Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21) in 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11 in 191/20) je Občinski svet Občine Sodražica na 18. redni seji dne 9. 12. 2021 sprejel
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Sodražica
(1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi Občine Sodražica za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
(2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo kot državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014).
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Sodražica (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokoma o proračunu.
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47, zadnjič spremenjena s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke, UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Pogodba),
(2) »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014,
(3) »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov,
(4) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11),
(5) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov,
(6) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,
(7) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,
(8) »kmetijsko gospodarstvo« je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot: pravna oseba, samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik, kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik, kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik, kmetijsko gospodarstvo – planina,
(9) »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike oziroma sodeluje pri izvajanju ukrepov kmetijske politike in posreduje podatke v evidence z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
(10) »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014,
(11) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema,
(12) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina,
(13) »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti,
(14) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev,
(15) »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija), ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Unije;
(16) »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije,
(17) »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč,
(18) »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva,
(19) »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji.
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbi Evropske komisije, navedeni v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogoča izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči | Ukrepi |
Državne pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvu na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 | UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) |
Upravičenci do pomoči so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, mala in srednja podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma v primeru ukrepa po 17. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– podjetja v težavah.
(2) Pomoč po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne uporablja za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv.
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1) Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega v občinskem glasilu in na internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
(2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
(1) Za ukrepe po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja,
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti,
– seznam upravičenih stroškov,
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(1) O dodelitvi sredstev upravičencem na predlog strokovne komisije odloča direktor občinske uprave.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
(3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
– druga dokazila, določena z javnim razpisom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov …).
(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določenih v 13. in 14. členu tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v 14. in 17. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Unije.
(2) Pomoč po tem pravilniku, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3) Pomoč po tem pravilniku, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz drugega odstavka 81. člena in 82. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1017 z dne 15. aprila 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 224, z dne 24. 6. 2021, str. 1) v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4) Pomoč po tem pravilniku, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) Št. 702/2014
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje,
– Ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije,
– Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2) Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,
– zasaditev letnih rastlin,
– dela v zvezi z odvodnjavanjem,
– opremo in dela v zvezi z namakanjem,
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali Unije, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov,
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,
– obratna sredstva.
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev in
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
(4) Upravičeni stroški so:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih objektov na kmetijskih gospodarstvih;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih objektov na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanašajo na naložbo);
– stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih objektov;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(5) Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo, investirajo na območju občine, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha kmetijskih površin, ki ležijo na območju občine.
(6) Pogoji za pridobitev so:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje, mora biti okoljevarstveno soglasje predloženo z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, če je vrednost naložbe višja kot 30.000 eur;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(7) Intenzivnost pomoči znaša:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih,
– stopnje intenzivnosti pomoči se lahko povečajo do 20 odstotnih točk, in sicer za mlade kmete, ki so prvič vzpostavili kmetijsko gospodarstvo kot nosilci tega gospodarstva v petih letih pred zahtevkom za pomoč.
(8) Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 eur na leto.
(9) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom.
Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
(10) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(11) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki),
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije,
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(12) Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …), ki urejajo kmetijska zemljišča in pašnike na najmanj 0,5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
(13) Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe ter dokazila o morebitnih nastalih stroških v zvezi s tem, kadar so upravičeni do sofinanciranja,
– izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija,
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(14) Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
(15) Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 eur na leto.
(16) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj ukrepa je povečanje dodane vrednosti in spodbujanje trženja kmetijskih proizvodov.
(2) Upravičeni stroški:
– gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
– nakup novih strojev in opreme;
– nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(3) Pomoč se ne dodeli:
– za obratna sredstva;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– za stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– za naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;
– za naložbe za skladnost s standardi Unije in
– ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), tudi kadar se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.
(4) Pogoji za pridobitev:
– dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (če upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči);
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja;
– za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje, mora biti okoljevarstveno soglasje predloženo z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5) Upravičenci:
– kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, ki to dejavnost opravljajo na območju občine.
(6) Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 eur na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
Občina hrani evidence in vso dokumentacijo, ki je podlaga za odobritev državnih pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma dodelitve pomoči.
(1) Občina ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, predloži informacije o shemi državne pomoči po tem pravilniku v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za objavo na spletni strani https://www.gov.si/teme/evidence-priglasenih-nacrtov-pomoci/. Te informacije so na voljo splošni javnosti vsaj deset let od zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-11/21
Sodražica, dne 9. decembra 2021
