Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 18. redni seji dne 24. 11. 2021 sprejel
o razglasitvi Cerkve sv. Janeza Krstnika v Brezi za kulturni spomenik lokalnega pomena
Ta odlok ureja razglasitev Cerkve sv. Janeza Krstnika v Brezi za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Breza – Cerkev sv. Janeza Krstnika, EŠD 2593 (v nadaljevanju: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– spomenik stoji na razgledni vzpetini nad vasjo Breza, ki se nahaja nad staro cesto, ki povezuje Novo mesto z Ljubljano, in je eden od izstopajočih elementov tamkajšnje vedute in kulturne krajine;
– v jedru še srednjeveška stavba je ohranila gotski portal v zahodni steni ladje ter v vzhodno steno prezbiterija vzidano okensko krogovičje. Sledi v južni steni ladje še nakazujejo na starejše, sedaj zazidane okenske odprtine. V 17. stoletju je bil k ladji ob še ohranjeno gotsko slavoločno steno prizidan kvadraten prezbiterij, kot zadnji pa je bil v 19. stoletju dodan zvonik;
– gre za klasičen tip dolenjske podružnice, ki jo sestavlja kvadraten prezbiterij, pravokotna ladja in osemkotni zvonik s piramidno streho;
– notranjo opremo predstavljajo trije zlati oltarji iz 17. stoletja;
– stavba z opremo je pomemben vir podatkov z znanstvenim potencialom tako iz tehničnega kot likovnega vidika.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– na zunanjščini vsi originalni stavbni členi: portal, okna, gotsko krogovičevje, členitev sten z vsemi ometi, zvonik, razmerja med posameznimi enotami;
– v notranjščini: oboki z vsemi elementi obočnega sistema, slavolok, členitev sten, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, vsi oltarji, Križev pot, morebitne poslikave oziroma freske in morebiten prvotni tlak.
(1) Spomenik obsega nepremičnino: parcelna številka 878/4, katastrska občina Štefan, stavbo številka 168, katastrska občina Štefan.
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine:
– parcelna številka 880/1, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 881/3, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 876/16, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 876/17, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 876/18, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 876/19, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 876/20, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 876/21, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 871/10, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 878/3, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 878/1, katastrska občina Štefan;
– parcelna številka 876/2, katastrska občina Štefan – del (jugovzhodni del);
– parcelna številka 1308, katastrska občina Štefan – del (del ceste, ki poteka severno od cerkve, v dolžini 155 m).
(3) Določitev vplivnega območja je potrebna, saj se spomenik nahaja na razgledni vzpetini in predstavlja pomemben element v pokrajini. Z določitvijo vplivnega območja se bo varovalo pogled na spomenik, njegovo pojavnost in pričevalnost.
(1) Meje spomenika so izrisane v grafični prilogi Predloga za razglasitev enote kulturne dediščine Breza – Cerkev sv. Janeza Krstnika za kulturni spomenik lokalnega pomena, na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 (marec 2020).
(2) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).
(1) Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti;
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije;
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance;
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote;
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Za stavbo velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njenih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, portali, stenske slike);
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora (dostopi);
– stavbno pohištvo in notranja oprema (oltarji, obhajilna miza, orgle, slike križevega pota);
– ometi, členitve sten, poslikave oziroma stenske slike;
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami zlasti v notranjščini pod današnjimi tlaki in okoli cerkve.
(3) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje;
– izvajati vzdrževalna dela in konservatorsko-restavratorske posege;
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela in arheološke raziskave;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meji, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.
Za vplivno območje spomenika velja splošni varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika;
– ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov;
– prepoved vseh posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali njegovo materialno substanco, vključno z zasajanjem neavtohtonih dreves in grmovnic.
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali v vplivno območje spomenika je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. Oglede in dostopnost je potrebno uskladiti z lastnikom spomenika.
Spomenik se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 94/21). Oznaka ne sme krniti likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. Primerno lokacijo oznake spomenika se določi v sodelovanju z odgovornim konservatorjem na terenu.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 4. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-2/2019-59
Trebnje, dne 24. novembra 2021
