Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljevanju ZLS), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US; v nadaljevanju ZJF), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 – ZFRO; v nadaljevanju: ZFO-1) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 18. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
o rebalansu proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2022
S tem odlokom se za Občino Hrpelje - Kozina za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Občina Hrpelje - Kozina. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO | | OPIS | OSN: Plan 2022 [1] v EUR |
A. | | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 9.318.478 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 5.642.415 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 4.551.300 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 3.811.750 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 607.750 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 131.800 |
706 | | DRUGI DAVKI | 0 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 1.091.115 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 620.915 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 13.000 |
712 | | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 84.500 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 37.200 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 335.500 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 763.570 |
720 | | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 104.500 |
721 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 659.070 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
730 | | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
731 | | PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 2.912.493 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 1.555.850 |
741 | | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 1.356.643 |
78 | | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) | 0 |
786 | | OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 0 |
787 | | PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ | 0 |
| II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 9.235.729 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 1.923.952 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 553.067 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 86.800 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 1.216.085 |
403 | | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 32.000 |
409 | | REZERVE | 36.000 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 2.518.729 |
410 | | SUBVENCIJE | 122.288 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 1.392.972 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 296.661 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 706.807 |
414 | | TEKOČI TRANSFERI V TUJINO | 0 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 4.720.805 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 4.720.805 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 72.243 |
431 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM | 36.326 |
432 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 35.917 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) | 82.749 |
B. | | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
750 | | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
751 | | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
752 | | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
440 | | DANA POSOJILA | 0 |
441 | | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB | 0 |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.) | 0 |
C. | | RAČUN FINANCIRANJA | |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 390.000 |
500 | | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 390.000 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 472.749 |
550 | | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 472.749 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.) | 0 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII. – VIII.) | –82.749 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | –82.749 |
| | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 0 |
| | – OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA | 0 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov.
Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Hrpelje - Kozina. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Sredstva proračuna iz naslova tekočih transferov se neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom med letom praviloma dodeljujejo mesečno na podlagi zahtevkov, katerim je priložena zahtevana dokumentacija, sredstva iz naslova investicijskih transferov pa na podlagi zahtevkov, katerim je priložena finančna dokumentacija o izvršenih investicijah. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščene osebe. Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni skrbniki proračunskih postavk, ki so določeni na podlagi posebnega sklepa župana. Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren direktor oziroma predstojnik in računovodja pri posrednem proračunskem uporabniku.
Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi skrbniki proračunskih postavk.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ), ki se uporabljajo za namen, določen s tem zakonom,
– namenski prihodki ožjih delov občin – krajevne skupnosti, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
– komunalni prispevek, ki se nameni za izgradnjo komunalne infrastrukture,
– prihodki od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest in varstvo gozdov,
– prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih točno določenih nalog oziroma projektov, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
– prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,
– prihodki turistične takse, po 21. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, določenih v tem zakonu,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se nameni za investicije v zmanjšanje onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se nameni za investicije v zmanjšanje onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot so izkazani v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev. Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna. Župan je pooblaščen, da v skladu z Zakonom o javnih financah in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna, med posameznimi področji, programi, podprogrami oziroma med finančnimi načrti neposrednih uporabnikov, in sicer, če za to nastanejo utemeljeni razlogi, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe tudi v načrtu razvojnih programov in doda ali spremeni vire financiranja posameznih projektov.
Med izvrševanjem proračuna Občine Hrpelje - Kozina finančna služba lahko odpre nov konto, poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, odpre novo proračunsko postavko v skladu s programsko klasifikacijo, če pri načrtovanju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe projekta, lahko samostojno prerazporeja med konti v okviru proračunske postavke oziroma projekta, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe sredstev. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022, njegovi realizaciji in o prerazporeditvah pravic porabe iz predhodnega odstavka.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 420 in 430), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, za vsako od prihodnjih let.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v letu 2023, ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(načrt razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov, ki se izvedejo na podlagi investicijske dokumentacije, kot jo določa uredba, ki ureja metodologijo za pripravo investicijske dokumentacije. Poenostavljeno investicijsko dokumentacijo do mejne vrednosti projekta 100.000,00 eurov potrjuje župan.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan, v primeru krajevne skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Občinski svet odloča o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi sklepa župana, kar mora biti pisno obrazloženo, utemeljeno in dokumentirano. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto.
V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča, na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave, župan.
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu ZJF. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 6.000,00 eurov župan in o tem s pisnim poročilom obvešča občinski svet.
Župan lahko poveča sredstva proračunske rezerve in proračunske rezervacije v kolikor je to potrebno, in sicer tako, da jih prenese z ustreznimi prerazporeditvami iz privarčevanih sredstev oziroma nerealiziranih postavk.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 posameznemu dolžniku odpiše ali delno odpiše plačilo dolga v višini največ 500,00 evrov.
Kot dolg iz predhodnega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(zadolževanje, poroštva, vračilo občinskega dolga, upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan v proračunskem letu 2022 odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar do višine 5 % sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga ali izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan.
Občina Hrpelje - Kozina se lahko v letu 2022 dolgoročno zadolžili največ do višine 390.000,00 evrov, in sicer za investicije, predvidene v občinskem proračunu.
Poroštva občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Hrpelje - Kozina, v letu 2022 niso predvidena.
(obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. V letu 2022 ni predvideno zadolževanje posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje.
V okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave je kot nesamostojna notranja enota organiziran režijski obrat, ki ni pravna oseba. Področje in obseg delovanja je določen v Odloku o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 54/19). Prihodki in odhodki režijskega obrata so prihodki in odhodki občinskega proračuna. Režijski obrat vodi ločeno evidenco, ki omogoča obračun stroškov, prihodkov in odhodkov po načelih, ki veljajo za gospodarske družbe.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno zadrževanje izvrševanja proračuna)
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe občinske uprave, skladno s 40. členom ZJF, za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Hrpelje - Kozina v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o proračunu Občine Hrpelje - Kozina za leto 2022 (Uradni list RS, št. 6/21).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-45/2021
Hrpelje, dne 15. decembra 2021
