Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 – ZFRO), 16. člena Statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 164/20) je Občinski svet Občine Cerkno na 31. redni seji dne 27. 12. 2021 sprejel
o proračunu Občine Cerkno za leto 2022
S tem odlokom se določa višina proračuna Občine Cerkno za leto 2022 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna za leto 2022 se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih (EUR):
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
| Skupina/podskupina kontov | Proračun leta 2022 |
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | |
I. | SKUPAJ PRIHODKI | 6.754.276 |
| (70+71+72+73+74) | |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 5.496.049 |
| 70 DAVČNI PRIHODKI | 4.884.303 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 4.225.158 |
| 703 Davki na premoženje | 491.550 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 167.595 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 611.746 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 213.936 |
| 711 Takse in pristojbine | 6.500 |
| 712 Denarne kazni | 5.800 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 12.988 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 372.522 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 330.141 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 160.513 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev | 169.628 |
73 | PREJETE DONACIJE | 487 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 487 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 927.599 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 883.792 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU in iz drugih držav | 43.807 |
II. | SKUPAJ ODHODKI | 8.121.679 |
40 | TEKOČI ODHODKI (40+41+42+43+44) | 2.256.916 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 383.332 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 59.777 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 1.742.354 |
| 403 Plačila domačih obresti | 5.453 |
| 409 Rezerve | 68.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 2.117.343 |
| 410 Subvencije | 88.659 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 1.264.999 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 243.046 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 518.640 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 3.523.646 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 3.523.646 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 223.773 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki | 151.273 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 72.500 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –1.367.403 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 +751 +752) | |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) | |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb | |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | |
50 | ZADOLŽEVANJE | |
| 500 Domače zadolževanje | |
VIII. | ODPLAČILO DOLGA (550) | 84.133 |
55 | ODPLAČILO DOLGA | |
| 550 Odplačilo domačega dolga | 84.133 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH | –1.451.536 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE | –84.133 |
XI. | NETO FINANCIRANJE | 1.367.403 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 1.451.536 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Cerkno.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Župan je pooblaščen da:
– v okviru področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna spremeni pravico porabe med proračunskimi postavkami, v skladu s 7. členom tega odloka,
– odloča o razporejanju sredstev splošne proračunske rezervacije,
– odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna in obvesti občinski svet, ter predlaga ustrezne ukrepe,
– začasno zadrži izvrševanje proračuna,
– potrjuje investicijsko dokumentacijo za projekte, ki so uvrščeni v načrt razvojnih programov.
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in v prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF), tudi naslednji prejemki:
1. prihodki požarne takse, ki se namenijo za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah;
2. prihodki turistične takse in prihodki festivalske takse, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev spodbujanja razvoja turizma v javnem interesu;
3. prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest;
4. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
5. transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije za sofinanciranje posameznih projektov;
6. prihodki iz naslova koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se namenijo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo;
7. izvirni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvidenih v finančnih načrtih krajevnih skupnosti;
8. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;
9. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire;
10. prihodki od nadomestil za upravljanje državnih gozdov, ki se namenijo za gradnjo in vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture.
Prihodki iz naslova okoljske dajatve iz 4. točke prejšnjega odstavka se lahko porabijo za:
1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, in
2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, na katerega se ta nanašajo.
(namenska poraba sredstev)
Uporabniki sredstev proračuna so dolžni uporabljati dodeljena sredstva le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna.
Župan mora v primeru, da je ugotovljena neracionalna poraba dodeljenih sredstev pri posameznem proračunskem porabniku, začasno (s soglasjem občinskega sveta pa dokončno) ustaviti financiranje posamezne proračunske postavke.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva za posamezne namene.
Sredstva, namenjena delovanju krajevnih skupnosti so namenska sredstva. V primeru rebalansa proračuna ali sprejemanja sklepa občinskega sveta oziroma župana o prerazporejanju sredstev se v sredstva na proračunskih postavkah krajevnih skupnosti lahko posega le, v kolikor je pridobljeno soglasje krajevne skupnosti.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva na posamezni proračunski postavki, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, lahko župan samostojno prerazporeja pravice porabe in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 25 % obsega podprograma v sprejetem proračunu, med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % obsega glavnega programa v sprejetem proračunu in med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 8 % obsega področja porabe v sprejetem proračunu. Župan lahko samostojno in neomejeno prerazporeja pravice porabe znotraj proračunske postavke med posameznimi podkonti.
Župan poroča občinskemu svetu s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v drugem polletju proračunskega leta in z zaključnim računom v naslednjem proračunskem letu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov v prihodnjih letih)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Investicijski program potrdi župan.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitev ne velja za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 30 %, mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po Zakonu o javnih financah,
2. proračunski stanovanjski sklad, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 88/01).
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 56.000 EUR. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
O porabi sredstev proračunske rezerve in porabi sredstev proračunskega stanovanjskega sklada do višine 20.000 EUR za posamezni namen odloča župan.
(splošna proračunska rezervacija)
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo:
– za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine in
– za naloge, za katere se med letom izkaže, da v proračunu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.
O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije proračuna za posamezen namen odloča župan.
Župan lahko v letu 2022 največ do skupne višine 1.000,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolgov, ki jih imajo dolžniki do občine, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatev ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatev ni mogoče iztirjati.
Kot dolgovi po tem členu se skladno s četrtim odstavkom 77. člena Zakona o javnih financah ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
Občina Cerkno se v letu 2022 ne bo dolgoročno zadolžila.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko Občina Cerkno likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Občina Cerkno lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljica je, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Skupni obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov v letu 2022 ne sme preseči 50.000 EUR.
Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva v imenu občine sklepa župan.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov proračuna ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni proračunski uporabniki proračuna, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine in če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. Posredni proračunski uporabniki proračuna ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2022 zadolžijo do skupne višine 900.000 EUR in izdajajo poroštva do skupne višine 50.000 EUR.
Soglasje izda občinski svet. Kot zadolževanje po tem členu se ne šteje likvidnostno zadolževanje do 1 leta do višine 100.000 € za druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ter likvidnostno zadolževanje do 1 leta do višine 50.000 € za posredne proračunske uporabnike, za katero soglasje občinskega sveta ni potrebno.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Cerkno v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem list Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2022.
Št. 410-0018/2021-2
Cerkno, dne 27. decembra 2021
po pooblastilu
Občine Cerkno
