Na podlagi devetega odstavka 59. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21) Vlada Republike Slovenije izdaja
o obnovljivih virih energije v prometu
(vsebina in področje uporabe)
Ta uredba določa deleže energije iz obnovljivih virov energije za uporabo v prometnem sektorju in način njihovega izračuna.
(prenos predpisov Evropske unije)
S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82).
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »biogorivo« pomeni pogonsko biogorivo in biomasno gorivo, namenjeno uporabi v prometu;
2. »biološki odpadki« so biološki odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
3. »biomasa« so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, iz gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljivi deli odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;
4. »biomasna goriva« so plinasta in trdna goriva, proizvedena iz biomase;
5. »bioplin« so plinasta goriva, proizvedena iz biomase;
6. »dobavitelj goriva« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki proda končnemu odjemalcu gorivo, biogorivo, mešanico obeh vrst goriv, vodik ali električno energijo za uporabo v prometu. Za dobavitelja goriva se štejejo tudi proizvajalec goriva, biogoriva, mešanice obeh vrst goriv, vodika ali električne energije, njihov uvoznik iz tretjih držav ali njihov pridobitelj v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), če ga uporabi sam kot končni odjemalec;
7. »gorivo« je tekoče ali plinasto gorivo fosilnega izvora, namenjeno uporabi v prometnem sektorju;
8. »lesna celuloza« je material, sestavljen iz lignina, celuloze in hemiceluloze, kakor so biomasa, pridobljena iz gozdov, gozdne energijske poljščine ter ostanki in odpadki iz gozdarstva;
9. »napredna pogonska biogoriva« so pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v Delu A Priloge, ki je sestavni del te uredbe;
10. »odpadek« je odpadek, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo okolja. Za namen te uredbe ta ne vključuje snovi ali predmetov, ki so bili namerno spremenjeni ali onesnaženi, da bi ustrezali tej opredelitvi;
11. »ostanek« je snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki bi bil neposredni cilj proizvodnega postopka; ni primarni cilj proizvodnega postopka in za proizvodnjo te snovi postopek ni bil namerno spremenjen;
12. »pogonska biogoriva« so tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase;
13. »poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo« so poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja ali oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov, lesne celuloze ali vmesnih poljščin, kot so dosevki in pokrovne poljščine, če uporaba takih vmesnih poljščin ne ustvari potrebe po dodatnih zemljiščih;
14. »poljščine z visoko vsebnostjo škroba« so poljščine, večinoma žita (ne glede na to, ali se uporabi le zrnje ali pa se uporabi celotna rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);
15. »reciklirana ogljična goriva« so tekoča in plinasta goriva, ki se proizvajajo iz tokov tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora, ki niso primerni za snovno predelavo v skladu s 4. členom Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/98/ES), ali iz plina iz predelave odpadkov in izpušnega plina neobnovljivega izvora, ki nastajata kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa v industrijskih obratih;
16. »skladno biogorivo« je biogorivo, ki izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena s predpisom, ki ureja trajnostna merila za biogoriva in emisijo toplogrednih plinov goriv;
17. »tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu« so tekoča ali plinasta goriva, ki niso pogonska biogoriva ali bioplin in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki niso biomasa, ter se uporabljajo v prometu.
(2) Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni v tej uredbi, pomenijo enako kakor izrazi, določeni s predpisi s področja energetike.
(3) Drugi izrazi s področja alternativnih goriv, ki niso opredeljeni v tej uredbi, pomenijo enako kakor izrazi, določeni s predpisi, ki urejajo alternativna goriva.
(4) Drugi izrazi s področja, ki ureja trajnostna merila za biogoriva in emisijo toplogrednih plinov, pomenijo enako kakor izrazi, določeni s predpisi, ki urejajo trajnostna merila za biogoriva in emisijo toplogrednih plinov.
(obveznosti dobaviteljev goriva)
(1) Dobavitelj goriva mora pri prodaji goriv in električne energije za uporabo v prometnem sektorju v posameznem koledarskem letu dosegati energijski delež obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, pri čemer mora biti ta po posameznih letih naslednji:
1. v letu 2022 najmanj 10,1 %,
2. v letu 2023 najmanj 10,3 %,
3. v letu 2024 najmanj 10,6 %,
4. v letu 2025 najmanj 11,2 %,
5. v letu 2026 najmanj 13,8 %,
6. v letu 2027 najmanj 15,8 %,
7. v letu 2028 najmanj 18,3 %,
8. v letu 2029 najmanj 20,8 %,
9. v letu 2030 najmanj 20,8 %.
(2) Dobavitelj goriva, ki prodaja plinasto gorivo fosilnega izvora, mora pri prodaji goriv za uporabo v prometnem sektorju v posameznem koledarskem letu dosegati energijski delež obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, pri čemer so energijski deleži bioplina v prometu po posameznih letih naslednji:
1. v letu 2026 najmanj 2 %,
2. v letu 2027 najmanj 3 %,
3. v letu 2028 najmanj 4 %,
4. v letu 2029 najmanj 5 %,
5. v letu 2030 najmanj 6 %.
(3) Dobavitelj pogonskih biogoriv in bioplina mora pri prodaji goriv za uporabo v prometnem sektorju zagotoviti, da je energijski delež naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz Dela A Priloge te uredbe leta 2022 vsaj 0,2 odstotka, leta 2025 vsaj 1 odstotek in leta 2030 vsaj 3,5 odstotka.
(4) Dobavitelji goriv pri prodaji goriva za uporabo v prometnem sektorju zagotovijo, da energijski delež pogonskih biogoriv in biomasnih goriv, porabljenih v prometnem sektorju, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, v skupnem energijskem deležu obnovljivih virov energije dobaviteljev goriv v cestnem in železniškem prometu ne presega za več kakor eno odstotno točko deleža teh goriv v deležu, ki je bil dosežen v letu 2020, oziroma je največ 7 odstotkov.
(načini za dosego energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju)
Energijski delež obnovljivih virov energije v prometnem sektorju iz prejšnjega člena dobavitelj goriv doseže s prodajo:
1. skladnih biogoriv,
2. električne energije iz obnovljivih virov,
3. recikliranih ogljičnih goriv,
4. tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometnem sektorju, tudi ko se uporabljajo kot vmesni proizvod pri proizvodnji konvencionalnih goriv, ali
5. kombinacije goriv iz 1. do 4. točke tega člena.
(izračun energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju)
(1) Energijski delež obnovljivih virov energije v prometnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: OVE-P) se izračuna kot količnik med energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE), porabljeno v prometnem sektorju, in energijo, porabljeno v prometnem sektorju, po naslednji enačbi, izražen v %:
OVE – P | = | energija iz OVE, porabljena v prometnem sektorju | x | 100, |
energija, porabljena v prometnem sektorju |
pri čemer:
– je »energija iz OVE, porabljena v prometu«, in »energija, porabljena v prometu« izražena v joulih (J) oziroma desetiškem večkratniku;
– se pri izračunu imenovalca (energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo) upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometnem sektorju, reciklirana ogljična goriva in električna energija, ki se dobavlja za sektor cestnega in železniškega prometa;
– se pri izračunu števca (količine energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometnem sektorju za namene doseganja energijskega deleža obnovljivih virov v prometnem sektorju) upošteva energijska vsebnost vseh vrst energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za vse prometne sektorje, vključno z električno energijo iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za sektorja cestnega in železniškega prometa. Pri izračunu števca se upoštevajo tudi tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, kadar se uporabljajo kot vmesni proizvod pri proizvodnji konvencionalnih goriv in reciklirana ogljična goriva.
(2) Delež pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz Dela B Priloge te uredbe mora biti do leta 2030 največ 1,7 odstotka energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo. Dobavitelj v primeru nerazpoložljivosti surovine na svetovnem trgu o tem obvesti ministrstvo, pristojno za energijo.
(3) Pri izračunu števca in imenovalca se uporabijo vrednosti energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometnem sektorju, kakor so določene v predpisih, ki urejajo trajnostna merila za biogoriva in emisije toplogrednih plinov goriv. Energijska vsebnost goriv, namenjenih uporabi v prometnem sektorju, ki niso zajeta v predpisih, ki urejajo trajnostna merila za biogoriva in emisijo toplogrednih plinov goriv, se določi na podlagi veljavnih ustreznih ESO-standardov za določanje kurilnih vrednosti ali če teh ni na podlagi ustreznih standardov ISO.
(4) Za namene doseganja energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju:
– se lahko šteje, da je delež pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz Priloge te uredbe, 2-kratnik njihove energijske vsebnosti;
– se šteje, da je delež električne energije iz obnovljivih virov 4-kratnik njene energijske vsebnosti, kadar se dobavlja za cestna vozila ter se lahko šteje, da je 1,5-kratnik njene energijske vsebnosti, kadar se dobavlja za železniški promet;
– z izjemo goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, se za prispevek goriv, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, šteje, da je 1,2-kratnik njihove energijske vsebnosti.
(5) Pri izračunu električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna in železniška vozila, se za namene izračuna energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju upošteva dveletno obdobje deleža OVE na nacionalnem nivoju pred letom, v katerem je bila elektrika dobavljena na območju Republike Slovenije. Za električno energijo, pridobljeno z neposredno povezavo s proizvodno napravo, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov in jo dobavlja cestnim vozilom, se pri izračunu deleža električne energije za izračun energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov energije.
(6) Za električno energijo, ki je bila vzeta iz omrežja in porabljena v prometnem sektorju, se šteje, da je v celoti iz obnovljivih virov, če je proizvedena izključno iz obnovljivih virov ter so predloženi dokazi, da je proizvedena izključno iz obnovljivih virov, in dokazi o morebitnih drugih ustreznih merilih, s čimer se zagotovi, da se ta električna energija zavede samo enkrat in samo v prometnem sektorju.
(7) Kadar se električna energija neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se za določitev energijskega deleža iz obnovljivih virov energije v prometnem sektorju uporabi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov na državni ravni, kakor je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. Vendar se lahko električna energija, pridobljena z neposredno povezavo s proizvodno napravo za proizvodnjo električne energije, v celoti šteje za električno energijo iz obnovljivih virov, kadar se uporabi za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, če proizvodna naprava:
– začne obratovati hkrati s proizvodno napravo za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali pozneje in
– ni priključena na omrežje ali pa je priključena na omrežje, vendar se lahko dokaže, da se je ta električna energija dobavila brez odvzema električne energije iz omrežja.
(poročanje o izpolnjevanju obveznosti distributerjev in preverjanje tega izpolnjevanja)
(1) Distributer goriv poroča ministrstvu, pristojnemu za energijo, v skladu s predpisom, ki ureja vrste in način sporočanja podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci.
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, na podlagi poročila distributerja goriv iz prejšnjega odstavka preverja izpolnjevanje obveznosti distributerjev glede doseganja energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju iz 4. člena te uredbe.
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o obnovljivih virih energije v prometu (Uradni list RS, št. 64/16, 31/21 in 121/21 – ZSROVE), uporablja pa se še za obveznosti zavezancev za leto 2021.
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2022.
Št. 00710-93/2021
Ljubljana, dne 30. decembra 2021
EVA 2021-2430-0117
Vlada Republike Slovenije
