Št. 4300-43/2020/10 Ob-1301/21, Stran 249
Osnovo za izvedbo javnega razpisa predstavljajo naslednje pravne podlage:
– Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1303/2013);
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1011/2014 z dne 22. septembra 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za predložitev nekaterih informacij Komisiji ter o podrobnih pravilih za izmenjavo informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 964/2014 z dne 11. septembra 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi pogoji za finančne instrumente;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/207 z dne 20. januarja 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu, skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj »naložbe za rast in delovna mesta«, izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj »evropsko teritorialno sodelovanje«;
– Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo;
– drugi delegirani in izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s 149. in 150. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013;
– Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja »naložbe za rast in delovna mesta« ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 289) z vsemi spremembami;
– Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012) in njena izvedbena uredba;
– Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3 z dne 30. oktobra 2014, Sprememba Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo 2014–2020, verzija 3.0, 2014SI16M8PA001.3.0 in Izvedbeni sklep Komisije z dne 15. 2. 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa C(2014) 8094 o odobritvi nekaterih elementov partnerskega sporazuma s Slovenijo CCI 2014SI16M8PA001;
– Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, z dne 19. 6. 2020;
– Sklep Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju C(2019) 3452 in Priloga k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju C(2019) 3452 ANNEX;
– Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja »naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014–2020«, z dne 20. 3. 2018, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje);
– Navodila organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje, poročanje in vrednotenje izvajanja evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, z dne 10. 1. 2020, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za načrtovanje);
– Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, z dne 6. 12. 2019, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških);
– Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe (EU) št. 1303/2013, z dne 8. 1. 2020, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj);
– Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, z dne 19. 3. 2018, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja);
– Navodila organa upravljanja in organa za potrjevanje za spremljanje izvajanja operativnega programa z informacijskimi sistemi MFERAC, ISARR2 in RIS eCA, junij 2017, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za spremljanje izvajanja OP);
– Priporočilo organa upravljanja za uporabo orodja ARACHNE v sistemu izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 cilja Naložbe za rast in delovna mesta, verzija 2.0, z dne 19. 10. 2018;
– Smernice organa upravljanja za integracijo načel enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije in dostopnosti za invalide pri izvajanju, spremljanju, poročanju in vrednotenju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, februar 2016, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila (v nadaljnjem besedilu: Smernice organa upravljanja za integracijo načel enakosti spolov);
– Strategija organa upravljanja za boj proti goljufijam cilja »naložbe za rast in delovna mesta za programsko obdobje 2014–2020«, januar 2019, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Strategija organa upravljanja za boj proti goljufijam);
– Navodila organa upravljanja za poročanje in spremljanje nepravilnosti s sredstvi evropske kohezijske politike cilja »naložbe za rast in delovna mesta za programsko obdobje 2014–2020«, z dne 12. 11. 2018, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za poročanje in spremljanje nepravilnosti);
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20);
– Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj »naložbe za rast in delovna mesta« (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16, 15/17, 69/17 in 67/18; v nadaljnjem besedilu: Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike);
– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11);
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20);
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);
– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3);
– Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS);
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.);
– Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr. in 80/20 – ZIUOOPE, v nadaljnjem besedilu: ZFO);
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov);
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVOP-1);
– Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ);
– Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18, v nadaljnjem besedilu: ZDSMA);
– Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija 2020) (marec 2016);
– Slovenska strategija pametne specializacije – S4 (21. december 2017);
– Odločitev o podpori Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: SVRK) v vlogi organa upravljanja za strukturna sklada in kohezijski sklad št. 1-2/1/MJU/0 z dne 5. 2. 2021 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o podpori).
Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, objavlja
za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »JR PMIS«
1. Ime oziroma sedež posredniškega organa oziroma izvajalca javnega razpisa za izbor operacij (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), ki izvede vse postopke, potrebne za dodelitev sredstev: Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Namen, cilj in predmet javnega razpisa ter rezultati
Operacijo v okviru javnega razpisa bosta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Republika Slovenija. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020:
– prednostne osi 1 »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva«;
– prednostne naložbe 1.2 »Spodbujanje naložb podjetij v raziskave in inovacije ter vzpostavljanje povezav in sinergij med podjetji, centri za raziskave in razvoj ter visokošolskim izobraževalnim sektorjem, zlasti s spodbujanjem naložb na področju razvoja izdelkov in storitev, prenosa tehnologij, socialnih in ekoloških inovacij, aplikacij javnih storitev, spodbujanjem povpraševanja, mreženja, grozdov in odprtih inovacij prek pametne specializacije ter podpiranjem tehnoloških in uporabnih raziskav, pilotnih linij, ukrepov za zgodnje ovrednotenje izdelkov, naprednih proizvodnih zmogljivosti in prve proizvodnje zlasti na področju ključnih spodbujevalnih tehnologij ter razširjanje tehnologij za splošno rabo«;
– specifični cilj 1: »Povečan delež inovacijsko aktivnih podjetij«.
2.1. Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je pospešitev uvajanja inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin, ki bodo omogočile boljše upravljanje, komuniciranje, proaktivno reševanje problemov, koordiniranje virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranje posledic nepredvidenih dogodkov in naravnih nesreč, zagotavljanje kvalitetnejšega življenja občanov in obiskovalcev. To bomo dosegli z uvedbo in uporabo naprednih digitalnih tehnologij, vzpostavitvijo dolgoročnih partnerstev deležnikov ter s tem vzpostavitev ekosistema, ki bo služil kot odskočna deska za digitalno preoblikovanje Slovenije.
Z vzpostavitvijo demonstracijskih projektov bo podjetjem omogočen lažji vstop na trg z izvajanjem referenčnih projektov s prednostnega področja Strategije pametne specializacije.
2.2. Cilji javnega razpisa
Cilji javnega razpisa so:
– razvoj, vzpostavitev, testiranje in uvajanje digitalnih rešitev iz različnih vsebinskih področij pametnih mest in skupnosti, temelječih na tehnologiji interneta stvari ter na principih interoperabilnosti in odprtih standardih, v realnem okolju z namenom nadaljnje uporabe, povezovanje teh rešitev v celovite sisteme ter povezovanje z obstoječimi konkurenčnimi rešitvami;
– zagotovitev standardiziranega in poenotenega načina zbiranja podatkov iz posameznih projektov ter objava teh podatkov kot odprtih podatkov z namenom ponovne uporabe. Ustvarjanje novih podatkovnih virov, ki bodo pomemben vir za razvoj inovativnih rešitev;
– izboljšanje javnih storitev za občane in druge uporabnike.
Kazalniki:
Kazalnik učinka operativnega programa po tem javnem razpisu je:
1. Število podprtih demonstracijskih projektov za predstavitev, testiranje novih rešitev za neposredno uporabo v praksi in demonstracijo uporabe. Najmanj 8 podprtih demonstracijskih projektov.
Specifična kazalnika učinka po tem javnem razpisu sta:
1. Število objavljenih zbirk podatkov, dostopnih na portalu Odprti podatki Slovenije (OPSI portalu).
2. Število opravljenih predstavitev demonstracijskih rešitev.
Kazalnik rezultata:
1. Število uporabnikov storitev.
2.3. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje priprave, organizacije, izvedbe in promocije demonstracijskih projektov, katerih rezultat morajo biti nove ali izboljšane digitalne rešitve in/ali storitve iz vsebinskih področij pametnih mest in skupnosti na osnovi tehnologije interneta stvari.
Demonstracijski projekt za namene tega razpisa vključuje/predstavlja razvoj, vzpostavitev, preizkušanje, ocenjevanje, uporabo in razširitev ukrepov ter metodologij, ki so tehnološko ali družbeno inovativne in bi ga bilo možno, z ustrezno prilagoditvijo, uporabiti širše oziroma za drugačne potrebe. Projekt mora biti že od samega začetka izdelan tako, da bo prikazal, ali uporabljene tehnike in metode delujejo že v okviru projekta. Končni rezultat projekta mora biti rešitev, ki deluje v praksi ter služi kot referenčna rešitev za predstavitve zainteresirani javnosti.
V okviru projektov se vzpostavijo demonstracijske rešitve, testirajo njihove značilnosti in pridobijo povratne informacije, s katerimi bodo mesta in skupnosti reševala dejanske potrebe iz lokalnega okolja. Aktivnosti vključujejo razvoj, izdelavo, najem, nakup, prilagoditve, testiranje, vzpostavitev in demonstracijsko delovanje v času trajanja projekta ter promocijo rešitev. Z razpisom se spodbuja uporaba novih oziroma izboljšanih inovativnih storitev, tehnologij in delovnih procesov v realnem okolju uporabnika. Prikazane naj bodo možnosti razširjanja rešitve na večji obseg in nadaljnjega razvoja funkcionalnosti.
Javni razpis ni namenjen razvoju strojne opreme ali nakupu licenc programske opreme za interno poslovanje.
Sodelujejo lahko občine, ki že imajo določene rešitve pametnih mest, kot tudi občine, ki šele stopajo na pot digitalizacije.
Pri načrtovanju vzpostavitev rešitev, ki bodo prijavljene v okviru projektov, priporočamo uporabo Smernic za javno naročanje informacijskih rešitev,1 ter upoštevanje morebitnih stroškov vzdrževanja po zaključku financiranja projekta.
1 http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razno/Smernice_JN_IT.pdf
Vsebinska področja, ki jih razpis naslavlja, so:
1. Upravljanje z viri in infrastrukturo,
2. Skrb za okolje,
3. Zdravo in aktivno življenje,
4. Mobilnost, logistika in transport,
5. Kultura, šport in turizem,
6. Varnost in zaščita.
Horizontalne tematike vključenost, soodločanje in ekosistem pametnega mesta2 se lahko vključi samo v povezavi s preostalimi vsebinskimi področji.
2 SRIP PMIS Ključne usmeritve: Ekosistem pametnega mesta, str. 5, 6. http://pmis.ijs.si/wp-content/uploads/2017/05/Klju%C4%8Dne-usmeritve-SRIP.pdf
Prijavitelji lahko na javnem razpisu prijavijo projekt, ki se nanaša na eno ali več vsebinskih področij. Vrstni red navedenih vsebinskih področij ne odraža prioritete financiranja področja. Prednostno bodo podprti projekti pametnih mest in skupnosti, ki bodo poleg tehnologije interneta stvari (IoT) inovativno izkoristili in učinkovito povezali raznolike napredne tehnologije, kot so npr. podatkovna analitika velepodatkov (angl. Big Data), umetne inteligence, virtualne in obogatene resničnosti, računalništva v oblaku, tehnologija veriženja blokov, digitalni dvojčki.
V procese oblikovanja rešitev bo treba vključiti tako občane kot širšo civilno družbo, saj se le tako lahko razvijajo rešitve, ki bodo v zadovoljstvo vseh. Hkrati se bodo s tem spodbujala dolgoročna partnerstva vseh deležnikov (občin, gospodarstva, raziskovalcev, civilne družbe) in ustvaril ekosistem, ki bo služil kot odskočna deska za nadaljnje digitalno preoblikovanje Slovenije.
Ponudniki rešitev (podjetja) bodo na ta način pridobili potrebne kapacitete za razvoj in uporabo rešitev s področja pametnih mest ter možnost referenc za komercializacijo predstavljenih rešitev, s čimer bo dan ustrezen prispevek k promociji slovenske znanosti in tehnološkega razvoja ter širitvi trga za nove produkte in storitve.
S sofinanciranimi projekti bodo prijavitelji vzpostavili vsaj demonstracijska okolja za rešitve pametnih mest in skupnosti. Z enotnim pristopom želimo zagotoviti interoperabilnost rešitev, uporabo enakih podatkovnih modelov in odprtih standardov.
Ministrstvo bo pripravilo storitev za izmenjavo podatkov med demonstracijskimi projekti in centralno infrastrukturo, ki je v lasti države, s čimer bodo zbrani podatki dostopni širši zainteresirani javnosti za ponovno uporabo. Pri deljenju podatkov iz sofinanciranih projektov bo treba uporabiti uveljavljene podatkovne modele evropskih združenj za pametna mesta in skupnosti – OASC (Open & Agile Smart Cities) in modele, ki se oblikujejo v okviru Strateško razvojnega partnerstva Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMIS). Podatki, ki se bodo posredovali na centralno infrastrukturo, bodo morali imeti lastnosti odprtih podatkov po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in ne bodo smeli posegati v zasebnost posameznikov. Ministrstvo bo za ta namen uporabilo digitalni gradnik CEF Context Broker3, katerega razvoj in vzdrževanje financira Evropska komisija v okviru iniciative skupnih evropskih gradnikov.
3 https://ec.europa.eu/cefdigital/wiki/display/CEFDIGITAL/Context+Broker
Zajemanje podatkov za potrebe projekta naj ne bo omejeno le na javno dostopna, zasebna, namensko postavljena senzorska omrežja ali le na podatke različnih služb in podjetij ter podatke javnega sektorja4, temveč je treba predvideti tudi participativno posredovanje podatkov, ki jih uporabniki lahko aktivno prispevajo preko aplikacij za pametne naprave, spletnih strani in kratkih elektronskih sporočil.
4 Portal odprtih podatkov Odprti podatki Slovenije: https://podatki.gov.si/
S podatki, ki bodo nastali v okviru projektov, bodo upravljale občine, predstavljajo pa potencial za ponovno uporabo. Občine so jih skladno z določbami zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, zavezane ponuditi v ponovno uporabo preko posredovanja v svetovni splet. Objavljeni morajo biti na nacionalnem portalu, ki je namenjen objavi odprtih podatkov, v anonimizirani obliki, strojno berljivih formatih ter pod licenco CC BY 4.0.
Rešitve, ki bodo nastale, morajo v skladu z ZDSMA zagotavljati dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, še posebej za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti.
2.4. Vpetost področja pametnih mest in skupnosti v Strategijo pametne specializacije
Strategija pametne specializacije predstavlja izvedbeni dokument na področjih raziskav in razvoja, industrijske politike in spodbujanja podjetništva. Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, na katerih ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc ter tudi inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih.
Cilji Slovenske strategije pametne specializacije so: dvig dodane vrednosti na zaposlenega, izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanjem deleža izvoza visokotehnoloških proizvodov in storitev z visokim deležem znanja. Za dosego teh ciljev je opredeljenih devet prednostnih področij (https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/S4-Slovenska-strategija-pametne-specializacije/Slovenska-strategija-pametne-specializacije.pdf).
Rešitve, ki bodo nastale kot rezultat na tem javnem razpisu, bodo iz prioritete »Pametna mesta in skupnosti«, »Pametne stavbe in dom z lesno verigo«, »Mreže za prehod v krožno gospodarstvo«, »Trajnostni turizem«, »Zdravje-medicina« in »Mobilnost« s poudarkom na fokusnem področju horizontale interneta stvari (IoT). Natančnejša opredelitev fokusnih področij in tehnologij po posameznih prioritetah je predstavljena v Tabeli prioritet S4 ter pripadajočih fokusnih področij in tehnologij5.
5 https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/ S4-Slovenska-strategija-pametne-specializacije/Tabela-fokusnih-podrocij_ANza3fazo_november-2020.pdf
3. Regije izvajanja
Projekti se bodo izvajali na dveh programskih območjih: Kohezijska regija vzhodna Slovenija in Kohezijska regija zahodna Slovenija, in sicer preko konzorcijev občin (v nadaljnjem besedilu: konzorcijev).
Konzorcijski partnerji (občine) bodo upravičene do sredstev tistega programskega območja, na katerem se posamezni konzorcijski partnerji lokacijsko nahajajo, kar mora biti razvidno iz finančnega načrta. Razdelitev slovenskih občin na kohezijski regiji vzhodna oziroma zahodna Slovenija je razvidna iz seznama v prilogi razpisne dokumentacije: Razdelitev slovenskih občin glede na kohezijsko regijo. Občina Litija se, skladno z navodilom organa upravljanja pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, umešča v kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, čeprav je statistično uvrščena v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
V primeru konzorcija, v katerem so občine tako iz kohezijske regije Zahodna Slovenija kot iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, se stroške glede na regijo izvajanja med posameznimi občinami v konzorciju deli na dva načina. Tiste stroške, ki jih je možno locirati neposredno na občino (npr. senzorji, komunikacijska oprema), odpadejo izključno na občino in kohezijsko regijo, v kateri so locirani. Pri stroških, ki so horizontalne narave (npr. stroški najema oblaka ali izdelave oziroma nakupa rešitev) pa se lahko uporabi pristop t. i. pro-rata. To pomeni obračunavanje stroškov glede na odstotek delitve na posamezno občino in kohezijsko regijo, ki se ga izračuna na podlagi števila prebivalcev v posamezni občini in kohezijski regiji.
4. Upravičeni prijavitelji: upravičeni prejemniki sredstev javnega razpisa so občine v Republiki Sloveniji, združene v posamezni konzorcij.
5. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Vloga na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti v slovenskem jeziku.
Vloga mora izpolnjevati vse zahteve in pogoje javnega razpisa. Vlogo oddajo upravičeni prijavitelji.
Konzorcijski partnerji s konzorcijsko pogodbo pooblastijo eno izmed občin v konzorciju (prijavitelja), da v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na javni razpis in da, v primeru uspešne kandidature na javnem razpisu, zastopa konzorcij in z ministrstvom sklene pogodbo o sofinanciranju.
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev konzorcijski partnerji podpišejo izjavo, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdijo izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu.
Navodila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje so natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne izpolnjuje vseh pogojev in je ni možno dopolniti, se zavrne.
Če se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru projekta, se pogodba o sofinanciranju operacije ne sklene, sklep o izboru operacije pa se odpravi oziroma razveljavi.
Če se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju, pri čemer je upravičenec dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.
Prijava projekta, pri katerem bi bil prijavitelj/konzorcijski partner vključen zgolj in samo z namenom vodenja projekta, ni dovoljena.
5.1. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelj in konzorcijski partnerji
Splošni pogoji za kandidiranje so:
1. Na javni razpis se lahko prijavi konzorcij slovenskih občin, ki je sestavljen iz najmanj štirih občin v isti NUTS 3 regiji, ostali člani so lahko iz drugih regij. Izjemo predstavlja zasavska regija, kjer je minimalno število občin v konzorciju tri.
2. Na posamezni rok za oddajo vlog javnega razpisa se lahko prijavi posamezna občina samo enkrat.
3. Vsi konzorcijski partnerji imajo poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, na dan oddaje vloge na javni razpis oziroma vrednost neplačanih zapadlih obveznosti posameznega konzorcijskega partnerja ne znaša 50 EUR ali več.
4. Upravičeni stroški, za katere bodo upravičencu in konzorcijskim partnerjem na podlagi sklenjene pogodbe izplačana sredstva po tem javnem razpisu, niso sofinancirani iz drugega javnega vira, tj. sredstev evropskega ali državnega proračuna (dvojno financiranje).
5. Konzorcijski partnerji morajo pridobiti vsa predpisana dovoljenja najkasneje do predložitve prvega zahtevka za izplačilo.
5.2. Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelj in konzorcijski partnerji
Posebni pogoji za kandidiranje so:
1. Zemljišče ali objekt, na katerem bo postavljena oprema, ki je predmet vloge, mora biti ob oddaji vloge v lasti vsaj enega konzorcijskega partnerja. Če zemljišče ali objekt, na katerem bo postavljena oprema, ni v lasti konzorcijskega partnerja, je treba ob vlogi priložiti dokumentacijo, iz katere izhaja pravica postavitve opreme s trajanjem še najmanj 5 let po zaključku operacije ali pismo o nameri, iz katerega izhaja, da bo taka pogodba sklenjena najkasneje do podpisa pogodbe o sofinanciranju in posredovana ministrstvu.
2. Prijavitelj in konzorcijski partnerji morajo izkazovati ustrezno kadrovsko sposobnost za izvajanje operacije. Dokazati morajo, da je vodja projekta v delovnem razmerju pri enem od konzorcijskih partnerjev ali pa, da bo zaposlen pri enem od konzorcijskih partnerjev.
5.3. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati projekt
1. Projekt mora biti skladen z namenom, cilji in s predmetom javnega razpisa ter s cilji Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os 1, prednostna naložba 1.2.
2. Projekt mora biti skladen s Strategijo pametne specializacije S4.
3. Iz predložene finančne konstrukcije v okviru prijavljenega projekta mora biti razvidno, da so v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije projekta.
4. V skladu s 125. členom Uredbe 1303/2013/EU mora upravičenec voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za katere pa bo upravičenec dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
5. Nastanek upravičenih stroškov mora terminsko sovpadati z razpisnimi pogoji. Upravičeni stroški ne morejo nastati pred objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS.
6. V načrtu projekta mora biti predstavljena organizacijska struktura za vodenje projekta, terminski načrt izvedbe s fazami, nalogami, mejniki in nosilci posameznih nalog, ustrezno morajo biti opredeljena tveganja in ukrepi za njihovo obvladovanje.
7. Predstavljena mora biti skupna vizija digitalnega preoblikovanja konzorcijskih partnerjev.
8. Zagotavljanje vzdrževanja in nadaljnjega razvoja trajnosti načrtovanih rezultatov. Konzorcijski partnerji morajo dokazati, da bodo projekt vzdrževali in razvijali tudi po koncu financiranja projekta v skladu s tem javnim razpisom ter omejitvami glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013.
9. Projekt mora skladno z zakonodajo zagotavljati odprtost podatkov pod licenco CC BY 4.0, kot je navedeno v predmetu razpisa.
10. Projekt mora zagotavljati Minimalni inter-operabilnostni mehanizem na stopnji L2 (ang. »OASC Data Models MIM«), ki zagotavlja skupne podatkovne modele (L2).6 Končna rešitev mora zagotoviti povezavo na CEF Context Broker in s tem omogočiti prenos podatkov na centralno infrastrukturo ministrstva.
6 https://oascities.org/wp-content/uploads/2019/06/ OASC-MIMs.pdf
11. Projekt mora biti ustrezno opredeljen v veljavnem aktu o proračunu vseh konzorcijskih partnerjev in sicer v načrtu razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) – tretji del proračuna. Naziv operacije, zneski in viri financiranja morajo biti v investicijskem dokumentu, v obrazcih vloge in v NRP enaki. V nasprotnem primeru mora prijavitelj priložiti podpisno izjavo posameznega konzorcijskega partnerja, da bo do vložitve prvega zahtevka za izplačilo uskladil NRP oziroma posebni del proračuna. Dokazilo o usklajenosti je prijavitelj dolžan posredovati ob prvem zahtevku za izplačilo.
12. Za projekt mora biti izdelana in s strani pristojnih organov konzorcijskih partnerjev potrjena investicijska dokumentacija v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Pri izdelavi analize stroškov in koristi, ki je del investicijske dokumentacije, se smiselno uporabi dokument »Guide to Cost-benefit Analysis of Investment Projects (Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014–2020)7« Vlogi je treba predložiti podpisan(e) in žigosan(e) sklep(e) o potrditvi investicijske dokumentacije.
7 https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/studies/pdf/cba_guide.pdf
6. Merila za ocenjevanje vlog
Vse pravočasne, pravilno označene in popolne vloge komisija za izvedbo postopka najprej oceni in ugotovi ali je posamezna vloga skladna s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa ter preveri ali vloga izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa. Če oceni, da vloga ni skladna s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa ali da ne izpolnjuje vseh pogojev javnega razpisa in jih ni možno dopolniti, se vloga zavrne, ocenjevanje po merilih pa se ne izvede. Vse ostale vloge, ki uspešno prestanejo preverjanje pogojev, pa ocenjevalna komisija, lahko tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov, oceni na podlagi naslednjih meril:
Zap. št. | Merila | Najvišje možno št. točk |
1 | KAKOVOST | 32 |
1.1. | Inovativnost projekta | 8 |
1.2. | Število povezanih vsebinskih področij, ki jih demonstracijski projekt celovito naslavlja in povezuje | 6 |
1.3. | Opredeljena potreba/nujnost po realizaciji predstavljenih rešitev | 6 |
1.4. | Izkazana upravičena potreba po uporabi najnaprednejših informacijsko komunikacijskih tehnologij v tradicionalnih tehnologijah in poslovnih modelih | 6 |
1.5. | Odpiranje obstoječih podatkovnih zbirk na strojno berljiv način | 6 |
2. | USTREZNOST KONZORCIJA | 20 |
2.1. | Število partnerjev v konzorciju | 8 |
2.2. | Uporabniki rešitve | 6 |
2.3 | Vključevanje civilne družbe, nevladnih organizacij, uporabnikov | 6 |
3 | IZVEDLJIVOST | 20 |
3.1. | Razčlenitev projekta in terminski načrt izvedbe projekta | 6 |
3.2. | Stroškovna/ekonomska učinkovitost | 8 |
3.3. | Ustreznost analize in načrta obvladovanja tveganj pri izvedbi projekta | 6 |
4 | DRUŽBENI VPLIV | 28 |
4.1 | Trajnostna naravnanost skozi steber okoljske trajnosti | 3 |
4.2 | Trajnostna naravnanost skozi steber socialne trajnosti | 3 |
4.3 | Trajnostna naravnanost skozi steber ekonomske trajnosti | 3 |
4.4 | Zagotavljanje trajnosti rešitev – uporaba, vzdrževanje in nadaljnji razvoj | 8 |
4.5 | Promocija demonstracijskih rešitev | 5 |
4.6. | Prenosljivost rešitev | 6 |
| Skupaj | 100 |
Maksimalno število točk je 100 točk. Ocenjevanje se ne izvaja ločeno glede na kohezijski regiji. Način uporabe in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog sta natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.
Projekt je pozitivno ocenjen, če v skupnem točkovanju doseže vsaj 60 točk in hkrati vsaj 16 točk pri prvem sklopu kriterijev (Kakovost), 10 točk pri tretjem sklopu kriterijev (Izvedljivost) in 14 točk pri četrtem sklopu kriterijev (Družbeni vpliv).
V primeru, da več prijaviteljev doseže enako število točk in bi bila z njihovo uvrstitvijo na predlog (seznam) prejemnikov sredstev presežena skupna razpoložljiva sredstva, se o uvrstitvi teh vlog na seznam odloči glede na število točk, doseženih v posameznih kriterijih po naslednjem vrstnem redu:
– vloga, katere konzorcij občin zajema več prebivalcev, se dodeli sredstva prednostno.
7. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago
Okvirna skupna višina sredstev javnega razpisa za leta 2021, 2022 in 2023 znaša največ do 8.000.000,00 EUR, od tega je 3.758.400,00 EUR namenjenih za sofinanciranje projekta iz razpoložljivih sredstev kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kar predstavlja 46,98 % vseh sredstev, in 4.241.600,00 EUR za sofinanciranje projekta iz razpoložljivih sredstev kohezijske regije Zahodna Slovenija kar predstavlja 53,02 % vseh sredstev.
Predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih proračunskih letih:
Proračunska postavka | Programsko območje | EU/SLO sredstva | Leto 2021 (v EUR) | Leto 2022 (v EUR) | Leto 2023 (v EUR) | Skupaj (v EUR) |
180057 | Vzhod | EU | 75.168,00 | 1.428.192,00 | 1.503.360,00 | 3.006.720,00 |
180058 | Vzhod | SLO | 18.792,00 | 357.048,00 | 375.840,00 | 751.680,00 |
180059 | Zahod | EU | 84.832,00 | 1.611.808,00 | 1.696.640,00 | 3.393.280,00 |
180060 | Zahod | SLO | 21.208,00 | 402.952,00 | 424.160,00 | 848.320,00 |
Skupaj | | | 200.000,00 | 3.800.000,00 | 4.000.000,00 | 8.000.000,00 |
Ministrstvo si pridržuje pravico, da spremeni vrednost razpoložljivih sredstev do dodelitve sredstev.
Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU iz ESRR in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike je 80:20.
Delež sredstev kohezijske politike v celotnih upravičenih javnih izdatkih je 100 % brez DDV.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da, glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih ali programskih območjih, izbranemu prijavitelju predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja. Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
Ministrstvo si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru razveljavi, kar bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.
8. Upravičeni stroški in način financiranja
V skladu s pravili evropske kohezijske politike in zakonodaje s področja javnih financ se financiranje operacij izvaja po principu povračil za nastale in plačane stroške. Upravičenec bo prejel sredstva sofinanciranja na osnovi pravilno izdanih in popolnih zahtevkov za izplačila za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili plačani v preteklem (in upravičenem) obdobju. Izjema, ki velja za občine, je določena v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ZIPRS2021 (peti odstavek 32. člena). Financiranje bo po tem javnem razpisu potekalo skladno tudi z Navodili Organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 in Smernicami o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov.
Zahtevki za izplačila se posredujejo v informacijski sistem eMA (v nadaljnjem besedilu: IS eMA) za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili izkazani v upravičenem obdobju. Upravičencu se pred posredovanjem prvega zahtevka za izplačilo uredi dostop do IS eMA. Po potrebi upravičenec opravi tudi ustrezno izobraževanje. Upravičenec vnese v IS eMA vse potrebne podatke o izdatkih in izpolni vsebinsko poročilo o izvajanju, ki ga priloži v IS eMA.
Način vnosa v IS eMA določajo veljavna navodila, ki so dostopna na naslednji povezavi: http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/e-ma
Stroški in izdatki projekta v okviru javnega razpisa so upravičeni do povračila v skladu s pravnimi podlagami, če:
– so s projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji projekta,
– so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno oziroma za storitve, ki so bile izvedene,
– so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti,
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah,
– so v skladu z veljavnimi pravili Evropske unije in nacionalnimi predpisi.
Upravičeni stroški so samo stroški izbranih projektov. Neupravičene stroške krije upravičenec ali partner sam.
Ministrstvo si pridržuje pravico podati dodatna navodila glede izvajanja operacije v celotnem obdobju trajanja operacij.
8.1. Višina sofinanciranja posameznega projekta
Višina sofinanciranja posameznega projekta je najmanj 300.000,00 EUR in največ 1.000.000,00 EUR brez vključenega davka na dodano vrednost.
8.2. Način financiranja upravičenih stroškov
Upravičeni stroški se bodo uveljavljali na osnovi dejansko plačanih stroškov in na podlagi poenostavljenih oblik obračunavanja stroškov. Dokazila za nastanek upravičenih stroškov so opredeljena v točki 6. razpisne dokumentacije (poglavje Upravičeni stroški in način njihovega dokazovanja).
8.3. Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov
Za stroške opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, stroške neopredmetenih osnovnih sredstev, stroške storitev zunanjih izvajalcev in stroške informiranja in komuniciranja se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporabljajo dokazila o dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroških, ki bodo nastali v obdobju upravičenosti stroškov in bili plačani v obdobju upravičenosti izdatkov, skladno z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Upravičenci morajo izvesti operacijo v skladu s temeljnimi načeli zakona o javnem naročanju, in sicer (i) z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, (ii) načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, (iii) načelom transparentnosti javnega naročanja, (iv) načelom enakopravne obravnave ponudnikov in (v) načelom sorazmernosti ter skladno z določili pogodbe o sofinanciranju. Upoštevanje naštetih načel se lahko izkaže le na način, da se celoten postopek dokumentira in obrazloži. Način dokazovanja upravičenih stroškov je natančneje opredeljen v razpisni dokumentaciji.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti mora upravičenec zagotoviti najmanj tri konkurenčne oziroma relevantne ponudbe. V kolikor gre za specifično opremo, sestavljeno po meri upravičenca ali pa na trgu ne obstaja več ponudnikov opreme, mora upravičenec predložiti dokumentacijo o izboru zunanjega izvajalca, ki bo dokazovala gospodarno ravnanje ter tržno ceno, v skladu s prejšnjim odstavkom.
8.4. Standardna lestvica stroška na enoto za stroške dela
Za stroške plač in povračil stroškov v zvezi z delom za osebje, ki dela na prijavljeni operaciji, se za uveljavljane upravičenih stroškov uporablja Standardna lestvica stroška na enoto.
Standardna lestvica stroška na enoto je določena na podlagi Metodologije izračuna standardne lestvice stroška na enoto za stroške osebja, ki je kot priloga sestavni del tega javnega razpisa (razpisne dokumentacije). Osnova za izračun standardne lestvice stroška na enoto so pravna izhodišča in cena za financiranje raziskovalno razvojnih dejavnosti v Sloveniji Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) za leto 2021. Pri določitvi standardne lestvice stroška na enoto je uporabljena pravna podlaga in metodologija določitve letne vrednosti financiranja zaposlenih, ki izvajajo raziskovalno razvojne projekte, za leto 2021 za začasne cene ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2020. Standardna lestvica stroška na enoto se določi enotno za sofinanciranje stroškov plač in povračil stroškov v zvezi z delom osebja, ki dela na prijavljeni operaciji in je izražena na uro opravljenega dela. Skladno z metodologijo je strošek dela strokovnih in tehničnih sodelavcev pri izvedbi demonstracijskega projekta 16,32 EUR za uro opravljenega dela na operaciji.
Standardno lestvico stroška na enoto za stroške dela se uveljavlja za zaposlene, ki izvajajo demonstracijske projekte. Do povračila navedenega stroška so upravičeni vsi partnerji v konzorciju. Navedena vrednost velja za celotno obdobje trajanja operacije.
Standardna lestvica stroška na enoto za stroške dela je določena na podlagi Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18, 62/19 in 105/20) in veljavnih cenah ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2020, izračunanih na ARRS, kar predstavlja nacionalno metodologijo, ki se lahko na podlagi 67(5)(c) člena Uredbe 1303/2013/EU o skupnih določbah uporabi za vsebinsko podobne operacije in upravičence.
8.5. Posredni stroški
Posredni stroški predstavljajo 15 % stroškov plač in povračil v zvezi z delom skladno z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Posredni stroški vsebinsko obsegajo ostale stroške povezane z aktivnostmi osebja, ki dela na prijavljeni operaciji.
8.6. Vrste upravičenih stroškov pri izvajanju aktivnosti v okviru izbranega projekta
Vsi stroški veljajo za vse konzorcijske partnerje. Stroški morajo biti namensko uporabljeni za namen izvedbe razvojnega projekta.
Šifra stroška eMa | Vrste stroškov8 | Opis vsebine stroška | Način uveljavljanja stroška | Omejitve (ob vlogi je namenjen delež): |
8.2 | Stroški plač in povračila stroškov v zvezi z delom | Stroški plač ter druga povračila stroškov v zvezi z delom zaposlenih na občinah na operaciji upravičenca so upravičeni do sofinanciranja. Dovoljene so delne zaposlitve. | Za izračun stroška plač se uporabi standardna lestvica stroška na enoto. | Namenjeno največ 30 % vseh upravičenih stroškov |
7.5 | Stroški storitev zunanjih izvajalcev | Stroški svetovanja in drugih storitev, povezanih s pripravo in izvajanjem projekta. Svetovalne in nadzorne storitve. Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring (po podjemni pogodbi oziroma postopku po ZJN-3). Storitve izobraževanja in usposabljanja. Analize, študije in načrti z informacijskega področja, vključno z raziskavami in tehničnim znanjem, ki so kupljeni iz zunanjih virov. Administrativno tehnične storitve, če so neposredno povezane z operacijo. Storitve izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil. Drugi stroški storitev zunanjih izvajalcev, ki so nujno potrebni za izvedbo operacije. | Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov glede na ure opravljenega dela. | Namenjeno največ 30 % vseh upravičenih stroškov |
1.4 | Investicije v neopredmetena sredstva | V ta strošek je vključen predvsem razvoj, izdelava, prilagoditve, testiranje, namestitev, vzpostavitev in demonstracijsko delovanje rešitev. | Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov | Minimalno 30 % vseh upravičenih stroškov |
| | Ob ustrezni obrazložitvi, iz katere bo mogoče razbrati upravičen strošek za nakup že obstoječe rešitve (torej za njeno uporabo v projektu kljub temu, da ni bila razvita v okviru tega projekta), so lahko upravičeni tudi izdatki za nakup neopredmetenih sredstev (nematerialno premoženje, pridobitev patentov, nakup programske opreme ali pridobitev drugih neopredmetenih osnovnih sredstev). Takšen nakup je upravičen izključno v primeru, da ne pomeni nobenih omejitev pravic za uporabo rešitve (tiste, ki je predmet prijave na projekt) na določenega ponudnika. | | |
1.3. | Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljnjem besedilu: oprema) | Izdatki nakupa, uporabe in vzdrževanja opreme so upravičeni, če so skladni s cilji in namenom operacije. Upravičene so investicije v opremo, najem in zakup opreme (lizing). | Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov | Namenjeno največ 40 % vseh upravičenih stroškov |
5.9. | Stroški informiranja in komuniciranja | Namen stroška je omogočiti predvsem predstavitev razvitih inovativnih rešitev. Stroški organizacije in izvedbe dogodkov, namenjenih informiranju in komuniciranju. Stroški oglaševalskih storitev in stroški objav. Stroški izdelav ali nadgradenj spletnih strani, stroški oblikovanja. Stroški nastopov na sejmih in razstavah. Drugi stroški informiranja in komuniciranja. | Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov | Namenjeno največ 2 % vseh upravičenih stroškov |
8.1 | Posredni stroški | Ostali stroški delovanja (npr. stroški materiala, goriva, vode, telefona, mobilnih telefonov itd.), ki so nastali neposredno kot posledica izvajanja projekta. Stroški za službena potovanja v Republiki Sloveniji ali v tujini, povezani z operacijo. Stroški režije in administracije. | Pavšalno financiranje | 15 % Stroškov plač in povračila stroškov v zvezi z delom |
8 Opredelitev v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
8.7. Posebne omejitve
Pri uveljavljanju upravičenih stroškov je treba ravnati v skladu z omejitvami nekaterih upravičenih stroškov. Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedeni v Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe o sofinanciranju ter v Smernicah o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov (dostopna na: https://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila).
Navedeni stroški veljajo za vse konzorcijske partnerje.
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je za upravičenca neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe s svojimi zaposlenimi oziroma z zaposlenimi pri drugih konzorcijskih partnerjih – medsebojno opravljanje storitev ali podizvajalstvo med partnerji nista dovoljena.
Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je zakoniti zastopnik kateregakoli konzorcijskega partnerja ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca,
– neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajsetodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
Če projekt ne dosega ciljev, se lahko sredstva sorazmerno znižajo.
Konzorcijski partnerji morajo zagotoviti razpolaganje z materialnimi avtorskimi pravicami, ki jim bodo omogočale nadzor nad informacijsko rešitvijo. Pogodba o nakupu informacijskih rešitev mora imeti torej ustrezno določbo o materialnih avtorskih pravicah, ki se mora glasiti na način, da bodo vsi člani konzorcija pridobili najmanj pravice, kot so opredeljene v klavzuli:
»Za izdelke, ki so predmet te pogodbe in imajo značaj avtorskega dela, se materialne avtorske pravice s prevzemom izdelka (programske ali druge stvaritve) neizključno prenesejo na občine, ki so članice konzorcija, geografsko in časovno neomejeno, in sicer pravica do reproduciranja sestavnih delov ali celote programske opreme ali druge stvaritve, pravica prevoda, prilagoditve, priredbe oziroma drugačne predelave ter reproduciranja teh predelav in pravica distribucije v okviru izvajalcev občinskih javnih služb, ki sodijo v pristojnost konzorcija občin, v katerikoli obliki. Prenesena avtorska pravica naročniku omogoča, da lahko komurkoli naroči obdelovanje, predelovanje, nadgrajevanje in vzdrževanje izdelka, ki je predmet te pogodbe.
Občine, ki so članice konzorcija, lahko avtorska dela, ki so predmet te pogodbe, uporablja brez omejitev, ves čas trajanja avtorske pravice in za vse primere. Konzorcij občin ima pravico, da za potrebe občine pravice, ki jih je pridobil na podlagi te pogodbe, prenaša na izvajalce občinskih javnih služb, ki sodijo v pristojnost članic konzorcija občin, ne da bi za to potreboval soglasje avtorja in ne da bi za tak prenos materialnih avtorskih pravic moral avtorju izplačevati kakršnokoli dodatno finančno ali druge vrste nadomestilo.
Če izvajalec v okviru izvajanja te pogodbe ponudi informacijsko rešitev ali uporabi komponento, ki je že izdelana izven te pogodbe, ali njen del (informacijske rešitve ali njene komponente, vključno s knjižnicami), se šteje, da so ti izdelki predmet te pogodbe, razen kolikor so izdelani z odprtokodnimi licencami in posledično naročnik pri njihovi nadaljnji uporabi ni vezan na posameznega ponudnika.«
Ta določba vsebuje prenos nekaterih materialnih avtorskih pravic na »konzorcij občin«, zato jo je treba po potrebi prilagoditi posameznemu konzorciju, za katerega se informacijska rešitev naroča oziroma razvija. Če želi konzorcij neizključno prenesti svoje pridobljene materialne avtorske pravice tudi na občine v Sloveniji izven konzorcija naročnikov ali da bo rešitev odprtokodna ter v tem okviru objavljena na enem izmed javnih repozitorijev izvorne kode (kot npr. GIT HUB), se določba, ki se nanaša na avtorske pravice, temu primerno prilagodi.
Javni razpis ni namenjen razvoju strojne opreme. Za strojno opremo razumemo informacijsko komunikacijsko opremo, kot so senzorji, komunikacijska oprema itd.
Vsekakor pa lahko konzorcijski partnerji pri svojem javnem naročilu upoštevajo posebno naravo posamezne informacijske rešitve in določijo tudi posebnosti, kot je na primer zahteva: »Če ponujena informacijska rešitev uporablja za posamezne funkcionalnosti druge rešitve, ki za uporabo zahtevajo licenčnino, je treba to ločeno navesti z vsemi morebitnimi stroški nabave licenc in ostalih stroškov za celotno obdobje trajanja pogodbe. Takšne posamezne funkcionalnosti ne smejo presegati 25 % obsega funkcionalnosti predmeta pogodbe.«
Javni razpis ni namenjen financiranju vzpostavitve občinske infrastrukture, vezano na pridobitev gradbenega dovoljenja ali vzdrževanja v javno korist. Elementi, povezani z infrastrukturo, so lahko samo nadgradnja obstoječe infrastrukture z ustreznimi merilnimi napravami (senzorji).
Ena vloga predstavlja en demonstracijski projekt.
8.8. Dokazila za upravičenost stroškov projekta
Dokazila za upravičenost stroškov projekta so:
– vmesna poročila in končno poročilo o izvajanju projekta,
– dokazila o doseženih ciljih (rezultatih),
– dokazila za upravičenost posamezne vrste stroškov glede na določila tega javnega razpisa, razpisne dokumentacije in veljavnih Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Dokazila za upravičenost stroškov projekta po posameznih vrstah upravičenih stroškov in način poročanja so podrobneje predstavljeni v razpisni dokumentaciji.
Neupravičene stroške krije upravičenec sam.
Način dokazovanja upravičenih stroškov je natančneje opredeljen v razpisni dokumentaciji.
8.9. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Obdobje upravičenosti stroškov je od datuma objave razpisa v Uradnem listu RS in največ do 31. 8. 2023.
Obdobje upravičenosti izdatkov s strani občin je od datuma objave razpisa v Uradnem listu RS in največ do 15. 9. 2023.
Tveganje glede izvajanja projekta pred datumom izdaje sklepa o izboru nosijo prijavitelj in konzorcijski partnerji.
Upravičeni strošek nastane, ko je storitev opravljena, oziroma ko je blago dobavljeno, skladu s predmetom in drugimi določili pogodbe o sofinanciranju, podprt pa mora biti z ustrezno listino.
Upravičeni izdatek upravičenca nastane z dnem plačila upravičenega stroška, upravičen pa je, ko je podprt z listino, ki njegov nastanek ustrezno dokazuje.
Datumi izstavljanja zahtevkov za izplačilo so določeni v pogodbi o sofinanciranju in se lahko spremenijo z navodili ministrstva.
Podrobnejša opredelitev je v razpisni dokumentaciji.
9. Navodila za izdelavo vloge
9.1. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirane osebe dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu ministrstva, https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/javne-objave/. Kontaktna oseba za posredovanje dodatnih informacij v zvezi s tem javnim razpisom in z razpisno dokumentacijo je vodja razpisne komisije mag. Jurij Dolžan, na voljo vsak dan med 10. in 11. uro na tel. 01/478-47-65. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: PMIS.mju@gov.si.
Vprašanja morajo prispeti na zgoraj navedena naslova najpozneje deset dni pred iztekom roka za oddajo vlog. Ministrstvo bo objavilo odgovore na vprašanja najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo vlog, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki bodo prispela manj kot 10 dni pred iztekom roka za oddajo vlog, ne bodo upoštevana. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/javne-objave/. Objavljeni odgovori postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/javne-objave/.
9.2. Način in rok za predložitev vlog za dodelitev sredstev
Vloga mora biti predložena v enem elektronskem izvodu na e-nosilcu podatkov, v Wordovi oziroma Excelovi obliki ter v celoti v enem pisnem izvodu skupaj z vsemi obrazci razpisne dokumentacije in v zaprti ovojnici, opremljeni z obrazcem razpisne dokumentacije z vidno oznako »Ne odpiraj – vloga na Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti«, z navedbo polnega naziva in naslova pošiljatelja, na naslov ministrstva (Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana) pa mora prispeti najpozneje do izbranih rokov za oddajo vlog, ki sta:
– 23. 4. 2021 do 12. ure,
– 10. 9. 2021 do 12. ure.
V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo upoštevna tiskana oblika.
Vsi dokumenti pisnega izvoda morajo biti povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati ali dodajati, razen Priloge 3 razpisne dokumentacije: Vzorec pravilne opreme ovojnice, ki ga prijavitelj nalepi na ovojnico. Če pisni izvod ne bo povezan z vrvico, bo ministrstvo takšno vlogo zvezalo ob odpiranju vloge.
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo v določenem roku, ne glede na način dostave, prispele v vložišče ministrstva.
Neustrezno označene in nepravočasno prispele vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene prijavitelju.
Variantne vloge niso dopuščene.
Vsi stroški oddaje vloge na javnem razpisu bremenijo prijavitelja.
9.3. Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora
Vloge bo odprla in ocenila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za javno upravo, ali od njega pooblaščena oseba.
Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo izvedeno najpozneje v osmih delovnih dneh po datumu za oddajo vlog v prostorih Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana. Odpiranje ne bo javno.
Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne.
Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev.
Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavrnjene.
Postopek in način izbora je podrobneje opredeljen v razpisni dokumentaciji v poglavju 12. Ocenjevanje vlog.
Komisija bo ugotovila upravičenost do sofinanciranja vloge glede na dosežene točke. Izvedla bo vsak naslednji krog odpiranj le, če bodo ostala na razpolago sredstva za sofinanciranje novih vlog.
Če bo zaprošena višina sofinanciranja pozitivno ocenjenih vlog višja, kot je razpoložljivih sredstev za posamezno kohezijsko regijo, bodo vloge izbrane do porabe sredstev, za vsako kohezijsko regijo posebej.
Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe o sofinanciranju je sestavni del razpisne dokumentacije.
Na podlagi tega javnega razpisa se projekt, za sofinanciranje katerega se odobrijo sredstva kohezijske politike, imenuje operacija.
Javni razpis se lahko spremeni z objavo spremembe javnega razpisa v Uradnem listu RS do izdaje sklepov o izboru oziroma do dodelitve vseh sredstev. Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru operacij spremeni ali prekliče, kar objavi v Uradnem listu RS.
9.4. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministra oziroma pooblaščene osebe obveščeni o izidu javnega razpisa najpozneje v roku 60 dni od izteka roka za oddajo vlog.
9.5. Pravno sredstvo
Zoper odločitev o vlogi (sklep) je dopusten upravni spor. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana oziroma pri krajevno pristojnem zunanjem oddelku, v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa, in sicer neposredno pisno na sodišču ali pa se mu pošlje po pošti. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Tožba se vloži v toliko izvodih, kolikor je strank v postopku. Tožbi je treba priložiti sklep, ki se izpodbija, v izvirniku, prepisu ali kopiji.
Tožba ne zadrži izvršitve sklepa, zoper katerega je vložena, oziroma ne zadrži podpisa pogodbe o sofinanciranju projekta z izbranimi prejemniki sredstev.
10. Preostale zahteve
Prijavitelji bodo morali podpisati izjavo, da so seznanjeni s spodaj navedenimi posledicami ter da bodo pri izvajanju operacije upoštevali in spoštovali naslednje zahteve:
10.1. Zahteve glede obveščanja in komuniciranja z javnostjo
Upravičenci morajo zadostiti zahtevam glede informiranja in obveščanja javnosti v skladu s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU, veljavnimi Navodili organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila) in Priročnikom celostne grafične podobe evropske kohezijske politike 2014–2020 (http://www.eu-skladi.si/portal/sl/aktualno/logotipi).
10.2. Zahteve glede spremljanja neto prihodkov operacije
Upravičenec bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati neto prihodke operacije v skladu z 61. členom Uredbe 1303/2013/EU. Prihodke bo moral evidentirati in spremljati na posebnem stroškovnem mestu ali ustrezni računovodski kodi tako, da bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc. Če se bodo pri izvajanju operacije ustvarili neto prihodki, bo moral znižati upravičene stroške za višino ustvarjenih prihodkov. Prihodke, ki nastajajo med izvajanjem operacije, bo moral upoštevati že pri ZZI, saj se ustvarjeni neto prihodki odbijejo od zahtevanega zneska. Poračun se bo izvedel najpozneje ob predložitvi zadnjega ZZI. O neto prihodkih, ki nastajajo med izvajanjem operacije, je upravičenec dolžan poročati sproti.
Upravičenec je zavezan spremljati prihodke na operaciji vsaj še pet let po zaključku operacije.
10.3. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Upravičenci morajo zagotoviti hrambo in vpogled v dokumentacijo operacije za upravljalna preverjanja in revizijske postopke skladno s pravili Unije (140. člen Uredbe št. 1303/2013/EU) in z nacionalnimi predpisi.
V skladu s 140. členom Uredbe 1303/2013/EU bo moral upravičenec zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje treh let, in sicer od 31. decembra v letu predložitve obračunov Evropski komisiji, ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. O natančnem začetnem datumu za hrambo dokumentacije, bo upravičenec pisno obveščen s strani ministrstva po končani operaciji.
V skladu s 125. členom Uredbe 1303/2013/EU bo moral upravičenec voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da bo v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. To ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za katere pa bo upravičenec dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
10.4. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji posredniškemu organu, organu upravljanja, organu za potrjevanje, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katere sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi tega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva ter pristojnih organov Republike Slovenije in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem, bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, v izjemnih primerih pa se lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati v skladu s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
10.5. Zahteve glede zagotavljanja enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU.
Upravičenec bo moral rezultate operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
10.6. Zahteve glede varovanja poslovnih skrivnosti
Vse zahteve v zvezi z varovanjem poslovnih skrivnosti se nahajajo v razpisni dokumentaciji.
10.7. Zahteve glede varovanja osebnih podatkov
Vse zahteve v zvezi z varovanjem osebnih podatkov se nahajajo v razpisni dokumentaciji.
11. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije
Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja projekta v skladu s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe (EU), št. 1303/2013, dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov projekta, vključno z osebnimi podatki.
Dokazila o doseganju ciljev, ki jih bo treba zbirati za namene spremljanja in vrednotenja, so natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.
Upravičenec mora v vlogi realno prikazati načrtovane cilje operacije. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenih ciljev in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz vloge (prejeta dokumentacija) bodo osnova za spremljanje pričakovanih rezultatov in bodo kot takšni tudi priloga pogodbe o sofinanciranju.
Če med izvajanjem operacije pride do sprememb, ki bi vplivale na oceno vloge tako, da bi se ocena znižala pod prag sofinanciranih operacij, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju operacije ter zahteva vrnitev izplačanih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije.
Če upravičenec ob zaključku operacije ne bo dokazal uresničitev načrtovanih ciljev v celoti, lahko ministrstvo zahteva vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije.
12. Omejitve glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013
Razpis predvideva smiselno uporabo 71. člena Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Če v petih letih od datuma končnega izplačila upravičencu nastopi karkoli od naslednjega:
a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja;
b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost ali
c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji,
so upravičenci dolžni vrniti neupravičeno prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene.
13. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: če se ugotovi, da upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
14. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, v skladu z določili 6. člena Uredbe (EU) 1303/2013/EU, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe o sofinanciranju, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije.
15. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira oziroma so bili odobreni, ni dovoljeno. Če se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če se ugotovi, da je bilo dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo to obravnavalo kot goljufija.
Če se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ministrstvo pogodbo o sofinanciranju lahko odpove. V vsakem primeru pa se bo upravičencu znižala vrednost sofinanciranja po pogodbi o sofinanciranju za ugotovljen znesek dvojnega sofinanciranja.
16. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje: izbrani prijavitelj je zavezanec po ZJN-3, zato mora pri izvajanju projekta v povezavi s stroški, ki jih uveljavlja oziroma jih bo uveljavljal za sofinanciranje, upoštevati določila tega zakona. Kadar izbrani prijavitelj/upravičenec izvaja javna naročila, za katera se ZJN-3 ne uporablja, mora pri izboru dobaviteljev in izvajalcev ravnati gospodarno in transparentno. V ta namen mora upravičenec preveriti tržne cene na podlagi pridobitve več primerljivih in neodvisnih ponudb, preverjanja cen na spletu ipd., pri čemer je treba upoštevati tudi možen konflikt interesov med upravičencem in potencialnimi dobavitelji.
Ministrstvo za javno upravo
