski inšpekcijski organ za ceste, gasilce, izvajalca avtobusnega prevoza, reševalce, center za obveščanje ter sredstva javnega obveščanja, na krajevno običajen način, najmanj sedem dni pred njihovo označitvijo, slednji pa morajo javnost obvestiti najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko sprejeme tudi izvajalec rednega vzdrževanja cest ali vodja intervencije ob prometnih, naravnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku ene ure po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo, občinsko redarstvo in občinski inšpekcijski organ za ceste ter javnost na krajevno običajen način. Izvajalec rednega vzdrževanja cest ali vodja intervencije ob prometnih, naravnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih morata o teh ukrepih istočasno obvestiti tudi mestno upravo in pristojni organ.
(4) Pristojni organ na posameznih občinskih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo občinske ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton ali manj, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva naravnega in bivalnega okolja pred hrupom in drugimi emisijami prometa.
(5) Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in na predpisan način ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov.
(izredni prevoz in prevoznina)
(1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje pristojnega organa, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz (prevoznina), izda pa ga pristojni občinski organ. Za dovoljenje za izredni prevoz je potrebno zaprositi 15 dni pred izvajanjem prevoza. O izdanih dovoljenjih mora pristojni občinski organ obvestiti policijo, redarstvo oziroma inšpekcijski organ za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja cest.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z mestno upravo uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
(5) Višina povračil za izredne prevoze na občinskih cestah (v nadaljevanju: prevoznina) je odvisna od škodnih vplivov izrednih prevozov. Za vozila, ki so težja od dovoljene teže, se določi plačilo dnevne, mesečne ali letne prevoznine. Navedeni zneski prevoznine v sedmem odstavku tega člena vključujejo davek na dodano vrednost.
(6) Dnevna prevoznina se plača v višini:
– 20 eurov za vozila do 5 ton največje dovoljene mase,
– 50 eurov za vozila od 5 ton do 10 ton največje dovoljene mase,
– 90 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase,
– 150 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase,
– 300 eurov za vozila nad 20 ton največje dovoljene mase.
(7) Mesečna prevoznina se plača v višini:
– 100 eurov za vozila do 5 ton največje dovoljene mase,
– 200 eurov za vozila od 5 ton do 10 ton največje dovoljene mase,
– 300 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase,
– 400 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase,
– 500 eurov za vozila nad 20 ton največje dovoljene mase.
(8) Letna prevoznina se plača v višini:
– 500 eurov za vozila do 5 ton največje dovoljene mase,
– 1.500 eurov za vozila od 5 ton do 10 ton največje dovoljene mase,
– 2.000 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase,
– 3.000 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase,
– 4.000 eurov za vozila nad 20 ton največje dovoljene mase.
(9) Župan lahko s sklepom odloči o oprostitvi plačila prevoznine ali plačila deleža prevoznine prevoznikom, kadar ti dostavljajo opremo za postavitev gradbenih odrov in vzpostavitev gradbišč na javni površin in je investitor ali organizator občina ali njen javni zavod oziroma podjetje.
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) Ob občinski cesti poteka varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste in na drugih prometnih površinah v lasti občine, je dovoljena le s soglasjem ali mnenjem, kot ga zahtevajo gradbeni predpisi, pristojnega organa.
(3) Pristojni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu ceste niso prizadeti interesi:
– varovanja občinske ceste in na drugih prometnih površinah v lasti občine ter prometa na njih,
– širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa,
– varovanja njihovega videza,
– varovanje preglednosti na odsekih uvozov iz pripadajočih zemljišč,
– vzdrževanja cest in drugih prometnih površin (npr. odlaganje snega ipd.) in
– je poseg skladen s prostorskimi akti občine.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Varovalni pas občinske ceste in od drugih prometnih površin se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri lokalni cesti 10 m,
– pri javni poti 5 m,
– pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra,
– pri nekategoriziranih cestah 3 m,
– pri kolovozih 2 metra.
(6) V nobenem primeru ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki se od zunanjega roba cestišča nahaja 1,5 m, razen na podlagi posebnega soglasja pristojnega organa, v primerih izvedbe dovoza, dohoda oziroma dostopa do zbirnega mesta za komunalne odpadke ter podobnih primerih, v ravnini s cestiščem.
(7) Določbe šestega odstavka se ne uporabljajo v primeru postavitve ograj, opornih zidov, škarp in zasaditve vegetacije.
(8) Postavitve ograj, opornih zidov, škarp in zasaditve vegetacije se v varovalnem pasu iz petega odstavka tega člena s soglasjem pristojnega organa lahko izvedejo tako, da so od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1 m. Manjši odmik od 1,0 m lahko v svojem soglasju, na podlagi kategorizacije ceste, obstoječega cestnega profila (izveden pločnik, že rekonstruirana cesta) in preglednosti ceste, dovoli upravljavec ceste.
(9) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tem členom.
(10) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(priključki na občinsko cesto)
(1) Priključki na občinsko cesto morajo biti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo cestne priključke na javnih cestah v skladu z izdanim soglasjem upravljalca ceste. Ureditev novih priključkov je potrebno urediti že v projektni dokumentaciji ob gradnji objekta oziroma v samostojni projektni dokumentaciji ob izgradnji skupinskih priključkov.
(2) Na občinsko cesto se lahko priključujejo ceste enake ali nižje kategorije, nekategorizirane ceste in individualni ter skupinski priključki, pri čemer je potrebno neposredne posamične priključke združevati v skupinske priključke ali jih na občinsko cesto priključiti posredno prek ceste nižje kategorije ali nekategorizirane ceste. Če ima lastnik več zaporednih nepremičnin ob občinskih cesti ali nepremičnine ležijo ena poleg druge, pristojen občinski organ s soglasjem določi en skupni priključek, notranje zasebno cestno omrežje pa mora lastnik zgraditi na lastnih nepremičninah.
(3) Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma lahko pristojen občinski organ dopusti, da ima večstanovanjski ali poslovni objekt tudi več priključkov na občinsko cesto ali drugo javno cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih, ekonomskih, varnostnih, naravovarstvenih razlogov ali zaradi varstva kulturne dediščine, kjer se nahaja individualni priključek.
(4) Na kategorizirano in nekategorizirano občinsko cesto v asfaltni izvedbi, morajo biti vsi priključki v dolžini vsaj 5 metrov, ustrezno utrjeni (asfaltirani oziroma tlakovani).
(5) Priključki nekategoriziranih cest, individualnih priključkov, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega organa. Upravljavec občinskih cest izda soglasje, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
(6) S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(7) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je potrebno ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
(8) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(9) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. Kadar priključek ni v občinski lasti, je za njegovo rekonstrukcijo potrebno soglasje lastnika.
(10) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni občinski organ zaradi zagotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
(11) Med javno cesto in ograjo, pri uvozu na parcelo je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, ker se ne dovoljuje vzvratno zavijanje na cesto. V območju občinske ceste je v območju hišnega priključka, uvoza na dvorišče in uvoza v garažo prepovedano nameščati zaporne verige ter nameščati zaporne stebričke.
(12) Kdor brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji soglasja iz sedmega odstavka tega člena se kaznuje za prekršek z globo:
– posameznik z 200 eurov;
– pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z globo 2000 eurov, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(prilagoditev ali ukinitev priključka)
(1) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni občinski organ z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravljavec občinskih cest z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške občine.
(opravljanje del ob občinski cesti in posebna uporaba javne površine)
(1) Soglasje pristojnega občinskega organa je potrebno za vse omejitve javne uporabe javnih cest in ob drugih javnih površinah, kot je na primer:
– postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– ureditev gradbišč;
– začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala;
– zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev;
– izvedba prireditev;
– postavitev objektov in naprav ipd.
(2) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del urediti prehod za pešce pod odrom, prehod za vozila in obvoz. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.
(3) V primeru prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so zunaj javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo soglasja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti in površine, ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, organ na podlagi postopka, določenega z zakonom, odda ponudniku za opravljanje te dejavnosti.
(2) Postavitev objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti (kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, teras, cvetličnih korit, telefonskih govorilnic, avtomatov, opreme za oglaševanje ter podobnih enostavnih objektov) in glede drugih načinov rabe površin iz prejšnjega odstavka, za katere zakon o financiranju občin ne predpisuje možnost plačila občinske takse, se uredijo z najemno pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko organ občinske uprave na površinah ob občinskih cestah, ki niso namenjene opravljanju spremljajočih dejavnosti, na vlogo predlagatelja izda soglasje za opravljanje dejavnosti (prodaja sezonskega sadja ali zelenjave ter druge hrane, prodaje izdelkov lokalne obrti, gostinske in servisne dejavnosti ter podobno), če s tem ni ovirana ali ogrožena prometna varnost ter je to skladno z 39. členom tega odloka in če postavitev dovoljuje občinski prostorski akt. V soglasju se določijo tehnični pogoji glede rabe površine ter pogoji za postavitev objektov in naprav. Vloga za izdajo soglasja za uporabo namenske površine mora vsebovati podatke o lokaciji s skico, opis oblike ter velikosti zasedbe površine in navedbo časa trajanja zasedbe in namena ter o odgovorni osebi vlagatelja za izvedbo zapore s kontaktnimi podatki (naslov bivališča ali sedeža subjekta, telefonska številka, elektronski naslov).
(4) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa.
(5) Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,6 m širok del pločnika ali pešpoti, razen v primeru prireditev ob pozitivnem mnenju pristojnega organa
(6) Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena mora biti zagotovljena intervencijska pot širine najmanj 3,5 m.
(7) Objekte iz drugega odstavka tega člena ni dovoljeno postaviti na vozišču občinske ceste. Izjemoma se lahko vozišče občinske ceste s soglasjem pristojnega organa uporabi za postavitev gradbiščne ograje, gradbišča in objektov za izvedbo javne prireditve.
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja pristojnega organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno pogodbo postavi objekt iz drugega odstavka tega člena.
(9) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, ali brez soglasja pristojnega organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno pogodbo postavi objekt iz drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 200 eurov.
(prometna varnost za dejavnosti ob občinski cesti)
(1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu s 34., 35. in 47. členom tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma dostop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve soglasja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, je potrebno pridobiti mnenje pristojnega organa za ceste.
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
(1) Postavljanje in uporaba objektov za obveščanje in oglaševanje je v območju občinske ceste zunaj naselja prepovedano.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda soglasje za postavitev in uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,
– če se z obvestili upravljavca ceste podajajo udeležencem cestnega prometa pomembne informacije in zanje ni predpisana prometna signalizacija,
– če se oglašuje gospodarski subjekt za lastne potrebe, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu ceste.
(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj preglednega polja, pregledne berme in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
(4) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja za obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti, elektronskim prometnim znakom, štetju in nadzoru prometa ter podobno.
(5) Obvestila za obveščanje in oglaševanje ne smejo vsebovati elementov, ki so po obliki, barvi ali simbolih enaki oziroma podobni prometni opremi ali prometni signalizaciji.
(6) Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov ob občinskih cestah je prepovedana. Objekti za oglaševanje se lahko postavljajo le zunaj vozišča občinske ceste.
(7) Ob občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
(8) Zastave na drogove javne razsvetljave ali druga nosila za nosilce zastav namešča izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest.
(9) Nosilci (obešanke) na drogovih javne razsvetljave so lahko nameščeni na zunanjem robu ceste in v sredini ceste med voznima pasovoma, montirani pa morajo biti tako, da je spodnji rob oddaljen od tal najmanj 4.5 m. V primeru posebnih prevozov mora izvajalec oglaševanja pravočasno in na lastne stroške začasno odstraniti obešanke.
(10) Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) ne glede na določbe šestega odstavka tega člena. Dolžina transparenta mora biti enaka širini vozišča, višina transaprenta je lahko največ 1,10 m. Transparenti morajo biti obešeni horizontalno na cestišče. Višina spodnjega roba transparenta je najmanj 4,50 m in največ 6,00 m od najvišje točke vozišča, Transparenti morajo biti izdelani iz snovi brez leska, ki se ne raztegne, mečka ali kako drugače poškoduje ob atmosferskih vplivih. Transparenti so lahko pritrjeni na lastne drogove ali na fasade s horizontalnimi jeklenimi vrvmi, če je zagotovljena statična stabilnost. Transparenti na drogovih javne razsvetljave ne smejo ogrožati njihove statične stabilnosti. V primeru posebnih prevozov mora izvajalec oglaševanja pravočasno in na lastne stroške začasno odstraniti transparent.
(11) Soglasje za postavitev objektov iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, katerih gradnja oziroma postavitev je predvidena v območju občinske ceste, izda pristojni organ na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev z delovnim nalogom odredi pristojni organ.
(12) Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice uporabe elektronskih prikazovalnikov iz šestega odstavka tega člena, ki so postavljeni ob občinskih cestah, morajo le-te odstraniti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(13) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tem členom ali brez soglasja postavi objekt za obveščanje In oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(14) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na ali ob občinski cesti)
(1) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, način in obseg njene izvedbe, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(2) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda upravljavec občinskih cest in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji dovoljenja upravljavec občinskih cest obvesti policijo, inšpekcijski organ za ceste, občinsko redarstvo in vzdrževalca občinskih cest, krajevno skupnostter javnost na krajevno običajen način.
(3) V primeru prireditev, gradbenih del ali drugih ravnanj, zaradi katerih je potrebno spremeniti potek linij mestnega linijskega prevoza potnikov ali pogostnost vozil, s katerimi se opravlja ta prevoz, je dolžan investitor oziroma izvajalec del na svoje stroške poskrbeti za obveščanje potnikov na način, kot ga določi pristojni organ.
(4) Predlagatelj je dolžan zaporo ceste naročiti pri izvajalcu gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest (v nadaljevanju: postavljavec zapore).
(5) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 46. člena tega odloka.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(7) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom delne zapore ceste oziroma najmanj 30 dni pred predlaganim začetkom popolne zapore ali zapore zaradi športne ali druge prireditve na cesti ali ob cesti in mora vsebovati:
– podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del ali prireditve, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste,
– podatke o načinu in času trajanja izvedbe zapore (ali del ali prireditve),
– skico s katere je razviden poseg,
– prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste (elaborat za zaporo občinske ceste oziroma tipska shema),
– odgovorno osebo vlagatelja za izvedbo zapore s kontaktnimi podatki (naslov bivališča ali sedeža subjekta, telefonska številka, elektronski naslov).
(8) Če je zaradi omejitve uporabe prometnih površin potrebna sprememba prometne ureditve zaradi zagotovitve varnega prometa udeležencev v prometu, lahko pristojni organ zahteva, da predlagatelj zapore (v nadaljevanju predlagatelj) predloži elaborat prometne ureditve v času omejene uporabe javnih prometnih površin. Elaborat izdela pooblaščena organizacija na stroške predlagatelja.
(9) Stroške za pripravo predpisanega elaborata za zaporo občinske ceste, izvedbo zapore občinske ceste (npr. tipska shema), obveščanje o zapori in za preusmeritev prometa zaradi zapore občinske ceste ter ostale stroške, povezane z zaporo ceste za čas njenega trajanja, krije njen predlagatelj.
(10) Pristojni organ lahko v postopku izdaje dovoljenja za začasno preusmeritev, omejitev ali prepoved odredi obveznost plačila varščine do višine predvidenih stroškov, potrebnih za odpravo posledic uporabe javne površine.
(11) Ugotavljanje stanja javne površine pred pričetkom uporabe, njenih poškodb in primerno višino varščine opravlja izvajalec rednega vzdrževanja cest.
(dovoljenja za zaporo občinske ceste ob prireditvah)
(1) Dovoljenje za zaporo občinske ceste za izvedbo športne in druge prireditve na njej se izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge ceste.
(2) V primeru zapore parkirnih prostorov zaradi izvedbe športne in druge prireditve, mora predlagatelj plačati uporabnino v višini dnevne parkirnine za posamezno parkirno mesto, razen v primeru, kadar zaporo v javnem interesu predlaga:
– organ mestne uprave MOK kot organizator javne prireditve ali
– javni zavod, javno podjetje, javni sklad in javna agencija, katere ustanoviteljica je MOK, kot organizator javne prireditve.
(3) O oprostitvi plačila uporabnine ali njenega deleža za subjekte iz druge alineje prejšnjega odstavka tega člena, odloča župan s sklepom.
(4) Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(obveznosti postavljavca zapore in izvajalca del na cesti)
(1) Postavljavec zapore je dolžan upoštevati naslednje obveznosti:
– za vsako zaporo postavljavec zadolži odgovorno osebo, ki bo izvajala tudi nadzor nad zaporo,
– redno preverjati stanje začasne prometne signalizacije ter opozoriti izvajalca del in upravljavca ceste o ugotovljenih nepravilnostih,
– obvestiti inšpekcijski organ za ceste o natančnem datumu postavitve zapore,
– v primeru prekopov ali drugih fizičnih posegov v cesto odstraniti začasno prometno signalizacijo po uspešno opravljenem komisijskem pregledu izvedenih del in odpravi pomanjkljivosti skupaj s predstavnikom upravljavca ceste.
(2) Izvajalec del (predlagatelj zapore) je dolžan upoštevati naslednje obveznosti:
– pridobiti soglasje za obvoz v primeru popolne zapore ceste,
– imenovati odgovorno osebo (postavitev, nadzor, odstranitev zapore po končanih delih),
– določiti datum in uro vzpostavitve začasne prometne ureditve ter posredovati obvestilo inšpekcijski organ za ceste o predvidenem datumu in uri izvedbe zapore,
– imeti en izvod dovoljenja in en izvod elaborata na delovišču,
– z vpisom v dnevnik o izvajanju del potrditi, da je začasna prometna ureditev pregledana in v skladu z elaboratom,
– redno, vsaj enkrat dnevno pregledati zaporo ceste in jo po potrebi uskladiti z elaboratom ter ugotovitve vpisati v dnevnik o izvedbi del,
– v primeru ugotovitev o nepravilnosti izvedbe zapore dopolniti elaborat ter po potrebi pridobiti dopolnilno dovoljenje o zapori ceste (tudi na podlagi ugotovitev oziroma zahteve inšpekcijskega organ za ceste ali upravljavca ceste),
– odstraniti začasno prometno signalizacijo šele po komisijskem pregledu izvedenih del, kadar gre za prekope ali druge fizične posege v cesto,
– obvestiti inšpekcijski organ za ceste tudi o odstranitvi zapore.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti, brez dovoljenja, v nasprotju s pogoji dovoljenja in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže v dovoljenju določeni čas njenega trajanja v 41. in 42. členu.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva in pristojnega inšpekcijskega organa za ceste o izvedbi zapore v 41. in 42. členu, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 eurov.
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
(1) Informacijsko-komunikacijski in drugi kabelski vodi, električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave (v nadaljevanju: vodi in naprave), se morajo v čim večji meri projektirati zunaj cestišča in se smejo napeljevati, polagati oziroma postavljati v območju javnih površin, v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, ki je določen v soglasju pristojnega organa oziroma sklenjeni pogodbi o služnosti.
(2) Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin, lahko zahtevata od upravljavca vodov in naprav iz prejšnjega odstavka tega člena, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi gradnje, obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste, trga ali druge javne površine ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste, trga ali javne površine ter rabe ali prometa na teh površinah.
(3) Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja oziroma služnostne pogodbe za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(4) Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin lahko odklonita izdajo soglasja oziroma sklenitev služnostne pogodbe iz prvega odstavka tega člena, če bi posamezni vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njeno morebitno rekonstrukcijo.
(5) Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin lahko odklonita izdajo soglasja oziroma sklenitev služnostne pogodbe iz prvega odstavka tega člena, če predlagatelj za izdajo soglasja ni upošteval vseh zahtev ter pogojev oziroma ni izvedel vseh obveznosti iz soglasij ali služnostnih pogodb, ki so mu bila v preteklosti izdana ob sklepanju služnostnih pogodb (ni ustrezno saniral prekopov ipd.).
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki posega v območje ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe.
(7) Z globo 6.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki posega v območje ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
(dela na in ob občinski cesti)
(1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi, kot so prekopavanje, podkopavanje in druga dela na in ob občinski cesti (kot npr. urejanje odvodnjavanja, urejanje obcestnega parkirišča, drugačnega hišnega dovoza, deponije, zasaditve, zazelenitve, podiranje dreves ...), se lahko opravljajo pod pogoji in na način, določenimi za poseg v občinsko cesto, v skladu z izdanim soglasjem pristojnega organa. Delo na občinski cesti lahko izvaja samo pooblaščena pravna oseba usposobljena in registrirana za izvajanje del na občinskih cestah v cestogradnji. Gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom usposobljenega in registriranega nadzornega organa na stroške investitorja.
(2) V soglasju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda in je to mogoče odpraviti najkasneje v 48 urah od začetka izvajanja del, sicer mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture ali po pooblastilu izvajalec del pridobiti dovoljenje za zaporo ceste pri pristojnem organu.
(4) Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem še isti dan po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(5) Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odpraviti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih še isti dan po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste, policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in v primeru poteka ceste skozi naselje tudi pristojno občinsko redarstvo ter javnost na krajevno običajen način.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki opravlja dela v območju ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe ali če ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 6.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja dela v območju ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000eurov ali če ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne obvesti pristojnega organa, policije, inšpekcijskega organa za ceste ali izvajalca rednega vzdrževanja cest skladno s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(pogoji za izdajo soglasja k posegom na občinskih cestah in strokovni nadzor)
(1) V dovoljenju ali soglasju se določi način posegov na občinskih cestah in pogoji za izvajanje le-teh, rok za dokončanje del, nadzor nad njihovim izvajanjem del ter obseg, pogoji, vrsta in način sanacije poškodb po izvedbi teh del, kar je lahko priloga k soglasju. Podlaga za izdajo soglasja je veljavna tehnična specifikacija za javne ceste, ki ureja področje varstva cest in izvajanje prekopov na voznih površinah, standardi vzdrževanja cest ter predpisi o projektiranju in gradnji cest, ki določajo način odstranjevanja asfalta, zasipa, obnove vrhnje površine cestišča in drugo.
(2) Za strokovni nadzor za posege na občinskih cestah lahko pristojni organ poleg izvajalca rednega vzdrževanja cest določi tudi poslovni subjekt, ki ima licenco inženirske zbornice za to področje.
(3) Če predlagatelj, tudi po pisnem opominu, ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest.
(4) Veljavnost izdanega soglasja je dve leti od dneva izdaje.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali s soglasjem izdanim v skladu z 49. členom tega odloka.
(6) Z globo 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali s soglasjem izdanim skladno z 49. členom tega odloka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
VIII. Drugi ukrepi za varstvo cest
(preglednost ob občinski cesti)
(1) Da bi bil zagotovljen nemoten in varen promet, je v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo (preglednostni prostor) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) prepovedano saditi drevje, visoke poljske kulture, grmičevja (vegetacije), postavljati reklamne, obvestilne ali druga objekte, naprave oziroma predmete, ki niso namenjeni zagotavljanju prometne varnosti ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in oviralo preglednost ceste, križišča, priključka ali železniške proge (preglednostni prostor ali pregledno polje). Pregledno polje ob križišču v naselju praviloma obsega območje, ki sega najmanj 100 metrov pred križiščem ali najmanj 50 metrov za kanaliziranim križiščem), zunaj naselja obsega območje, ki sega najmanj 140 metrov pred križiščem ali najmanj 70 metrov za križiščem in sta zunaj varovalnega pasu za postavljanje prometne signalizacije, ki znaša 5 metrov od roba vozišča oziroma dva metra od roba pločnika ali kolesarske steze, postavitev teh objektov oziroma predmetov pa ne zmanjšuje opaznosti prometne signalizacije. Višina ograj, škarp ter drugih objektov, naprav oziroma predmetov znotraj območja preglednega polja ob vseh lokalnih cestah, javnih poteh ter nekategoriziranih cestah v občini sme biti največ 1 m nad nivojem vozišča, zasaditev vegetacije pa največ 0,75 m nad nivojem vozišča.
(2) Soglasje iz prejšnjega člena se izda, razen v primeru zasaditev vegetacije, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu ni prizadeta varnost cestnega prometa, zlasti zaradi preglednosti.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora oviro (vegetacijo, objekte, predmete ali naprave in podobno) v preglednem polju na zahtevo občinskega inšpektorja, odstraniti.
(4) Postavitev obcestnih prometnih ogledal je dovoljena v skrajnem primeru, če kljub pravilno postavljenim oziroma urejenim obcestnim ograjam ali živim mejam po prvem odstavku tega člena ni mogoče zagotoviti preglednosti in vključevanja cestnega prometa na prednostno cesto na drug način. Plačnik postavitve in vzdrževanja obcestnih ogledal so zainteresirani pobudniki za posamezne priključke.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(urejenost sosednjih zemljišč ob cesti)
(1) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč in nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne površine, so dolžni svoja zemljišča in nepremičnine urejati in vzdrževati v skladu z ureditvijo, predpisano v prostorskih aktih oziroma jih hortikulturno urejati in vzdrževati tako, da se drevje, grmovnice ali žive meje ne razraščajo na občinske ceste ali na dele cest ali na druge javne površine ter da njihove nepremičnine zaradi dotrajanosti ne ogrožajo občinskih cest in prometa na njih.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(postopek za izdajo soglasij)
(1) Vlogi za izdajo soglasja iz 44. in 45. člena mora predlagatelj za soglasje, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti:
– projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine;
– izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj 5 let po zaključku izvedenih del (odgovornost za solidnost gradnje).
(2) V izdanem soglasju na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka pristojni organ predpiše zlasti rok dokončanja del na javni površini, delno ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon in obvozne smeri ter nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje.
(3) V soglasju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera, določi:
– da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma zunaj prometnih konic;
– da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje prvega odstavka pristojni organ, vendar na stroške predlagatelja poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje v skladu s pogoji podanimi s strani izvajalca rednega vzdrževanja cest in pogoji podanimi v soglasju upravljavca;
– da mora biti izvajalec asfalterskih del na podlagi laboratorijskih preizkušanj, terenskih meritev in spremljave vgrajevanja asfaltnih zmesi od pooblaščene organizacije usposobljen za vgrajevanje asfaltnih zmesi (da ima certificirano storitev), da mora upravljavec komunalne infrastrukture, ki ni v lasti MOK, vsa dela končati do pričetka zimske službe, vključno s povrnitvijo javne površine ali občinske ceste v prvotno stanje;
– da mora predlagatelj po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ;
– da nadzor nad izvajanjem del vodi predstavnik vzdrževalca javnih prometnih površin, ki tudi zapisniško na podlagi kvalitetnega pregleda prevzame izvedena dela. Datum prevzema objekta šteje kot datum pričetka garancijske dobe;
– da se poda garancija na izvedena dela oziroma za solidnost gradnje 5 let.
(4) Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ s soglasjem zahteva:
– preplastitev celotne širine vozišča ali celotnega voznega pasu glede na širino vozišča v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi normativi;
– da se prečni prekopi izvajajo v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi normativi;
– da se pločniki in kolesarske steze pri vzdolžnih posegih asfaltirajo v celotni širini v skladu s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi normativi.
(5) Pred izdajo soglasja lahko pristojni organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni finančni instrument zavarovanja.
(6) Da se preprečijo škodljivi vplivi prepogostih posegov v občinske ceste in druge javne površine, lahko pristojni organ zavrne izdajo soglasja, če se poseg načrtuje prej kot 5 let po zadnjem posegu.
(7) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na izvajalca rednega vzdrževanja, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje, soglasje) pristojni organ, na drugi stopnji pa župan, če ni v zakonu določeno drugače.
NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
(1) Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpekcijski organ za ceste in občinsko redarstvo.
(2) Občinski inšpekcijski organ za ceste je prekrškovni organ za vse prekrške iz tega odloka.
(3) Občinsko redarstvo je prekrškovni organ iz drugega odstavka 28. člena.
(4) Zaradi upravljanja, spremljanja prometnih razmer, nadzora nad prometno opremo, izboljšanja pretočnosti prometa, prometne varnosti in nadzora nad spoštovanjem prometnih predpisov, so ceste ter druge javne površine na območju MOK lahko opremljene z nadzornimi sistemi (sistem za video nadzor, za ugotavljanje prekoračitve hitrosti, za ugotavljanje prevoza rdeče luči in podobno). Z nadzornim sistemom zbrani podatki so last MOK, s katerimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(5) Za potrebe iz prejšnjega odstavka tega člena lahko občina ustanovi center za upravljanje prometa pri izvajalcu vzdrževanja cest, njegovo delovanje usmerja in nadzoruje pristojni organ.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.
52. člen
(odstranitev neprometnih znakov in objektov za obveščanje ali oglaševanje)
(1) Neprometni znaki in objekti za obveščanje ali oglaševanje, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 40. člena tega odloka ter določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega predpisa.
(2) Neprometni znaki in objekti za obveščanje ali oglaševanje, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o občinskih cestah na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 20/06, 70/07 in 82/12), razen v obsegu, kot to določa 52. člen tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2020-2-402101
Kranj, dne 24. novembra 2021
