Številka:	U-I-397/20-6
Datum:	2. 12. 2021

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Vrhovnega sodišča, na seji 2. decembra 2021

1. Zahteva za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 27/16) se v delu, v katerem se nanaša na uporabo spremenjene določbe 391. člena za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, pred 26. 4. 2013 in pri katerih se na dan njegove uveljavitve obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) še ni izteklo, zavrže.

2. Drugi odstavek 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 27/16) se v delu, v katerem ureja uporabo spremenjene določbe 391. člena za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je na dan njegove uveljavitve obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) že izteklo, razveljavi.

1. Vrhovno sodišče vlaga zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-G) v delu, v katerem ureja uporabo z 19. členom istega zakona spremenjenega 391. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16 – v nadaljevanju ZFPPIPP) za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, pred 26. 4. 2013. Spremenjena določba je namreč podaljšala obdobje izpodbojnosti za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika¹ na zadnjih pet (namesto treh) let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

2. Po mnenju predlagatelja izpodbijani 34. člen ZFPPIPP-G, čeprav sam zakon sicer velja za naprej,² v zvezi z 19. členom ZFPPIPP-G dejansko pomeni uporabo daljšega petletnega roka izpodbojnosti tudi za pravne posle in pravna dejanja, pri katerih se je triletno obdobje izpodbojnosti na dan uveljavitve ZFPPIPP-G že izteklo.Tako pomeni tudi izpodbojnost poslov in/ali pravnih dejanj, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, pred 26. 4. 2013. Drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G zato po mnenju predlagatelja posega v že zaključene položaje izpodbojnosti, saj so pravni posli in dejanja, ki so sicer s potekom triletnega izpodbojnega obdobja že postali neizpodbojni ter s tem zaključeni, na podlagi izpodbijane določbe znova podvrženi pravni nestabilnosti. Tako gre tudi v sprožilnem primeru predlagatelja, ki se nanaša na preužitkarsko pogodbo (kot podlago prenosa lastninske pravice), za primer, ko se je triletno obdobje izpodbojnosti z dnem začetka veljavnosti ZFPPIPP-G (26. 4. 2016) že izteklo.³ Predlagatelj opozarja, da predpisi ne smejo za nazaj povečevati obveznosti, jih na novo (na podlagi dejstev, ki so nastala v preteklosti) konstituirati in sploh naslovnikom pravnih norm oteževati pravnega položaja na podlagi dejstev, ki so se zgodila v preteklosti, ko ti niso mogli vedeti, da bodo (nekoč) pravno učinkovala – na podlagi predpisa, ki ga takrat, ko so nastopila, še ni bilo.⁴Po izteku obdobja izpodbojnosti (v sprožilnem primeru 10. 12. 2015) je nevarnost izpodbijanja (v sprožilnem primeru tudi izgube podlage za pridobitev lastninske pravice) enkrat za vselej minila. Izpodbijana določba zato po mnenju predlagatelja pomeni retroaktivni poseg v že pridobljene pravice in je zato v nasprotju s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave.

3. Predlagatelj opozarja, da je prepoved retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice tisti del vsake od (pridobljenih) pravic, ki ima ustavno naravo.⁵ Po ustaljeni ustavnosodni presoji se glede na tretji odstavek 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine lahko omejijo zaradi pravic drugih oziroma zaradi javne koristi. Povratno učinkovanje pa lahko upraviči le posebna, prav povratno učinkovanje predpisa utemeljujoča javna korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja ureditve. Taka javna korist pa mora biti – glede na to, da se z njo utemeljuje izjema od ustavne prepovedi povratnega učinkovanja predpisa, izjeme pa je treba razlagati restriktivno – v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena.⁶Ta posebna javna korist po mnenju predlagatelja iz zakonodajnega gradiva v obravnavanem primeru ni razvidna in zato ni izpolnjen že prvi pogoj, ki ga za omejevanje človekovih oziroma pridobljenih pravic zahteva Ustava (tretji odstavek 15. člena oziroma drugi odstavek 155. člena Ustave). Razlogi, zaradi katerih je zakonodajalec za naprej in tudi za primere pravnih poslov, sklenjenih po 26. 4. 2013, ki so bili zaradi trajanja triletnega obdobja izpodbojnosti ob uveljavitvi ZFPPIPP-G še izpostavljeni izpodbijanju, spremenil ureditev in obdobje izpodbojnosti podaljšal na pet let, po mnenju predlagatelja ne morejo biti že sami po sebi ustavno dopusten razlog za poseganje tudi v obstoječa pravna razmerja in položaje pogodbenih strank v preteklosti, ko se je triletni rok izpodbojnosti že iztekel. Za opisano poseganje v navedene ustavno varovane položaje bi zakonodajalec moral imeti res posebej utemeljene ustavno dopustne razloge. Čeprav ima ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, kadar to narekujejo spremenjena družbena razmerja,⁷ ga to samo po sebi še ne upravičuje posegati v že pridobljene pravice.⁸

4. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril.

5. Člen 156 Ustave nalaga sodišču, ki pri odločanju v konkretni zadevi oceni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, naj postopek prekine in začne postopek pred Ustavnim sodiščem. Prekinitev postopka in mnenje sodišča o nujnosti uporabe določenega zakona ali dela zakona v sodnem postopku sta kot pogoja za začetek postopka za oceno ustavnosti določena tudi v prvem odstavku 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Izpodbijana zakonska določba mora biti torej za odločitev sodišča upoštevna.⁹ Zato mora sodišče v zahtevi za presojo ustavnosti utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev.¹⁰ Navedeno pomeni, da mora biti odločitev Ustavnega sodišča o domnevni protiustavnosti zakona odločilna (nujna) za odločanje sodišča v konkretnem sodnem postopku.¹¹ Predlagatelj je zahtevi priložil sklep o prekinitvi postopka revizije v zadevi št. II Ips 139/2019 z dne 4. 9. 2020, saj je po njegovem mnenju materialnopravni preizkus pravilnosti odločitev sodišč pogojen s preizkusom, ali je drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G v delu, v katerem ureja uporabo z 19. členom istega zakona spremenjenega 391. člena za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, pred 26. 4. 2013,v nasprotju z Ustavo. Drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G določa, da se z 19. členom istega zakona spremenjeni 391. člen uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.

6. Z 19. členom ZFPPIPP-G spremenjeni 391. člen v primerjavi s predhodno veljavno določbo 391. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr. – v nadaljevanju ZFPPIPP/14) za postopke osebnega stečaja med drugim¹² določa daljše časovno obdobje izpodbojnosti za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je dolžnik z osebami, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezanih oseb, sklenil ali izvedel v obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Namesto predhodno veljavnega triletnega obdobja¹³ izpodbojnosti namreč določa petletno obdobje izpodbojnosti, a v obeh primerih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.¹⁴ Predlagatelj odloča v postopku revizije zoper odločitvi sodišč o razveljavitvi pogodbe o preužitku med dolžnico v postopku osebnega stečaja in njenim sinom,¹⁵ ki je bila sklenjena 10. 12. 2012, stečajni postopek zoper dolžnico pa je bil uveden 5. 6. 2017. ZFPPIPP-G je začel veljati 26. 4. 2016. Iz navedb predlagatelja je mogoče razbrati, da je bila pogodba sklenjena znotraj petletnega, a ne triletnega obdobja izpodbojnosti, saj se je slednje ob upoštevanju datuma uvedbe postopka v konkretnem primeru že izteklo pred uveljavitvijo ZFPPIPP-G. Predlagatelj je tako izkazal, da mora v postopku uporabiti izpodbijano določbo, a le v kolikor se nanaša na pravne posle, pri katerih se je triletno obdobje izpodbojnosti z dnem uveljavitve ZFPPIPP-G že izteklo. To pa ob upoštevanju dejstva, da se obdobje izpodbojnosti iz 391. člena ZFPPIPP šteje nazaj od uvedbe postopka osebnega stečaja (in ne njegovega začetka), niso nujno vsi posli, ki so bili sklenjeni pred 26. 4. 2013. Tudi v primeru poslov, ki so bili sklenjeni pred 26. 4. 2013, se namreč triletno obdobje izpodbojnosti po stari ureditvi ni izteklo v vseh tistih primerih, ko je bil postopek osebnega stečaja uveden v triletnem roku pred uveljavitvijo ZFPPIPP-G, čeprav se je lahko začel šele po uveljavitvi ZFPPIPP-G. Odločitev Ustavnega sodišča je glede na navedeno nujna le glede ustavnosti ureditve v delu tistih poslov, pri katerih se je rok izpodbojnosti z dnem uveljavitve ZFPPIPP-G že iztekel. Zato je Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti v delu, v katerem se nanaša na pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, pred 26. 4. 2013 in pri katerih se na dan uveljavitve ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve še ni izteklo, zavrglo (1. točka izreka).

7. Predlagatelj izpodbijani ureditvi očita neskladje s prepovedjo povratne veljave predpisov (prvi odstavek 155. člena Ustave), ker pomeni uporabo petletnega obdobja izpodbojnosti (spremenjenega 391. člena ZFPPIPP) tudi za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, v primerih, ko se je predhodno določeno triletno izpodbojno obdobje z dnem uveljavitve ZFPPIPP-G že izteklo.

8. Na podlagi prvega odstavka 155. člena Ustave zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne smejo imeti učinka za nazaj. Smisel te ustavne prepovedi je zagotavljanje bistvene prvine pravne države, tj. pravne varnosti, ter s tem ohranjanje in utrjevanje zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Izjemo od navedene prepovedi določa drugi odstavek 155. člena, na podlagi katerega lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice.

9. V skladu z ustaljeno presojo¹⁶ Ustavnega sodišča ima predpis povratne učinke praviloma tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo, oziroma tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove posamezne določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prej veljavnega predpisa (prava retroaktivnost).

10. ZFPPIPP-G je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.¹⁷ V tem pogledu njegove določbe ne učinkujejo povratno. člen 391 zakona, kot ga uveljavlja ZFPPIPP-G,¹⁸ se na podlagi izpodbijane določbe uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi ZFPPIPP-G (torej po 26. 4. 2016). Pred uveljavitvijo ZFPPIPP-G je veljal ZFPPIPP/14. Ta je za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, določal triletno obdobje izpodbojnosti. Ker pa spremenjeni 391. člen ZFPPIPP predvideva petletno obdobje izpodbojnosti in ne več triletnega (pred uvedbo postopka osebnega stečaja), pomeni tudi, da so v nekaterih postopkih osebnih stečajev, ki so se začeli po uveljavitvi ZFPPIPP-G, predmet izpodbijanja lahko tudi pravni posli in/ali pravna dejanja, pri katerih se je sicer predhodno predvideno triletno obdobje izpodbojnosti že izteklo pred dnevom začetka veljavnosti ZFPPIPP-G.¹⁹

11. Pravna dejstva so dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo pravne posledice.²⁰ Mednje sodijo tudi dogodki, kot je potek časa.²¹ ZFPPIPP/14 je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-G poteku triletnega roka že pripisal pravno posledico, da tak posel (ali pravno dejanje) tudi v primeru uvedbe stečajnega postopka, ki mu kasneje sledi začetek tega postopka, ni več izpodbojen. V tem smislu je potek navedenega roka z vidika pravnega položaja strank pravnega posla (ali subjekta, za katerega pravno dejanje dolžnika ustvarja pravne posledice) materialno učinkoval kot pravno dejstvo, ki je pomenilo stabilnost pravnega razmerja tudi za primer uvedbe in kasnejšega začetka stečajnega postopka. Pravni položaj je bil torej v smislu pravil izpodbojnosti v postopku osebnega stečaja zaključen, saj posel (ali pravno dejanje) ni mogel biti več predmet izpodbijanja.²² Glede na navedeno časovna opredelitev uporabe spremenjenega 391. člena zakona,²³ ki ga določa drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G, ponovno določa izpodbojnost v okviru dejanskega stanja, ki se je že zaključilo pred začetkom veljavnosti ZFPPIPP-G. Zato utemeljuje presojo v okviru prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave.

12. Po drugem odstavku 155. člena Ustave je dopustno, da posamezna zakonska določba povratno učinkuje pod izrecno določenimi pogoji. Drugi odstavek 155. člena Ustave določa več pogojev, pod katerimi je takšno povratno učinkovanje ustavno dopustno, in sicer: 1) je lahko določeno samo z zakonom, 2) posamezne zakonske določbe imajo lahko učinek za nazaj, vendar le tedaj, 3) kadar to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.²⁴

13. Za ugotovitev nedopustnega povratnega učinkovanja zakona zadošča že neizpolnjenost enega izmed kumulativno določenih pogojev iz drugega odstavka 155. člena Ustave.²⁵ Eden od teh pogojev je obstoj prav posebne javne koristi, ki bi izjemoma terjala uveljavitev zakonske določbe za nazaj. Zato za njeno izkazovanje ni mogoče brez pridržka uporabiti argumentov, ki utemeljujejo ureditev v delu, ki velja za naprej.²⁶ Drugačno stališče bi razvodenilo pomen ustavne prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena Ustave. Po ustaljeni ustavnosodni presoji²⁷ lahko povratno učinkovanje upraviči le posebna, prav povratno učinkovanje predpisa utemeljujoča javna korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja ureditve. Taka javna korist pa mora biti glede na to, da se z njo utemeljuje izjema od ustavne prepovedi povratnega učinkovanja predpisa – izjeme pa je treba razlagati restriktivno –, v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena.²⁸

14. Iz zakonodajnega gradiva v okviru obrazložitve izpodbijane določbe²⁹ ni mogoče razbrati nobene vsebinske utemeljitve razlogov uzakonjenega časovnega vidika uporabe. Pri utemeljitvi same vsebine spremenjenega³⁰ 391. člena ZFPPIPP je zapisana ugotovitev, da krajši triletni rok stečajnim dolžnikom omogoča »izigravanje upnikov na način, da s svojim premoženjem razpolagajo pred tem obdobjem, počakajo, da doba treh let mine, in nato predlagajo začetek postopka osebnega stečaja«,³¹ zaradi česar »upravitelj v tem primeru po premoženju stečajnega dolžnika ne more poseči«.³² Zakonodajalec se z navedenim v zakonodajnem gradivu ni vsebinsko opredelil do povratnega učinkovanja izpodbijane določbe in ni utemeljil posebne javne koristi, ki bi posebej upravičevala prav obravnavano povratno učinkovanje. Zakonodajalec se tudi v tem postopku do zahteve predlagatelja ni opredelil.

15. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 155. člena Ustave, da bi bilo ustavno dovoljeno povratno učinkovanje 391. člena ZFPPIPP, ki ga uzakonja izpodbijana določba, v kolikor dopušča, da so predmet izpodbijanja tudi tisti pravni posli in tista pravna dejanja, pri katerih se je triletno obdobje izpodbojnosti do dneva uveljavitve ZFPPIPP-G že izteklo. Zato je drugi odstavek 34. člena ZFPPIP-G v navedenem delu v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave, s tem pa tudi s prepovedjo povratne veljave zakona iz prvega odstavka 155. člena Ustave, zaradi česar ga je Ustavno sodišče razveljavilo (2. točka izreka)

16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 43. člena ZUstS ter petega odstavka 46. člena v zvezi s tretjo alinejo tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Prim. 269. člen in pododdelek 5.3.4 ZFPPIPP.

² ZFPPIPP-G je v skladu s 37. členom začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (26. 4. 2016).

³ Pogodba je bila v sprožilnem primeru sklenjena 10. 12. 2012.

⁴ Predlagatelj se sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-65/08 z dne 25. 9. 2008 (Uradni list RS, št. 96/08, in OdlUS XVII, 49), 17. točka obrazložitve, in št. U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012 (Uradni list RS, št. 48/12), 8. točka obrazložitve.

⁵ Predlagatelj se sklicuje na 18. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-65/08.

⁶ Predlagatelj se sklicuje na 26. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 (Uradni list RS, št. 107/13, in OdlUS XX, 11) in 10. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-285/10.

⁷ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-285/10, 12. točka obrazložitve.

⁸ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 (Uradni list RS, št. 107/13, in OdlUS XX, 11), 26. točka obrazložitve.

⁹ Sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-143/13 z dne 2. 10. 2014 in št. U-I-205/13 z dne 18. 9. 2013.

¹⁰ Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-39/15 z dne 19. 11. 2015.

¹¹ Tako sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-186/15 z dne 7. 4. 2016 in št. U-I-187/15 z dne 14. 7. 2016.

¹² Določba sicer določa tudi (i) nekoliko širšo opredelitev izpodbojnih poslov v razmerju do določenih (povezanih) pravnih oseb in (ii) uporabo daljšega petletnega obdobja izpodbojnosti tudi za pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, kar pa v tem postopku ni upoštevno.

¹³ Člen 391 ZFPPIPP/14.

¹⁴ Člen 19 ZFPPIPP-G in člen 269. ZFPPIPP.

¹⁵ Torej osebo, ki ima v razmerju do nje položaj ožje povezane osebe v smislu 18. člena ZFPPIPP.

¹⁶ Glej npr. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 65/08, in OdlUS XVII, 42), 23. točka obrazložitve; št. U-I-185/10, Up-1409/10 z dne 2. 2. 2012 (Uradni list RS, št. 23/12, in OdlUS XIX, 33), 20. točka obrazložitve; št. U-I-158/11, 21. točka obrazložitve, in št. U-I-6/15, Up-33/15, Up-1003/15 z dne 5. 7. 2018 (Uradni list RS, št. 53/18, in OdlUS XXIII, 10), 16. točka obrazložitve.

¹⁷ Člen 37 ZFPPIPP-G.

¹⁸ Člen 19 ZFPPIPP-G.

¹⁹ V sprožilnem primeru predlagatelja je bila preužitkarska pogodba sklenjena 10. 12. 2012. Triletno obdobje izpodbojnosti se je torej izteklo 10. 12. 2015 in torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-G (26. 4. 2016).

²⁰ M. Pavčnik, Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, 6., pregledana in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 319.

²¹ Prav tam.

²² Drugače torej kot v zadevah št. U-I-330/20, Up-617/20 z dne 30. 9. 2020, ko rok izpodbojnosti še ni potekel, in št. U-I-56/17, Up-335/17 z dne 4. 4. 2019 (Uradni list RS, št. 28/19, in OdlUS XXIV, 3), ko sklep sodišča o odpustu obveznosti še ni bil izdan.

²³ Člen 19 ZFPPIPP-G.

²⁴ Prim. tudi odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-185/10, Up-1409/10, 22. točka obrazložitve, in št. U-I-196/14 U-I-196/14 z dne 5. 11. 2015 (Uradni list RS, št. 90/15), 26. točka obrazložitve.

²⁵ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-196/14, 26. točka obrazložitve.

²⁶ Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-340/96 z dne 12. 3. 1998 (Uradni list RS, št. 31/98, in OdlUS VII, 48), 8. točka obrazložitve.

²⁷ Glej odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-158/11, 26. točka obrazložitve, in št. U-I-196/14, 27. točka obrazložitve.

²⁸ Prav tam.

²⁹ Obrazložitev je le sumarni povzetek materije vseh prehodnih določb skupaj.

³⁰ Člen 19 ZFPPIPP-G.

³¹ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – prva obravnava – EVA 2016-2030-0004 z dne 5. 2. 2016, str. 38.

³² Prav tam.