Na podlagi četrtega odstavka 14. člena in četrtega odstavka 159. člena Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21) ter v skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) izdaja Svet Banke Slovenije

Ta sklep določa podrobnejša pravila za izračun:

1. predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov EU podružnic za namene reševanja, pod pogoji, ki jih določata Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1; v nadaljevanju: Uredba (EU) št. 806/2014) in Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21; v nadaljevanju: ZRPPB-1), ter

2. letnega nadomestila, ki ga zaračunava Banka Slovenije bankam in EU podružnicam v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil, ki jih opravlja Banka Slovenije glede reševanja in prisilnega prenehanja na podlagi Uredbe (EU) št. 806/2014 in ZRPPB-1.

Pojmi uporabljeni v tem sklepu imajo enak pomen kot v določbah ZRPPB-1, Delegirane uredbe (EU), ki ureja predhodne prispevke v sheme za financiranje reševanja, zakona, ki ureja bančništvo, Uredbe (EU), ki ureja bonitetne zahteve za kreditne institucije ter predpisov, izdanih na njihovi podlagi.

(1) Letni predhodni prispevek EU podružnice je pavšalni znesek v višini 15.000 EUR na posamezno EU podružnico.

(2) Banka Slovenije lahko v posamičnem primeru za EU podružnico določi drugačen znesek predhodnega prispevka, upoštevajoč okoliščine iz tretjega odstavka 159. člena ZRPPB-1.

(3) Če se institucija na novo nadzoruje samo določen del prispevnega obdobja, se njen delni letni prispevek zaračuna skupaj z letnim prispevkom za poznejše prispevno obdobje.

(1) V primeru potrebe po vplačilu izrednih naknadnih prispevkov se višina izrednega naknadnega prispevka EU podružnice izračuna upoštevajoč sorazmerno višino vplačanega rednega letnega prispevka EU podružnice v skupnem znesku rednih letnih prispevkov vseh bank in EU podružnic.

(2) Izredni prispevki v posamičnem letu ne smejo preseči trikratnika višine rednega letnega prispevka.

(1) Banka Slovenije za namen izračuna letnega nadomestila izračuna skupni znesek letnega nadomestila na podlagi dejanskih stroškov, ki v zvezi z nalogami in pooblastili glede reševanja in prisilnega prenehanja, ki jih opravlja Banka Slovenije na podlagi ZRPPB-1 in Uredbe (EU) št. 806/2014, nastanejo Banki Slovenije v posameznem letu, za katerega se zaračunava nadomestilo. Skupni znesek letnega nadomestila v posameznem poslovnem letu ne presega dejanskih stroškov Banke Slovenije v tem letu. Dejanski stroški obsegajo neposredne in posredne stroške Banke Slovenije v zvezi z opravljanjem nalog in pooblastil glede reševanja in prisilnega prenehanja v skladu z ZRPPB-1 in Uredbo (EU) št. 806/2014. Pri ugotavljanju dejanskih stroškov Banke Slovenije se ne upoštevajo stroški, ki Banki Slovenije nastanejo v zvezi s konkretnim postopkom reševanja ali prisilnega prenehanja.

(2) Višina letnega nadomestila zavezanca za posamezno leto je vsota fiksnega in variabilnega dela in se izračunava na osnovi sklepa Banke Slovenije, ki ureja letna nadomestila za opravljanje nadzora in takse v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije, in njegove priloge, ki določa metodologijo za izračun letnega nadomestila za nadzor.

(3) V primeru, da subjekt pridobi status zavezanca za plačilo letnega nadomestila znotraj posameznega koledarskega leta, se za plačilo letnega nadomestila upošteva njegov sorazmerni del glede na število polnih mesecev v prispevnem obdobju.

(4) V primeru, da zavezancu status banke ali EU podružnice preneha znotraj posameznega koledarskega leta in ima pravnega naslednika, ki je sam zavezanec za plačilo letnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena, se letno nadomestilo za zadevnega zavezanca upošteva v njegovem sorazmernem delu glede na število polnih mesecev v prispevnem obdobju pri njegovem pravnem nasledniku. Če zavezanec pravnega naslednika nima ali če ta ni sam zavezanec za plačilo letnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena, se sorazmerni del letnega nadomestila porazdeli med vse zavezance za plačilo letnega nadomestila, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, v skladu z metodologijo iz drugega odstavka tega člena.

Banka Slovenije v roku iz tretjega odstavka 14. člena ZRPPB-1 izda posameznemu zavezancu račun, ki mora vsebovati višino dejanskih stroškov reševanja in prisilnega prenehanja, višino skupnega letnega nadomestila in znesek, ki ga mora plačati zavezanec.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o izračunu letnih nadomestil v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem bank in EU podružnic in izračunu prispevkov EU podružnic za namene reševanja (Uradni list RS, št. 159/21).

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.