Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 27. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 70/18) je župan Občine Šmartno pri Litiji dne 15. 12. 2021 sprejel

S tem sklepom se začne postopek priprave osmih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju: SD OPN 8), sprejetega z Odlokom o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 38/13, 67/14, 29/15 – obvezna razlaga, 97/15 – obvezna razlaga, 69/16 – tehn. popr, 53/17, 104/20), v nadaljevanju: OPN. Izhodišča za pripravo SD OPN 8 so bila pripravljena in potrjena v skladu s 108. členom ZUreP-2.

Na delu območja sedanjega pridobivalnega prostora Vetrnik 2 je v letu 2009 z izkoriščanjem kamnoloma Vetrnik pričela družba REKON d.o.o. Po ureditvi lastništva zemljišč je koncesionar zaradi pomanjkanja zalog mineralne surovine v okviru obstoječega kamnoloma Vetrnik sprejel odločitev o širitvi kamnoloma na celotno območje, kot je z občinskimi prostorskimi akti namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin. Z novo koncesijsko pogodbo mu je bila leta 2016 podeljena rudarska pravica za obdobje 30 let. Ne glede na trenutno zagotovljen vir si naročnik želi zagotoviti še dolgoročnejši vir mineralne surovine, potrebne za njihovo osnovno dejavnost v gradbeništvu ter za zagotavljanje oskrbe ožjega in širšega območja kamnoloma Vetrnik. Skladno z državno rudarsko strategijo je smiselno širiti obstoječe prostore, namenjene pridobivanju mineralnih surovin. Izkoriščanje mineralne surovine v novem območju predlaganega pridobivalnega prostora Vetrnik 3 bo logično nadaljevanje do sedaj izvedenih del pri izkoriščanju obstoječega kamnoloma Vetrnik 2 za nadaljnje dolgoročnejše časovno obdobje. Osnovni pogoj (poleg ustrezne velikosti območja in zaloge mineralne surovine) za pridobitev koncesije za izkoriščanje mineralne surovine po Zakonu o rudarstvu (ZRud-1-UPB-3, Uradni list RS, št. 14/14), je opredelitev območja za pridobivanje mineralnih surovin v prostorskih aktih obeh tangiranih občin, to je Občine Šmartno pri Litiji in Občine Ivančna Gorica. Območje obstoječega kamnoloma leži na območju Občine Šmartno pri Litiji, na severnem pobočju istoimenskega hriba (Vetrnik, 503 m n.v.), okoli 500 m jugovzhodno od zaselka Ježce. Predvidena je širitev proti vzhodu in proti zahodu (na območju Občine Šmartno pri Litiji) ter tudi proti jugu, kjer pa bo širitev posegla na območje Občine Ivančna Gorica, zato je predvideno, da hkrati s postopkom sprememb in dopolnitev OPN Šmartno pri Litiji poteka tudi postopek sprememb in dopolnitev OPN Ivančna Gorica za potrebe širitve kamnoloma Vetrnik.

Območje gradu Bogenšperk je opredeljeno z območjem varstva kulturnega spomenika državnega pomena – grad Bogenšperk (EŠD 29). Parkovna dediščina kot sestavni del tega območja trenutno ni ustrezno urejena in predstavljena, niti ne odraža konservatorskih načel, ki so med drugim podrobno predstavljena v Konservatorskem programu. Zaradi intenzivnega kmetovanja na parkovnih površinah, ki so v kmetijski rabi, je spomeniška substanca delno uničena, delno pa ni ustrezno vzdrževana. Slednje se še posebej odraža na stanju drevoreda kot osrednjega elementa parkovne dediščine gradu Bogenšperk. Zasnova lipovega drevoreda, katerega začetki segajo okoli dve stoletji nazaj, se namreč neločljivo navezuje na omenjeni kulturni spomenik državnega pomena in je zaradi tega tudi redni cilj obiskovalcev tega pomembnega spomenika grajske dediščine na Slovenskem. Za razliko od primarnega jedra spomenika stanje drevoreda ni zadovoljivo, predvsem je vidna odsotnost stalnega in sistematičnega vzdrževanja. Poleg tega jedrni del spomenika, ki ga predstavlja sam grad, potrebuje smiselno dopolnitev z ustreznim ozadjem. Slednje bo mogoče šele z vključitvijo ustrezno urejene in vzdrževane krajinske dediščine, ki bo tako ustvarila zaključeno prostorsko celoto. Na podlagi dveh temeljnih dokumentov o dediščinski lokaciji, ki ju predstavljata Valvasorjeva upodobitev in Franciscejski kataster, bo mogoče to kulturno krajino ponovno obuditi oziroma poustvariti in jo nameniti zainteresirani javnosti, ter na ta način še dodatno popularizirati sam kulturni spomenik. Za ureditev razmer na območju gradu in pripadajočega parka je nujno potrebna ureditev parkovnih površin in v ta namen tudi opredelitev ustrezne namenske rabe prostora. Ureditev statusa omenjenih zemljišč bo ob upoštevanju strokovne zasnove in podanih soglasjih omogočila ustrezno skrb za upravljanje celotnega območja spomenika grad Bogenšperk, v skladu z odlokom o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena.

Spremembe in dopolnitve OPN tako obsegajo:

– spremembo namembnosti zemljišč oziroma širitev stavbnih in drugih zemljišč enote urejanja prostora z oznako JV-50 (LN) in LB-1 (CDk),

– spremembe in dopolnitve akta po predlogih in pripombah NUP in uskladitve z aktualnimi (spremenjenimi) predpisi,

– spremembe in dopolnitve grafičnega dela na podlagi relevantnih strokovnih podlag.

Pri tekstualnem delu odloka se z minimalnimi spremembami in dopolnitvami po potrebi zagotovi jasnejše razumevanje določil ter uskladitve eventualno ugotovljenih neskladnosti vsebin, ter dopolni Prilogo 1.

Akt se izdela in sprejme na podlagi utemeljene razvojne potrebe pobudnika, usmeritev iz državnih in lokalnih strateških dokumentov, prikaza stanja prostora, ter naslednjih strokovnih podlag:

– stanja glede fizičnih lastnosti,

– pravnega stanja prostora,

– ranljivost prostora,

– tveganja in pričakovani vplivi na posamezne sestavine prostora in okolje,

– pričakovane učinke na gospodarski razvoj in družbeno-socialno okolje,

– prostorske, tehnične in tehnološke možnosti načrtovanih prostorskih ureditev,

– strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev,

– vrednotenje, primerjava in utemeljitev rešitev,

– študije hrupa,

– prikaza stanja prostora,

– elaborata urbane ekonomike,

– iz področja rudarstva.

V primeru, da se skozi postopek ugotovi, da je potrebno iz vsebinskih ali formalnih razlogov izdelati dopolnilne strokovne podlage ali to zahtevajo NUP, se izdelajo tudi te. Izdelavo strokovnih podlag financira pobudnik in se izdelajo le za območje načrtovanih prostorskih ureditev.

Spremembe in dopolnitve, vključno s potrebnimi prilogami, se izvedejo glede na 99. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O, 57/21 – odl. US in 112/21 – ZIUPGT) v povezavi z določbami Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17).

Okvirni roki za izvedbo posameznih faz so:

– pridobitev odločbe glede postopka celovite presoje vplivov na okolje – februar 2022,

– izdelava osnutka in minimalna dopolnitev strokovnih podlag, oddaja vlog za prva mnenja NUP – april 2022,

– prejem vseh prvih mnenj – avgusta 2022,

– usklajevanje prvih mnenj, izdelava dopolnjenega osnutka – oktobra 2022,

– izvedba javne razgrnitve – novembra 2022,

– objava stališč do pripomb iz javne razgrnitve – decembra 2022,

– izdelava predloga, oddaja v druga mnenja – januarja 2023,

– uskladitev drugih mnenj NUP – marca 2023,

– obravnava in sprejem na občinskem svetu – aprila 2023.

V primeru izvedbe CPVO se rok predvidoma podaljša za devet mesecev.

V pripravi osnutka akta izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Pristojni nosilci urejanja prostora na državni ravni so:

1. za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,

2. za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,

3. za področje gozdarstva, lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana ter Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana,

4. za področje upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje,

5. za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana,

6. za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,

7. za področje cestnega prometa, železniškega prometa in področje avtocest: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,

8. za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,

9. za področje pomorskega in zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,

10. za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,

11. za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,

12. za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana,

13. za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana,

14. za področje vojnih in prikritih grobišč: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za vojaško dediščino, Dimičeva ulica 16, 1000 Ljubljana,

15. za področje blagovnih rezerv: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,

16. ELES, Elektro-Slovenija d.o.o., Sektor za prenosno omrežje, Hajdrihova 2, p.p. 255, 1000 Ljubljana.

Pristojni nosilci urejanja prostora na lokalni ravni pa so naslednji:

17. Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,

18. Javno stanovanjsko komunalno podjetje Komunala Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15, 1270 Litija,

19. Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji (pristojne občinske službe za področje gospodarstva in lokalnih cest).

O pričetku postopka se obvesti tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, ki odloči ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov sprememb in dopolnitev plana na okolje. V postopek sprejemanja se lahko po potrebi naknadno vključi tudi druge nosilce urejanja prostora.

Dne 2. novembra 2021 je bilo na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji (https://obcina.smartno.si/pomembnejse-objave/prostorski-akti/) objavljeno javno naznanilo o javni objavi osnutka izhodišč za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu (SD OPN) Občine Šmartno pri Litiji za širitev kamnoloma Vetrnik in širitev stavbnih zemljišč za grad Bogenšperk, ki ga je izdelalo podjetje ACER d.o.o.. Občina Šmartno pri Litiji je prejela pripombe/pobude, ki jih bo smiselno vključila v postopek izdelave prostorskega akta.

Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji. Veljati začne naslednji dan po objavi. Objavljen sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor ter sosednjim občinam.