Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 15. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) je Občinski svet Občine Ig na 21. redni seji dne 24. 11. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja IG 14-3/SC
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja IG 14-3/SC (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja šestnajstih stanovanjskih objektov s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo ter ostalimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanja narave ter pogoje za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. Prikaz lege prostorske ureditve (FOTO) M 1:1500
2. Prikaz izseka iz PRO Občine Ig M 1:1500
3. Prikaz lege prostorske ureditve (DKN) M 1:1000
4. Geodetski načrt z območjem OPPN M 1:500
5. Prikaz velikosti obstoječih parcel M 1:500
6. Prikaz predvidene parcelacije z zakoličbenimi točkami M 1:500
7. Prikaz vplivnega območja načrtovane ureditve M 1:500
8. Prikaz regulacijskih elementov M 1:500
9. Prikaz prometne in zunanje ureditve M 1:500
10. Prikaz komunalne opremljenost – obstoječe M 1:500
11. Prikaz komunalne opremljenost – predvideno M 1:500
12. Prikaz načrta požarnega varstva M 1:500.
Priloge OPPN so:
1. Povzetek za javnost,
2. Izvleček iz PRO Občine Ig,
3. Prikaz stanja v prostoru,
4. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
5. Strokovne podlage,
6. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
OPPN je izdelalo podjetje AS TEPROM d.o.o., Savska cesta 5, 1270 LITIJA, pod številko projekta 45/2019.
6. člen
(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja IG 14-3.
(2) Območje OPPN zajema zemljišče s parcelnimi številkami 2383/1, 2399/6, 2399/136, 2399/139, 2399/141, vse v katastrski občini 1700-Ig.
(3) Površina območja OPPN znaša 14202 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote:
– PE1 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih stavb s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo ter ostalimi ureditvami,
– PE2 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih stavb s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo ter ostalimi ureditvami,
– PE3 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih stavb s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo ter ostalimi ureditvami,
– PE4 – površine, namenjeni gradnji prometnih, komunalnih in zelenih površin.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje, ki ga obravnava OPPN, predstavlja večji travnik in del gozda v osrednjem delu naselja Ig, ob občinski lokalni cesti, Cesti na Kurešček, z oznako LC 454042 (Zapotok–Golo–Škrilje–Ig).
(2) Območje OPPN meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora: na severni, severovzhodni in zahodni strani meji s čistimi stanovanjskimi površinami (SC), na zahodni, jugozahodni, južni in jugovzhodni strani meji z gozdnimi površinami (G) in na vzhodni strani meji z drugimi kmetijskimi površinami (K2).
(3) Načrtovana zazidava predvidenih objektov se prometno navezuje na novo načrtovano glavno cesto v območju OPPN, ki se direktno navezuje na občinsko lokalno cesto, Cesto na Kurešček. Nova glavna cesta v območju OPPN povezuje obstoječe in novo načrtovano prometno omrežje. S tem se bodo delno spremenile prometne razmere na obstoječi občinski lokalni cesti, vendar večinoma v smeri manjše prometne obremenitve.
(4) Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišče znotraj OPPN in prav tako bo zajemalo tudi zemljišče izven območja OPPN.
(5) Načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura na katero je treba priključiti načrtovane stavbe, se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN.
(6) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
(7) Nove kapacitete, ki se načrtujejo v območju OPPN, bodo nekoliko povečale obremenitev javne infrastrukture na Igu. Javna infrastruktura v okolici je dovolj razvita, da nanjo ne bo bistvenih vplivov.
(8) Gospodarska javna infrastruktura v območju ter okolici je pretežno že zgrajena ter večinoma ustrezna tudi za novo načrtovane ureditve. Delno se jo bo dogradilo za potrebe programa v OPPN.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, izravnave, odvodnjavanje, posek drevja),
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcija,
– sprememba namembnosti,
– dozidava in nadzidava,
– vzdrževanje objektov,
– začasne ureditve,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja prometne, komunalne in energetske opreme,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorskih enotah PE1–PE3 so dovoljeni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12203 Druge poslovne stavbe (samo pisarne in poslovni prostori znotraj stanovanjskega objekta do največ 50 % BTP objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (od tega le frizerski, kozmetični saloni in podobne stavbe; fotokopirnice, fotostudii, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev v teh območjih),
– 12420 Garažne stavbe (samo garaže, pokrita parkirišča in kolesarnice),
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti,
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti: samo vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode za lokalne potrebe,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi, škarpe),
– 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena,
– 32110 Ekološki otoki.
(2) V prostorski enoti PE4 so dovoljeni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi, škarpe),
– 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena,
– 32110 Ekološki otoki.
(3) Na območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti oziroma posegi v prostor:
– komunalni objekti, vodi in naprave,
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote (PE1-PE4).
(2) Prostorska enota PE1 je namenjena za zidavo 8 eno- oziroma dvo-stanovanjskih individualnih objektov, vključno s pripadajočo prometno ter komunalno in energetsko opremo.
(3) Prostorska enota PE2 je namenjena za zidavo 2 eno- oziroma dvo-stanovanjskih individualnih objektov, vključno s pripadajočo prometno ter komunalno in energetsko opremo.
(4) Prostorska enota PE3 je namenjena za zidavo 6 eno- oziroma dvo-stanovanjskih individualnih objektov, vključno s pripadajočo prometno ter komunalno in energetsko opremo.
(5) Prostorska enota PE4 je namenjena ureditvi glavne dostopne ceste s poglobljenim pločnikom in vse potrebne komunalne in energetske opreme za predvideno gradnjo 16 objektov ter ureditvi otroškega igrišča z zelenimi površinami – GP (20).
(dopustne kapacitete objektov in ureditve)
(1) V prostorski enoti PE4 se ureja prometna ter komunalna in energetska oprema ter GP (20) za ureditev igrišča za male otroke z zelenimi površinami.
(2) V prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 morajo objekti slediti naslednjim določilom:
– Znotraj gradbene meje (GM) se lahko postavljajo (umestijo) prostostoječe stanovanjske stavbe.
– Faktor zazidanosti (FZ) sme biti največ 0,40. V primeru, ko se v sklopu gradbene parcele gradijo dodatni enostavni in nezahtevni objekti, veljajo isti faktorji za celotno izrabo gradbene parcele.
– Najmanj 10 % gradbene parcele mora biti ozelenjene na raščenem terenu.
– Vertikalni gabarit je največ tri etaže nad terenom. Dopustna je tudi izvedba kleti, ki je lahko delno vkopana ali vkopana v celoti.
– Kota +/– 0.00 sme biti največ 0,4 m nad raščenim terenom, razen kjer višjo koto narekuje varstvo pred poplavami.
– Višina objekta do slemena je največ 8,40 m od kote +/– 0.00. Enako velja tudi za objekte z ravno streho.
– Višina kapi sme biti največ 5,6 m nad raščenim terenom. Na nagnjenem terenu velja omejitev za najvišjo višino kapi.
– Če se objekt nahaja na brežini, morata sleme strehe in daljša fasada potekati vzporedno s plastnicami terena.
– Pokrite prometne površine in parkirišča ter garaže, zlasti podzemne garaže, morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklade, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej lahko nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin.
– Območje Občine Ig je prepoznano območje z možnostjo večje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, zato je treba gradnjo objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, nastanitvene kapacitete za potrebe zdravstva, domov starejših občanov in podobno) načrtovati na način, ki bo preprečeval vstop radona v stavbo.
– Pri gradnji je treba upoštevati Smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj.
– Če se objekt nahaja na brežini, morata sleme strehe in daljša fasada potekati vzporedno s plastnicami terena.
Oblikovanje stavb mora slediti naslednjim določilom:
– Strehe so lahko simetrično dvokapne ali ravne ali njihova kombinacija.
– Naklon na dvokapni strehi je lahko od 35 do 45 stopinj.
– Ravne strehe površine nad 50 m2 morajo biti izvedene kot zelene strehe.
– Barva poševne strehe mora biti opečno rdeča ali v sivih tonih.
– Obe strešini na dvokapni strehi, razen strešnih pomolov, morata imeti enak naklon.
– Frčade na dvokapnih strehah se morajo v streho vpenjati pod slemenom, naklon strehe na frčadah mora biti enak naklonu osnovne strehe.
– Strešni pomoli smejo biti dolgi največ 2/3 osnovne strehe in morajo biti od stranskega roba strešine odmaknjeni najmanj 1 m. Linija slemena in kapi mora nad oziroma pod strešnim pomolom teči neprekinjeno.
– Strešna okna so dovoljena, vgrajena morajo biti tako, da ležijo v ravnini strešine v skladu s tehnologijo oken.
– Solarni sistemi na poševnih strehah so dovoljeni, pod pogojem, da so položeni na strešino v enakem naklonu in ne presegajo strešnega venca in slemena.
– Fasada stavbe mora biti zasnovana s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. Fasadni plašč mora biti zasnovan po načelih energetske gradnje.
– Fasade objektov morajo biti barvno usklajene tako, da ne izstopajo iz grajenega okolja, torej bele, sive barve ali v toplih zemeljskih tonih. Lahko so tudi izvedene iz naravnih materialov, kot so opeka, naravni kamen in les naravne barve.
– Na fasadah so dopustni oblikovni poudarki in objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
– Velikost, oblika in barva le-teh morajo biti estetsko usklajene s celotno podobo stavbe.
– Klimatske naprave na fasadah, izhod na streho in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte. Lahko so nameščene le na vizualno neizpostavljenih mestih stavbe.
– Večkotni elementi na fasadi in stolpiči niso dopustni.
– Daljša fasada stavbe v primeru izrazito podolžnega tlorisa, ne sme presegati 30 m.
– Hiše z dvokapnimi strehami morajo imeti pravokoten tloris v razmerju med krajšo in daljšo stranico vsaj 1:1,4. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico stavbe.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba (garaža, drvarnica, lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja),
– ograja,
– podporni zid,
– vodno zajetje ali objekti za akumulacijo vode in namakanje (samo bazeni za kopanje, okrasni bazeni),
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(2) Oblikovanje objektov mora slediti naslednjim določilom:
– Oblikovanje: streha dopolnilnih objektov mora biti enakega naklona kot osnovni objekt ali ravna.
– Material: objekti morajo biti leseni, leseni s kovinsko konstrukcijo ali zidani.
– Fasada mora biti lesena ali ometana v barvah, skladnih z določili za stanovanjske stavbe.
(ograje, škarpe in podporni zidovi)
(1) Največja dovoljena višina ograj, škarp in opornih zidov je:
– za kamnite, zidane in betonske ograje ter škarpe in podporne zidove 1,2 m,
– za lesene in kovinske ograje, ki so vsaj delno (najmanj 10 % površine) transparentne 1,8 m vključno s podstavkom, ki je lahko betonski ali kamnit ter ne sme biti višji od 0,4 m, merjeno od tal.
(2) Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti od utrjene bankine oddaljeni minimalno 1,5 m oziroma na meji s pločnikom, če je le-ta zgrajen. Če je ta odmik manjši, je treba pridobiti soglasje upravljalca ceste.
(3) Žive meje se ne štejejo kot ograje, morajo pa biti zasajene od meje toliko, da ne motijo sosednje posesti, od roba ceste pa toliko, da ne ovirajo preglednosti in prometne varnosti. Za žive meje se morajo uporabljati avtohtone rastlinske vrste.
(odmiki stavb od sosednjih zemljišč)
(1) Objekti v PE1–PE3 se morajo graditi znotraj gradbenih mej (GM), ki so prikazane v grafičnem delu.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, vendar morajo biti od meje gradbene parcele odmaknjeni vsaj za 2,0 m. Manjši odmik je dovoljen s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca ceste.
(3) Ograje se lahko gradijo do parcelne meje, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi na parcelno mejo.
(4) Vsi novo zgrajeni zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih parcel najmanj 2,5 m od skrajne točke novo predvidenega objekta. Pri odmikih stavb od sosednjih zemljišč je treba upoštevati in zagotoviti tudi zahteve s področja varstva pred požarom.
(objekti, predvideni za odstranitev)
Vsi objekti oziroma deli objektov znotraj območja OPPN se lahko odstranijo.
17. člen
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1:
– parcela 3 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 736 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 4 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 746 m2 in obsega del parcele 2383/1 in del parcele 2399/6, obe v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 5 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 746 m2 in obsega del parcele 2383/1, del parcele 2399/6 in del parcele 2399/141, vse v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 6 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 760 m2 in obsega del parcele 2383/1, del parcele 2399/6 in del parcele 2399/141, vse v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 7 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 746 m2 in obsega del parcele 2383/1, del parcele 2399/6 in del parcele 2399/141, vse v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 8 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 754 m2 in obsega del parcele 2383/1 in del parcele 2399/6, obe v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 9 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 743 m2 in obsega del parcele 2383/1, del parcele 2399/6, del parcele 2399/136 in del parcele 2399/139, vse v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 10 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 745 m2 in obsega del parcele 2383/1, del parcele 2399/136 in del parcele 2399/139, vse v katastrski občini 1700-Ig.
2. Prostorska enota PE2:
– parcela 18 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 683 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 19 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 689 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
3. Prostorska enota PE3:
– parcela 11 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 786 m2 in obsega del parcele 2399/136 v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 12 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 696 m2 in obsega del parcele 2383/1 in del parcele 2399/136, obe v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 13 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 696 m2 in obsega del parcele 2383/1 in del parcele 2399/136, obe v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 14 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 725 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 15 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 718 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 16 namenjena gradnji stavb, zunanje ureditve, prometnih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 737 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
4. Prostorska enota PE4:
– parcela 1 namenjena gradnji prometnih in zelenih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 123 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 2 namenjena gradnji prometnih in zelenih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 1796 m2 in obsega del parcele 2383/1, del parcele 2399/136, obe v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 17 namenjena gradnji prometnih in zelenih površin ter komunalne in energetske opreme, meri 222 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig,
– parcela 20 namenjena gradnji otroškega igrišča z zelenimi površinami ter komunalne in energetske opreme, meri 355 m2 in obsega del parcele 2383/1 v katastrski občini 1700-Ig.
(2) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu, pod pogojem, da parcele v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 niso večje od 800 m2. V prostorski enoti PE4 ni predpisane velikosti parcel, določi se jih glede na namen načrtovane ureditve ob smiselnem upoštevanju pogojev zanje.
(3) Hkrati z izdelavo OPPN se na območju uvede zložba (komasacija) zemljišč. Zložba se lahko izvede tudi po sprejetju OPPN, v skladu z načrtom parcelacije.
(4) Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(5) Izvedba parcelacije ni pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj. Parcelacija pa se mora izvesti pred začetkom gradenj objektov.
(1) Površina, namenjena javnemu dobru, obsega parcelo 1, parcelo 2 in parcelo 20 v prostorski enoti PE4.
Prostorska enota PE4 je namenjena ureditvi glavne dostopne ceste s pločnikom in vse potrebne komunalne in energetske opreme za predvideno gradnjo 16 objektov ter ureditvi otroškega igrišča z zelenimi površinami.
Parcela 1 je namenjena gradnji prometnih in zelenih površin ter komunalne in energetske opreme.
Parcela 2 je namenjena gradnji glavne dostopne ceste s poglobljenim pločnikom in vse potrebne komunalne in energetske opreme za predvideno gradnjo 16 objektov.
Parcela 20 je namenjena gradnji otroškega igrišča z zelenimi površinami ter komunalne in energetske opreme.
(2) Po ureditvi prometnih površin ter komunalne in energetske opreme v prostorski enoti PE4, na parceli 17, je lahko površina namenjena javnemu dobru.
(3) Površina, namenjena javnemu dobru, meri 123 m2 (parcela 1), 1796 m2 (parcela 2) in parcela 20 (355 m2). Javnemu dobru se lahko kasneje doda še parcelo 17 v velikosti 222 m2.
(4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnem delu OPPN.
(opremljanje zemljišč za gradnjo)
(1) Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju občine.
(2) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki ga potrdi občinski svet skupaj z Odlokom o komunalnem prispevku za ta OPPN in nadomestitvenimi stroški skladno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Ig. Program opremljanja stavbnih zemljišč z navezavo na obstoječo komunalno infrastrukturo je prikazan v grafičnem delu OPPN na listih številki 9 in 11.
(3) Občina lahko z investitorko oziroma investitorjem (v nadaljevanju investitor) sklene pogodbo o opremljanju, kjer se v skladu s področno zakonodajo uredijo medsebojne obveznosti, da bo investitor sam gradil potrebno komunalno opremo za posamezno območje, ne glede na to, ali je gradnja te komunalne opreme predvidena v programu opremljanja.
| (4) | Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na novo zgrajeno ali obstoječo oziroma obnovljeno komunalno in energetsko infrastrukturo, kjer ta obstaja (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). |
(5) Stavbe na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije, v funkcionalnih enoti Ig, se za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (OVE) ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE), priključijo na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, oziroma skladno z drugačnimi določili Lokalnega energetskega koncepta za območje Občine Ig. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z OVE ali SPTE, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
20. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Prva oziroma začetna etapa je priprava stavbnega zemljišča (izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, izravnave, odvodnjavanje, posek drevja) za ureditev oziroma gradnjo v območju OPPN z odstranitvijo obstoječih naprav in objektov.
(2) Druga etapa obsega vse ureditve v prostorski enoti PE4 (parcela 1, parcela 2, parcela 20), vključno z ureditvijo dovozne ceste s poglobljenim pločnikom in vse potrebne komunalne in energetske opreme za predvideno gradnjo 16 objektov (glavne vode komunalne in energetske opreme, kot tudi individualne priključke komunalne in energetske opreme) ter ureditev otroškega igrišča z zelenimi površinami, kot tudi pločnika ob glavni cesti izven območja OPPN.
(3) Tretja etapa obsega gradnjo objektov z ureditvijo individualnih cestnih priključkov.
(4) Parcela 17 v prostorski enoti PE4 ni vključena v etapno izvedbo prostorske ureditve in se lahko ureja kadarkoli. Lahko se uredi v času gradnje prostorske enote PE4 ali kasneje, ko se bo urejal drugi del OPPN IG 14-3/SC, ki ni predmet izdelave tega OPPN.
(5) Ureditev v prostorski enoti PE4 (parcela 1, parcela 2, parcela 20) mora biti zgrajena pred začetkom gradnje objektov v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 do obrabno zaporne plasti.
(6) Gradnja objektov v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 je lahko izvedena v poljubnem vrstnem redu oziroma v poljubnih etapah. Vsaka etapa pa mora izpolnjevati zahteve iz tega OPPN (kot npr. zadostno število parkirnih mest, izgradnja in priključevanje na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo …) ter ne sme tehnično ali ekonomsko oteževati izgradnje celote.
(7) Izven OPPN je predvidena gradnja pločnika, ki ga bosta uredila investitorja v sklopu druge etape OPPN.
(8) Izven OPPN je predvidena tudi ureditev križišča na lokalni cesti LC 454042 Zapotok–Golo–Škrilje–Ig. Ureditev križišča izven OPPN ni predmet tega OPPN in ga investitorja ne bosta uredila.
(9) Ureditev križišča ob glavni cesti izven območja OPPN ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo dovozne ceste s poglobljenim pločnikom in vse potrebne komunalne in energetske opreme za predvideno gradnjo 16 objektov ter ureditev otroškega igrišča z zelenimi površinami, kot tudi ne za gradnjo objektov.
(10) Ureditev križišča ob glavni cesti izven območja OPPN tako ni vključena v etapno izvedbo prostorskih ureditev v OPPN.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
21. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN se nahaja enota kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje, EŠD 11819, kulturna krajina.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije – ZVKDS, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti ZVKDS OE Ljubljana. Za predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Območje OPPN mora biti pred pridobitvijo pozitivnega kulturnovarstvenega mnenja k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja predhodno arheološko raziskano, in sicer:
– historična analiza prostora,
– izkop strojnih testnih jarkov. Pregledano mora biti 3 % dostopnega območja. Lega sond naj se uskladi s pristojnim konzervatorjem ZVKDS OE Ljubljana,
– na podlagi rezultatov terenskega pregleda se bo določil obseg in način nadaljnjih arheoloških raziskav, v primeru odkritja izjemnih najdb bo potrebno projekt prilagoditi in arheološke ostaline ustrezno prezentirati.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
22. člen
(1) Območje OPPN posega v naslednja območja z naravovarstvenim statusom.
– v celoti na ekološko pomembno območje (EPO): Krimsko hribovje – Menišija id 31200, Osrednja območja življenjskega prostora velikih zveri, id 80000,
– deloma na območju Natura 2000: Krimsko hribovje – Menišija, SI3000256.
(2) Ob gradnji objektov in naprav se uporabljajo takšne tehnične rešitve, ki ne predstavljajo pasti za živali, oziroma se po gradnji, če se kot take izkažejo, z dodatnimi ukrepi, odpravljajo.
(3) Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporablja popolnoma zasenčena svetila, ki ne sevajo v UV delu spektra in ne sevajo nad vodoravnico. Na stavbnih parcelah naj se za zunanjo osvetlitev uporablja svetila na samodejen vklop in izklop ob prisotnosti oseb.
(4) Območje urejanja leži v osrednjem območju življenjskega prostora velikih zveri. V izogib konfliktom z njimi, predvsem z medvedom, naj se odpadke odlaga v zavarovane posode, do katerih vsebine medved nima dostopa.
(5) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje Zavoda RS za varstvo narave.
(varstvo vode in podzemne vode)
(1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju ali na poplavno ogroženem območju.
(2) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje Ministrstva za okolje in prostor, Direkcija RS za vode.
(3) Pokrite prometne površine in parkirišča ter garaže, zlasti podzemne garaže morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklade, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej lahko nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin.
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe je treba speljati nad strehe stavb oziroma nemoteče za sosednje uporabnike.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času odstranitve objektov z gradbišča je treba preprečiti nekontrolirano prašenje. Nekontroliran raznos materialov z gradbišča je treba preprečiti tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– čisti vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,
– material transportnih vozil prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži,
– sipke materiale se skladišči stran od stanovanjskih območij,
– ugaša se motorje v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas.
V času gradbenih del:
– po končanih zemeljskih delih je treba takoj začeti s sanacijami in zasaditvenimi deli,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, še zlasti tiste, ki še vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, naj se v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno ureditev zelenih površin na območju OPPN,
– na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena.
(1) Posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjih gozdnih zemljiščih (na gozdnem robu, gozdnih tleh in gozdnih prometnicah). Izvajalec gradbenih del mora pred gradnjo oziroma pri izvajanju vseh posegov v območju urejanja, zavarovati vegetacijo sosednjega gozda pred poškodbami.
(2) Novogradnja vzdolž gozdnega roba je praviloma možna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba oziroma posameznega gozdnega drevja. V času neurij je namreč povečana nevarnost podrtja gozdnega drevja. Za gradnje v 25 m širokem pasu gozda je treba pridobiti soglasje oziroma mnenje ZGS.
(3) Odlaganje organskih odpadkov se mora urediti tako, da se rjavemu medvedu prepreči dostop do njih.
(4) Investitor načrtovanih prostorskih ureditev mora zagotoviti, da se pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, z običajno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter kamioni, po izvedbenih posegih ne bodo poslabšali (Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16, dalje ZG), 5. člen). Vse obstoječe dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. Gozdna cesta z evid. št. 048639 (Vrlovke) se mora ohraniti oziroma nadomestiti.
(5) V primeru potrebe po krčitvi gozdnega drevja je treba pridobiti s strani Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, ugotovitveno odločbo, v kateri se določi količino in strukturo dreves za posek. Le-to izda Zavod na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja (21. člen ZG).
(6) Pri novih zasaditvah v sklopu urejanja območja OPPN, oziroma pri morebitnih hortikulturnih ureditvah območja s saditvijo drevnin in zeli, je treba upoštevati omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin (15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1-UPB2, Uradni list RS, št. 62/07, 36/10, 40/14 – ZIN-B). Z namenom preprečitve širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gozdno okolje, teh ni dopustno uporabljati. Upoštevan naj bo izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, ki so prilagojene rastiščnim razmeram, so nezahtevne glede rastiščnih pogojev in imajo obenem veliko življenjsko moč.
(7) Izvajalec del oziroma investitor mora prevzeti odgovornost in izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst na sosednja gozdna zemljišča. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki bi se lahko pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, je treba redno odstranjevati tako v času gradnje kot tudi po izvedbi posega.
(8) Odlaganje morebitnih viškov odkopane zemljine, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno (18. člen ZG). Prav tako ni dovoljeno razprostiranje morebitnih viškov odkopane zemlje po gozdni površini ali obsipanje koreničnikov stoječega gozdnega drevja.
(9) Poseganje izven območja zemljišč namenjenih pozidavi, v območje gozdov, ni dovoljeno.
(10) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje Zavoda za varstvo gozdov Slovenije.
(1) Območje, kjer so predvideni stanovanjski objekti, se nahaja v II. stopnji varstva pred hrupom.
(2) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali premikajočih.
(3) Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporablja popolnoma zasenčena svetila, ki ne sevajo v UV delu spektra in ne sevajo nad vodoravnico. Na stavbnih parcelah naj se za zunanjo osvetlitev uporablja svetila na samodejen vklop in izklop ob prisotnosti oseb.
(varstvo pred neioniziranimi sevanji: radon)
(1) Območje Občine Ig je prepoznano območje z možnostjo večje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, zato je treba gradnjo objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, nastanitvene kapacitete za potrebe zdravstva, domov starejših občanov in podobno) načrtovati na način, ki bo preprečeval vstop radona v stavbo.
(2) Pri gradnji je treba upoštevati Smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj.
(ukrepi v času gradbenih del)
Splošni omilitveni ukrepi, katere je treba upoštevati v času gradnje, so:
– na gradbišču je treba zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo, da se prepreči onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih naravnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport, je pred pričetkom gradnje treba pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je treba zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je treba ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je treba preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
Obravnavana lokacija se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,225 pospeška tal (g). Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(druga ogrožena območja in nevarnosti)
(1) Po razpoložljivih podatkih območje OPPN ne leži znotraj območij, ogroženih zaradi erozivnosti in plazovitosti terena.
(2) V času gradnje je treba upoštevati možnosti razlitja snovi. Zaradi navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenje goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo.
(1) Za zaščito pred požarom se treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Do objektov morajo biti izvedeni dovozi, dostopi in delovne površine.
(3) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem v območju OPPN.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
34. člen
(splošni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje)
(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora navezovati na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo v okolici. Zagotovljen mora biti odvoz komunalnih odpadkov. Dopustna je izvedba telekomunikacijskega (TK) omrežja različnih operaterjev ter morebitne druge infrastrukture.
(2) Objekte na območju OPPN je potrebno priključiti na cestno, vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko omrežje in omrežje plinovoda.
(3) Ravnanje s komunalnimi odpadki, urejenost zbirnih in prevzemnih mest ter dostop komunalnim vozilom morajo biti urejeni skladno z navedenimi predpisi. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, embalaža, papir) se določita skladno z normativi v odloku.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Uvoz na območje OPPN je iz javne kategorizirane občinske lokalne ceste, Ceste na Kurešček, z oznako LC 454042 (Zapotok–Golo–Škrilje–Ig).
(2) Prometna ureditev prikazuje en cestni priključek iz javne kategorizirane občinske lokalne ceste, Ceste na Kurešček, z oznako LC 454042 (Zapotok–Golo–Škrilje–Ig), novo dovozno cesto z obračališčem in individualne cestne priključke do predvidenih stanovanjskih objektov.
(3) Nova dovozna cesta postane glavna napajalna cesta za območje OPPN. Nova napajalna dovozna cesta se lahko gradi v dveh etapah. Prvo etapo ceste predstavlja dovozna cesta z obračališčem, ki je prikazana v PE4, parcela 2, druga etapa je prikazana v PE4, del parcele 2 in parcela 17. Nova dovozna cesta druge etape je predvidena za sosednji del območja OPPN z oznako IG 14-3/SC in jo v sklopu obravnavanega OPPN ni potrebno zgraditi. Do izgradnje le-te se v PE4, na delu parcele 2 in parcele 17, uredi zelene površine.
(4) Nova dovozna cesta je dimenzij: vozišče 2 x 2,5 m, hodnik za pešce (poglobljen pločnik) 1,0 m, mulda 2 x 0,5 m, skupaj 7,0 m. Nova dovozna cesta mora biti asfaltirana.
(5) Obračanje za intervencijska vozila, komunalna vozila in podobno se zagotavlja na južnem delu ceste v PE4, parcela 2.
(6) Ob južnem delu območja OPPN na koncu obračališča bo postavljena žična ograja na nizkem parapetnem zidu, tako bo preprečen izvoz in uvoz vozil na obstoječo gozdno pot GC 048639.
(7) Individualni cestni priključki do stanovanjskih objektov morajo biti minimalne širine 3,5 m, izvedeni v asfaltu ali kako drugače protiprašno urejeni. Točna lokacija individualnih cestnih priključkov se določi v sklopu projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljena za vsak posamezen stanovanjski objekt, saj so sedaj prikazani variantno.
(8) Zagotoviti je potrebno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, opremljenost ceste s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. Načrtovanje mora biti usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve.
(9) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ne smejo postavljati v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru tangiranega območja cest in cestnih priključkov. Prav tako ne v območju cestnih priključkov oziroma križišč.
(10) Usmerjanje do objektov oziroma vsebin je dopustno skladno z občinskim predpisom, ki ureja to področje.
(11) Zgornji rob ograj oziroma opornih zidov ne sme posegati v območje polja preglednosti, če se ograja ali oporni zid postavlja ob javno cesto.
(12) Občina Ig ne bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja občinske ceste na tangiranem odseku.
(13) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob cesti na občinsko cesto in promet na njej, njene potencialne širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca.
(14) Izven OPPN je predvidena gradnja pločnika, ki ga bosta uredila investitorja v sklopu OPPN.
(15) Izven OPPN je predvidena tudi ureditev križišča na lokalni cesti LC 454042 Zapotok–Golo–Škrilje–Ig. Ureditev križišča izven OPPN ni predmet tega OPPN in ga investitorja ne bosta uredila.
(16) Ureditev križišča ob glavni cesti izven območja OPPN ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo dovozne ceste s poglobljenim pločnikom in vse potrebne komunalne in energetske opreme za predvideno gradnjo 16 objektov ter ureditev otroškega igrišča z zelenimi površinami, kot tudi ne za gradnjo objektov.
(1) Površine potrebne za mirujoči promet objektov v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 se zagotavljajo na lastnih gradbenih parcelah.
(2) Za enostanovanjske stavbe je treba zagotoviti 2 parkirni mesti, za dvostanovanjske stavbe 3 parkirna mesta. Če je v delu objekta tudi nestanovanjski program, ki vključuje obisk strank, je treba zanj zagotoviti 1 dodatno parkirno mesto.
(3) Oblikovane parkirnih mest mora omogočati parkiranje osebnih vozil. Dimenzije običajnega parkirnega mesta morajo biti vsaj širine 2,5 m in dolžine 5,0 m.
(1) Oskrba novih uporabnikov z vodo bo zagotovljena z navezavo na obstoječe omrežje javnega sistema oskrbe s pitno vodo, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Za priključevanje načrtovanih objektov na območju OPPN se izvede vodovodne priključke in novo glavno vodovodno omrežje po območju OPPN do obstoječega glavnega vodovodnega omrežja izven območja OPPN. Novo glavno vodovodno omrežje se gradi v sklopu komunalnega opremljanja OPPN.
(3) Napajanje načrtovanih objektov bo zagotovljeno preko vodovodnih priključkov ustreznih dimenzij iz predvidenih vodomernih jaškov. Vodomerni jaški morajo biti na stalno dostopnih mestih, izven objektov.
(1) Odpadne fekalne vode iz objektov v območju OPPN bodo vodene v obstoječo javno fekalno kanalizacijo, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Za priključevanje načrtovanih objektov na območju OPPN se izvede priključne vode fekalne kanalizacije in novo glavno omrežje fekalne kanalizacije po območju OPPN do obstoječega glavnega omrežja fekalne kanalizacije izven območja OPPN. Novo glavno omrežje fekalne kanalizacije se gradi v sklopu komunalnega opremljanja OPPN.
(3) Padavinske vode iz glavne dovozne ceste v območju OPPN bodo vodene preko zadrževalnega bazena v ponikanje v območju OPPN v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(4) Padavinske vode iz strešnih površin načrtovanih objektov v območju OPPN bodo vodene preko peskolovov in jaškov v ponikovalnice, ki se bodo nahajale v območju OPPN.
(5) Padavinske vode iz strešnih površin načrtovanih objektov v območju OPPN bodo lahko tudi vodene v tipske zabojnike, katero se bo lahko uporabljalo kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ne bo potrebno zagotoviti kakovosti za pitno vodo v ločenem internem vodovodnem sistemu (splakovanje, pranje …).
(6) Padavinske vode iz utrjenih površin načrtovanih objektov v območju OPPN bodo vodene preko lovilcev olj v ponikovalnice, ki se bodo nahajale v območju OPPN.
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe elektroenergetsko omrežje iz obstoječe transformatorske postaje TP IG ŠINTARIJA, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Za priključevanje načrtovanih objektov na območju OPPN se izvede nizkoenergetske priključke in novo glavno elektroenergetsko omrežje po območju OPPN do obstoječega glavnega elektroenergetskega omrežja izven območja OPPN. Novo glavno elektroenergetsko omrežje se gradi v sklopu komunalnega opremljanja OPPN in služi oskrbi obravnavanega območja OPPN.
(3) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko nizkonapetostnih priključkov zemeljskih vodov ustreznih presekov iz predvidenih prostostoječih elektro omaric. Elektro omarice bodo na stalno dostopnem mestu.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe telekomunikacijsko omrežje iz obstoječe trase javnega telekomunikacijskega omrežja, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Za priključevanje načrtovanih objektov na območju OPPN se izvede telekomunikacijske priključke in novo glavno telekomunikacijsko omrežje po območju OPPN do obstoječega glavnega telekomunikacijskega omrežja izven območja OPPN. Novo glavno telekomunikacijsko omrežje se gradi v sklopu komunalnega opremljanja OPPN in služi oskrbi obravnavanega območja OPPN.
(3) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko priključkov zemeljskih vodov ustreznih presekov iz predvidenih telefonskih omaric. Telefonske omarice bodo na stalno dostopnem mestu.
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe plinovodno omrežje iz obstoječe trase javnega plinovodnega omrežja, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Za priključevanje načrtovanih objektov na območju OPPN se izvede priključne plinovode in novo glavno plinovodno obrežje po območju OPPN do obstoječega glavnega distribucijskega plinovoda. Novo glavno plinovodno omrežje se gradi v sklopu komunalnega opremljanja OPPN in služi oskrbi obravnavanega območja OPPN.
(3) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedene v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Ig (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Ig (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana d.o.o., 10. dopolnjena izdaja, maj 2012).
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu s predpisi: Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Ig (Uradni list RS, št. 195/20), Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17), Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 in njegove dopolnitve).
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki, urejenost zbirnih in prevzemnih mest ter dostop komunalnim vozilom morajo biti urejeni skladno z navedenimi predpisi. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, embalaža, papir) se določita skladno z normativi v odloku.
(3) Uporabnik javne službe na območju Občine Ig je izvirni povzročitelj, to je lastnik, najemnik ali uporabnik premičnine ali nepremičnine, in je:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
– izvirni povzročitelj iz dejavnosti.
Uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja.
(4) Uporabnik je dolžan prepuščati:
– mešane komunalne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke na zbirnem mestu,
– embalažo, papir, steklo (v nadaljevanju: ločene frakcije) v zabojnike za ločene frakcije na zbirnem mestu, v zbiralnike ločenih frakcij, v zbirne centre ali v mini zbirne centre,
– biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke na zbirnem mestu razen, če jih sam kompostira,
– kosovne odpadke na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu,
– nevarne frakcije v zbirne centre ali v premične zbiralnice nevarnih frakcij.
(5) Zbirno mesto je stalno mesto, ki mora biti na zasebni površini in je namenjeno za postavitev zabojnikov za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in ločene frakcije. Pri načrtovanju velikosti prostora zbirnega mesta za vse uporabnike je potrebno upoštevati najmanj minimalni volumen zabojnika za posamezno vrsto odpadka, ki je določen s tem odlokom, pomnožen s faktorjem 3,0.
Prostor zbirnega mesta mora biti tako velik, da omogoča premikanje zabojnikov, prost dostop do zabojnikov in prost premik zabojnikov na prevzemno mesto oziroma na mesto praznjenja.
Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja zabojnikov.
(6) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov se praviloma nahaja na najbližji možni javni površini in je namenjeno prevzemu mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij ter ne sme ovirati ali ogrožati rabe teh površin.
Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov.
Uporabnik mora zabojnike peljati z zbirnega na prevzemno mesto po 20. uri pred dnevom odvoza ali do 6. ure na dan odvoza in ga po odvozu, v istem dnevu, odpeljati nazaj.
Prevzemno mesto je lahko oddaljeno od roba zemljišča ali objekta uporabnika največ 150 metrov.
Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz kosovnih odpadkov, ki se jih odloži na to mesto po 20. uri pred dnevom odvoza in do 6. ure na dan odvoza (če je določena natančnejša ura odvoza, pa do določene ure na dan odvoza).
Prevzemno mesto za kosovne odpadke je praviloma na zasebni površini, ki meji na javno površino, lahko pa je tudi na javni površini, ki omogoča izvajalcu službe prevzem in odvoz.
(7) Zbirno mesto in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. To mesto je stalno mesto, ki mora biti na zasebni površini, ki meji z javno površino in mora biti dostopno vozilom za praznjenje zabojnikov ter je namenjeno za postavitev zabojnikov za mešane odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije in kosovne odpadke ter njihovemu prevzemu.
(8) Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 9,8 metra, širine 3 metre in višine 4 metre.
Če je dostopna pot ravna, mora biti širina najmanj 3,5 metra, svetla višina mora znašati najmanj 4 metre, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 metre.
Slepa ulica, ki je daljša od 50 metrov, mora imeti na koncu obračališče za smetarsko vozilo z najmanjšim radijem 17 metrov ali pravokotno obračališče v obliki črke »T« z najmanjšim radijem 10 metrov.
Dovoljen je tudi drugačen način ureditve obračališča, ki omogoča nemoteno obračanje smetarskega vozila.
Če ti pogoji niso zagotovljeni, pristojni organ zagotovi prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe ulice oddaljeno največ 15 metrov.
Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno obračališče ali preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni organ zagotovi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 metrov od roba zemljišča ali objekta uporabnika.
(9) Investitorji oziroma izvajalci del na gradbišču so po odloku tretirani kot uporabniki, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi zadostno število zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov.
Investitor oziroma izvajalec del na gradbišču mora izvajalcu javne službe pred pričetkom gradnje sporočiti podatke o številu zaposlenih. Pred uporabo objektov naj se zagotovi celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti.
(10) Območje urejanja leži v osrednjem območju življenjskega prostora velikih zveri. V izogib konfliktom z njimi, predvsem z medvedom, naj se odpadke odlaga v zavarovane posode, do katerih vsebine medved nima dostopa.
(1) Glavna dovozna cesta znotraj OPPN bo ustrezno osvetljena z javno razsvetljavo. Nova javna razsvetljava se gradi v sklopu komunalnega opremljanja OPPN in služi oskrbi obravnavanega območja OPPN.
(2) Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporablja popolnoma zasenčena svetila, ki ne sevajo v UV delu spektra in ne sevajo nad vodoravnico.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
44. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev. Pri določanju velikosti parcel so dopustna manjša odstopanja glede na dejansko stanje na terenu, pod pogojem da gradbene parcele v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 niso večje od 800 m2. V prostorski enoti PE4 ni predpisane velikosti parcel, določi se jih glede na namen načrtovane ureditve ob smiselnem upoštevanju pogojev zanje.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, karakteristik, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci posameznega voda.
(3) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
(4) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zahtevajo.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
45. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni (če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica), poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma izven območja urejanja, ki predstavljajo posamezne etape gradnje, sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z določili odloka, ki bo omogočila funkcioniranje takega območja).
(2) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave in kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora (na stroške investitorja) v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(3) Investitor je dolžan poravnati komunalni prispevek skladno z veljavnim Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Ig. Po potrebi pa sklene z Občino Ig Pogodbo o opremljanju na podlagi posebnega Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– dozidave in nadzidave v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanjem stavb, ki jih določa ta odlok,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanjem stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni za gradnjo, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
47. člen
OPPN je stalno na vpogled na:
– Občini Ig,
– Upravni enoti Ljubljana,
– pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor pod ID št.: 1950.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli ugasnejo oziroma razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega PRO oziroma veljavnega nadrejenega prostorskega akta.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0004/2019
Ig, dne 6. decembra 2021
