Št. 5107-2/2020/15 Ob-1345/21, Stran 337
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), 106.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/18), Uredbe o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 74/18) ter skladno z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) in Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, objavlja
za izvajanje mednarodnih razvojnih projektov in strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči v obdobju od 2021 do 2023
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Minister za zunanje zadeve je imenoval komisijo za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Vsi izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: MRS) in triletnega strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: HP), ki jih bodo izvajale nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: NVO), registrirane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS).
Cilj MRS je prispevati k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti in pospeševanju trajnostnega razvoja na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju v partnerskih državah. RS z MRS prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje trajnostnega razvoja.
Cilj HP je reševanje človeških življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva. RS podpira aktivnosti za preprečevanje in zgodnje napovedovanje humanitarnih katastrof ter krepitev zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega odziva nanje in aktivnosti v povezavi z rehabilitacijo in obnovo po krizah. Prijavitelji morajo, poleg mednarodnih in nacionalnih načel HP, upoštevati tudi vidik preprečevanja nasilja zaradi spola v izrednih razmerah in vidik odzivanja na tako nasilje.
Prijavitelji pri prijavi upoštevajo presečni temi in načela MRS in HP, ki so navedeni v Strategiji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategija).
Prijavitelji pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju projektov v kar največji meri prispevajo k zaščiti in varovanju okolja.
V izvajanje projektov v partnerskih državah mora prijavitelj na primeren in učinkovit način vključiti najmanj 1 lokalnega partnerja.
Prijavitelj lahko v izvajanje projekta pri vseh sklopih, razen pri sklopu D, vključi tudi slovenskega partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja. Če bo vrednost prispevka partnerja – ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki – znašala vsaj 10 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijavitelj pri ocenjevanju dobil dodatne točke. Prijavitelj bo dobil dodatne točke tudi, če podjetje, ki je projektni partner, izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega podjetja oziroma drugimi verodostojnimi potrdili o svojem družbeno odgovornem delovanju. Če je partner iz zasebnega sektorja povezana družba prijavitelja, prijavitelj ni upravičen do dodatnih točk.
Prijavitelj lahko pri vseh razpisanih sklopih sodeluje z lastno udeležbo. Če bo vrednost prispevka prijavitelja – ki je v finančni obliki – znašala vsaj 5 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijavitelj pri ocenjevanju dobil dodatne točke. Kot lastnih virov prijavitelj ne sme prikazovati tistih sredstev, ki jih je za isti namen pridobil iz drugih javnih sredstev.
Prijavitelj dobi dodatne točke tudi, če v izvajanje projekta vključi prostovoljno delo, kar navede v Finančnem načrtu projekta, v tabeli Materialni (in-kind/stvarni) vložki oziroma 7. h točki v obrazcu št. 7 Reference in izkušnje za sklop D.
Če ima prijavitelj status društva v javnem interesu na področju MRS in HP, ki ga je pridobil od ministrstva, bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke.
Število možnih dodatnih točk, ki jih lahko dobi prijavitelj, je navedeno v Merilih za ocenjevanje vlog.
Predmet javnega razpisa je razdeljen v 4 sklope:
Sklop A: Razvojni projekt v Podsaharski Afriki – trajnostno upravljanje voda kot odziv na COVID-19
Razpisujejo se do 3 projekti v Podsaharski Afriki, in sicer v najmanj razvitih državah.
Prijavitelj, ki bo predlagal izvajanje projekta v državah na območju Sahela, bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke.
Izhodišča:
Zanesljiva, varna in nadzorovana oskrba z vodo je ključnega pomena za kakovost življenja in zdravje prebivalcev, v luči pandemije COVID-19 pa je poudarjena tudi vloga, ki jo ima voda pri preprečevanju širjenja okužb. Z dostopom do vode so povezani številni globalni izzivi, od prehranske varnosti, zdravja in trajnostnega kmetijstva do zagotavljanja miru ter vključujočega socialnega in ekonomskega razvoja. Omejen dostop do vode je vzrok številnih konfliktov, zato je voda ne le pomemben dejavnik razvoja, temveč tudi dejavnik mednarodne stabilnosti in sooblikovalec družbenih odnosov.
Prijavitelji naj se osredotočijo na trajnostno upravljanje voda, odziv na pandemijo COVID-19 in ustvarjanje pogojev za dostojno življenje lokalnega prebivalstva ter s tem povezano odpravo vzrokov za migracije. Pri tem naj se prijavitelji usmerijo na najbolj ranljive družbene skupine, tudi tiste, ki so preganjane zaradi svoje vere ali verskega prepričanja.
Okoljske izzive je treba obravnavati celovito in s projektnimi aktivnostmi v čim večji meri prispevati k enakosti spolov.
Predlagane aktivnosti:
– zagotavljanje ustreznega dostopa do pitne vode za gospodinjstva in/ali javne ustanove (npr. zdravstveni centri ali šole), vključno z gradnjo osrednje vodne vrtine/vodnjaka v vasi/naselju, ki ga je nato mogoče povezati z gospodinjstvi in jim zagotoviti dostop do pitne vode; zbiranje in shranjevanje deževnice v gospodinjstvih ali druge aktivnosti, ki se usmerjajo v zagotavljanje dostopa do vode in trajnostnega ravnanja z vodo v luči posledic podnebnih sprememb; ciljna skupina: gospodinjstva in/ali lokalne skupnosti;
– aktivnosti, ki prispevajo k prehranski varnosti gospodinjstev na podlagi urejenega dostopa do vode in/ali vpeljava sodobnih namakalnih sistemov za kmetijstvo, ki so namenjeni lokalnim skupnostim; ciljna skupina: gospodinjstva in/ali lokalne skupnosti;
– zagotavljanje ustreznih sanitarnih ureditev za gospodinjstva in/ali javne ustanove (npr. zdravstveni centri ali šole); ciljna skupina: gospodinjstva in/ali lokalne skupnosti;
– prispevanje k večji socialni in ekonomski opolnomočenosti lokalnega prebivalstva v kontekstu trajnostnega upravljanja voda, vključno za odpravljanje vzrokov za migracije; ciljna skupina: mladi in ženske, predvsem tisti iz ranljivejših družbenih skupin in prikrajšani zaradi etnične in/ali verske pripadnosti, lokacije prebivanja (podeželje, revni mestni predeli) ipd.;
– zagotavljanje dostojnega dela, zelenih delovnih mest in socialnega podjetništva, predvsem v sklopu krožnega gospodarstva in trajnostnega upravljanja voda za mlade in ženske ter na podlagi tega izboljšanje pogojev za dostojno življenje v matičnem okolju, vključno za odpravljanje vzrokov za migracije; ciljna skupina: mladi in ženske, predvsem tisti iz ranljivejših družbenih skupin in prikrajšani zaradi etnične in/ali verske pripadnosti, lokacije prebivanja (podeželje, revni mestni predeli) ipd.
Prijavitelj mora izbrati vsaj dve predlagani aktivnosti, od katerih mora biti vsaj ena izbrana izmed prvih treh navedenih aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
Prijavitelj naj pri izvajanju aktivnosti v čim večji meri upošteva uporabo lokalnega znanja in materialov.
Glede na izbrane aktivnosti mora biti prijavitelj usmerjen v dosego vsaj enega podcilja cilja trajnostnega razvoja 6 in enega podcilja cilja trajnostnega razvoja 13 in/ali enega podcilja ciljev trajnostnega razvoja 5 in/ali 81.
1 Cilji trajnostnega razvoja:
Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (gov.si)
Obvezno: Del projekta je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijavitelj bo sam izbral zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljem in z izkazano referenco s področja evalvacij projektov. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS2. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo posredovalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2023. Kazalci za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz Strategije MRSHP in drugih strateških dokumentov.
2 Evalvacijska politika in evalvacijske smernice:
https://www.gov.si/teme/prednostna-podrocja-in-obmocja-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-slovenije/
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti za katero se predvidi do 2 meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, najpozneje do 15. oktobra 2023. Prijavitelj mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do 5 odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop B: Razvojni projekt v Belorusiji – razvoj demokracije in gospodarskih priložnosti
Razpisuje se do 1 projekt v Belorusiji.
Izhodišča:
Belorusija se sooča z izzivi na področju civilnih in političnih človekovih pravic ter uresničevanja demokratičnih načel. Predsedniškim volitvam avgusta 2020 je sledila sistematična represija, zatiranje civilne družbe, neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic. Dnevno so kršene temeljne svoboščine ter pravica do združevanja in govora. EU je zato v sklepih Sveta EU oktobra 2020 obsodila kršenje človekovih pravic ter znatno povečala podporo civilni družbi in neodvisnim medijem. Ključno je, da se finančna pomoč preusmeri od centralnih oblasti v korist nedržavnih, lokalnih in regionalnih akterjev, civilne družbe, neodvisnih medijev in zasebnega sektorja, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Z razvojem zasebnega sektorja bodo omogočeni tudi večja konkurenčnost, prilagodljivost beloruskega gospodarstva in doseganje mednarodnih standardov. Gospodarska kriza v državi povzroča migracijske težnje delovne sile, odliv naložb, rast terjatev in javnega dolga. Krepitev malega in srednjega podjetništva je zato v času pandemije COVID-19 še toliko bolj pomembna. Slovenija se zavzema za vključujoč dialog v državi in želi podpirati razvoj civilne družbe, neodvisnih medijev, zasebnega sektorja, podpreti mlade in ob tem poudarja pomen izobraževanja.
Izbrani projekti se bodo osredotočali na izgradnjo civilne družbe, krepitev neodvisnih medijev, izobraževanje za demokracijo ali razvoj malih in srednjih podjetij. Z upoštevanjem presečne teme MRS RS enakosti spolov bosta v ospredju vloga žensk v beloruski civilni družbi in njihova ranljivost.
Predlagane aktivnosti:
– aktivnosti, ki spodbujajo ustanavljanje in povezovanje organizacij civilne družbe, ki so usmerjene v razvoj demokracije, vladavine prava in preprečevanje korupcije v državi; ciljna skupina: predstavniki nevladnih organizacij;
– rehabilitacija žrtev represije; ciljna skupina: žrtve nasilja oblasti;
– spodbujanje kakovosti neodvisnih medijev; ciljna skupina: predstavniki neodvisnih medijev, predstavniki nevladnih organizacij, ki bodo izvajali usposabljanja;
– izobraževanje in spodbujanje mladih in žensk za aktivno državljanstvo; ciljna skupina: predstavniki lokalnih nevladnih organizacij, ki bodo izvajali usposabljanja, mladi in ženske;
– zagotavljanje razmer, ki omogočajo uveljavljanje pravic do združevanja in govora ter ob tem spodbujajo digitalno izobraževanje in učenje novih digitalnih veščin; ciljna skupina: predstavniki lokalnih nevladnih organizacij, ki bodo izvajali usposabljanja, mladi in ženske, predvsem tisti iz ranljivejših družbenih skupin;
– spodbujanje pogojev za razvoj mikro, malega in srednjega podjetništva, ki nudi enake možnosti obema spoloma; ciljna skupina, mladi podjetniki, mladi in ženske, ki iščejo zaposlitev, predvsem tisti, iz ranljivejših družbenih skupin;
– aktivnosti, ki prispevajo k večji prilagodljivosti in inovativnosti mikro, malih in srednjih podjetij za doseganje standardov EU in s tem sodelovanje na skupnem evropskem trgu; ciljna skupina: mladi podjetniki;
– spodbujanje socialnega podjetništva ter ustvarjanje dostojnih in zelenih delovnih mest, predvsem za mlade in ženske zaradi krepitve ekonomske moči žensk; ciljna skupina: mladi podjetniki, mladi in ženske, ki iščejo zaposlitev, predvsem tisti iz ranljivejših družbenih skupin.
Prijavitelj mora izbrati vsaj dve predlagani aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin (mladi, ženske, podjetniki …).
Prijavitelj mora biti vsebinsko usmerjen k doseganju vsaj enega od podciljev ciljev trajnostnega razvoja 8 in/ali 16 in/ali 5.
Sklop C: Projekt »Naše pravice« – Izobraževanje otrok o njihovih pravicah
Razpisujeta se do 2 projekta, od tega 1 projekt v državah Zahodnega Balkana in 1 projekt v državah Severne Afrike. Pri vsakem projektu se lahko izvajanje projekta organizira v več državah iste regije.
Pri obeh projektih je obvezna uporaba Usmeritev za izvajanje izobraževanja otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva »Naše pravice«, ki so del razpisne dokumentacije, in uporaba gradiva »Naše pravice«.
Izhodišča:
Izobraževanje otrok o njihovih univerzalnih pravicah in medsebojnem spoštovanju ter usposabljanje njihovih pedagogov za izobraževanje o pravicah otrok ob obvezni uporabi gradiva »Naše pravice« (na podlagi Konvencije OZN o pravicah otrok) se izvaja v njihovem maternem oziroma lokalnem jeziku. V izobraževanje naj bo v okviru šolskega sistema vključenih čim več otrok. Pred tem je treba glede otrokovih in človekovih pravic usposobiti trenerje, učitelje in druge strokovne delavce v izobraževalnem sistemu in glede tega ozavestiti njihove starše in skrbnike ter širše družinsko in socialno okolje. Pri uporabi gradiva »Naše pravice« je treba upoštevati strokovne usmeritve za učinkovito izvajanje projekta. Vsaka morebitna sprememba gradiva se mora predhodno uskladiti z ministrstvom.
Zahtevane aktivnosti:
– izobraževanje otrok o človekovih in otrokovih pravicah ter medsebojnem spoštovanju z uporabo gradiva »Naše pravice« kot glavna aktivnost projekta; ciljna skupina: otroci v starosti od 10 do 12 let, tudi tisti iz ranljivih skupin (npr. etnične in/ali verske manjšine, begunci, migranti, otroci iz socialno šibkih okolij ipd.) – s posebnim poudarkom na enakovrednem sodelovanju deklic in dečkov;
– izgradnja kapacitet in krepitev izobraževanja o pravicah otrok s posebnim poudarkom na ozaveščanju; ciljna skupina: predstavniki lokalnih nevladnih in vladnih organizacij, ki bodo izvajali usposabljanja za pedagoške delavce;
– usposabljanje pedagoških delavcev, ki bodo izvajali izobraževanja o pravicah otrok za otroke; ciljna skupina: učitelji, drugi pedagoški, šolski strokovni in vodstveni delavci v izobraževalnem sistemu;
– ozaveščanje staršev ter širšega družinskega in socialnega okolja; ciljna skupina: starši ali skrbniki ter širše družinsko in socialno okolje.
Prijavitelj mora izbrati vse zahtevane aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin in slediti Usmeritvam za izvajanje izobraževanja otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva »Naše pravice«, ki so del razpisne dokumentacije.
Prijavitelj mora biti vsebinsko usmerjen k doseganju podcilja 4.7 ciljev trajnostnega razvoja.
Sklop D: Strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči
Razpisuje se do 1 triletno strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči.
Prijavitelji so lahko posamezne NVO ali konzorcij NVO, z vodilnim prijaviteljem in do 3 podizvajalci.
Strateško partnerstvo je partnerstvo, ki se sklene s sporazumom za uresničevanje posameznih dolgoročnih ciljev MRS po tem javnem razpisu za področje mednarodne humanitarne pomoči. Sklenjeno bo za obdobje treh let, za izvedbo posameznih aktivnosti pa bo ministrstvo z izbranim strateškim partnerjem sklenilo pogodbo o financiranju, v katerem bodo natančneje opredeljene medsebojne pravice in obveznosti.
Izhodišče:
Humanitarna pomoč RS skladno z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči obsega nujen odziv, preventivno delovanje in izgradnjo odpornosti ter aktivnosti na področju rekonstrukcije in rehabilitacij. Skladno s Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030 RS pri nudenju humanitarne pomoči državam, ki so prizadete v naravnih ali drugih nesrečah velikih razsežnosti, spoštuje temeljna humanitarna načela in načela, izhajajoča iz Velikega dogovora3. Za krepitev učinkovitosti odziva strategija dodatno določa, da bo ministrstvo sklenilo strateško partnerstvo za področje HP z izbrano NVO ali konzorcijem NVO.
3 https://interagencystandingcommittee.org/about-the- grand-bargain
Za sklenitev strateškega partnerstva z izbrano NVO ali konzorcijem NVO je načrtovanih do 365.000 EUR v obdobju 2021–2023 (do 60.000 EUR v letu 2021, do 145.000 EUR v letu 2022 in do 160.000 EUR v letu 2023). Od tega zneska mora izbrani strateški partner nameniti vsaj 275.000 EUR aktivnostim nujnega odziva na krize in dolgoročnejše rehabilitacije (do 30.000 EUR v letu 2021, do 115.000 EUR v letu 2022 in do 130.000 EUR v letu 2023). Načrtovane vrednosti se v posameznem letu lahko tudi zvišajo, če bodo obstajale potrebe in bodo zagotovljena dodatna sredstva.
Zahtevane aktivnosti:
– zagotavljanje vsaj enega nujnega odziva letno z nadaljevanjem aktivnosti na področju rehabilitacije in rekonstrukcije v izbranih humanitarnih krizah na poziv ministrstva ali na predlog strateškega partnerja, ob predhodni potrditvi ministrstva ter ob upoštevanju določil izhajajočih iz resolucije in strategije; primeri aktivnosti: zagotavljanje nujnih paketov hrane, zdravil in drugih življenjskih pripomočkov ob humanitarnih krizah ali kot odziv na COVID-19, zagotavljanje zatočišč in drugih aktivnosti, ki so namenjene reševanju in zaščiti človeških življenj v delu nujnega odziva, ter izvajanje programov dolgoročne pomoči prebivalstvu zaradi posledic humanitarne krize ali COVID-19, kot je npr. povečevanje revščine in lakote, naraščanje brezposelnosti, porast družinskega nasilja, kar bi lahko brez ustreznega ukrepanja privedlo do ponovnega ogrožanja življenj posameznikov; ciljna skupina: ranljive družbene skupine, s poudarkom na ženskah in otrocih;
– povezovanje humanitarnih NVO z zasebnim sektorjem; primeri aktivnosti: krepitev zmogljivosti NVO za povezovanje z zasebnim sektorjem v obliki delavnic in informiranja, ozaveščanje NVO in zasebnega sektorja o priložnostih sodelovanja, povezovanje z zasebnim sektorjem ob naravnih in drugih nesrečah, še posebej v regiji Zahodnega Balkana; cilja skupina: humanitarne NVO, zasebni sektor;
– krepitev zmogljivosti humanitarnih NVO za hitrejše približevanje standardom EU in drugih financerjev humanitarne pomoči; primeri aktivnosti: delavnice za NVO, povezovanje in mreženje s humanitarnimi NVO na nacionalni in mednarodni ravni; cilja skupina: humanitarne NVO;
– zagovorništvo s področja humanitarne pomoči v času priprav in predsedovanja Slovenije Svetu EU; primeri aktivnosti: priprava vsebinskih prispevkov (vsaj 4), organizacija dogodkov (vsaj 1) in drugih aktivnosti, vezanih na vsebinske prioritete in aktualne dogodke na področju humanitarne pomoči; cilja skupina: humanitarne NVO, širša javnost.
Izbrani strateški partner bo moral v času trajanja partnerstva izvajati vse aktivnosti.
Sposobnost izvajanja aktivnosti strateški partner dokazuje z referencami in izkušnjami v obrazcu št. 7 in bo ocenjen na podlagi meril za ocenjevanje vlog.
Če prijavitelj v vlogi nastopa s podizvajalci, mora k vlogi priložiti obrazec ESPD. Prijavitelj lahko prijavi partnerstvo z največ 3 podizvajalci za skupno 4 zgoraj navedene aktivnosti, pri čemer lahko posamezno aktivnost izvaja največ 1 podizvajalec.
Za izvajanje aktivnosti v partnerskih državah mora partner zagotoviti vključenost lokalnega partnerja.
3. Okvirna višina finančnih sredstev
Ministrstvo za financiranje v obdobju od 2021 do 2023 namenja do 1.316.000 EUR po naslednjih sklopih:
Sklop A: Ministrstvo financira do 3 projekte v Podsaharski Afriki v skupni vrednosti do 741.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 247.000 EUR, od tega v letu 2021 v višini do 68.000 EUR, v letu 2022 v višini do 82.000 EUR in v letu 2023 v višini do 97.000 EUR.
Če ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva lahko prenesejo na drugi najbolje ocenjeni projekt pri sklopu B ali C v višini sredstev, ki je predvidena za ta dva sklopa. Če pri sklopu B ali C ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Projekti v Podsaharski Afriki bodo morebiti uvrščeni na skupni slovensko-madžarski seznam projektov v okviru vzpostavljenega bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, zato bo moral izbrani prijavitelj pripraviti del projektne dokumentacije v angleškem jeziku. Če bo projekt sofinancirala Madžarska, bo z izbranim prijaviteljem sklenjen aneks k pogodbi z natančno določenimi obveznostmi izvajalca, npr. uporaba madžarskega logotipa, delno poročanje v angleškem jeziku. Vrednost projekta se ne spremeni.
Sklop B: Ministrstvo financira do 1 projekt v Belorusiji v skupni vrednosti do 120.000 EUR, in sicer v letu 2021 v višini do 40.000 EUR, v letu v višini 2022 do 40.000 EUR in v letu 2023 v višini do 40.000 EUR.
Če ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop C: Ministrstvo financira do 2 projekta Naše pravice, in sicer 1 v državah Zahodnega Balkana in 1 v državah Severne Afrike v skupni vrednosti do 90.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 45.000 EUR, v letu 2021 v višini do 15.000 EUR, v letu 2022 v višini do 15.000 EUR in v letu 2023 v višini do 15.000 EUR.
Če za posamezno razpisano geografsko območje ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva prenesejo na drugi najbolje ocenjeni projekt v drugem razpisanem geografskem območju.
Če na sklop C ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop D: Ministrstvo financira do 1 strateško partnerstvo za področje mednarodne humanitarne pomoči, ki se izvaja v Sloveniji v skupni vrednosti do 365.000 EUR, in sicer v letu 2021 v višini do 60.000 EUR, v letu 2022 v višini do 145.000 EUR in v letu 2023 v višini do 160.000 EUR. Od tega zneska mora izbrani strateški partner nameniti vsaj 275.000 EUR aktivnostim nujnega odziva na krize in dolgoročnejše rehabilitacije (do 30.000 EUR v letu 2021, do 115.000 EUR v letu 2022 in do 130.000 EUR v letu 2023).
Če na sklop D ni prijavljena nobena vloga ali nobena vloga ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Obdobje izvajanja projektov in strateškega partnerstva je od 1. aprila 2021 do 15. oktobra 2023. Zadnji dan za predložitev končnega poročila skupaj z zahtevkom za izplačilo je 30. oktober 2023.
Ministrstvo pri vseh razpisanih sklopih spodbuja prijavitelje k iskanju dodatnih virov financiranja.
Ministrstvo lahko projekt izbranega izvajalca financira v manjšem znesku, če izvajalec sam zaprosi za nižji znesek. Načrtovane vrednosti se v posameznem letu lahko tudi zvišajo, če bodo obstajale potrebe in bodo zagotovljena dodatna sredstva.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da ta javni razpis kadarkoli v celoti ali delno prekliče.
4. Pogoji za prijavo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo NVO, registrirane v RS. V tem razpisu se za NVO šteje organizacija civilne družbe, ki ima status pravne osebe in jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje po načelu svobodne odločitve, načelu prostovoljnosti, nepridobitnosti, je neodvisna zlasti od vlade in drugih organov oblasti, političnih strank in gospodarskih družb. Namen delovanja mora presegati interese članstva in mora biti splošno koristen ali dobrodelen. NVO so ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, Zakona o ustanovah ali Zakona o zavodih (samo zasebni zavodi) ali so humanitarne organizacije, ki imajo sedež v RS in so vpisane v razvid v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah, ali so verske skupnosti in njihovi sestavni deli, ki jim je Urad Vlade RS za verske skupnosti izdal potrdilo o pravni osebnosti.
Posamezni prijavitelj lahko v okviru razpisa odda do največ 4 prijave.
5. Obvezne sestavine in oblika vloge za sklope A, B, C
Prijavitelji dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na ta javni razpis na sklope A, B in C, s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
Komisija lahko od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in dokazila:
1. Vsebinski načrt projekta (obrazec št. 1)
2. Finančni načrt projekta (obrazec št. 2)
3. Izjavo o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijavitelju (obrazec št. 3)
4. Izjavo prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4)
5. Delovni prevod (obrazec št. 5)
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijavitelj odda vlogo v 1 originalnem izvodu. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijavitelja mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali s certificiranim elektronskim podpisom4) in jih opremiti z uradnim žigom prijavitelja.
4 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 46/14) v 3. točki 2. člena opredeljuje elektronski podpis kot niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali logično povezan z drugimi podatki ter je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika. 4. točka navedenega člena določa, da je varen elektronski podpis tak podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve: da je povezan izključno s podpisnikom, da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika, da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom ter da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka poznejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi. 15. člen določa, da je varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
Prijavitelj mora v projektni dokumentaciji uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen. Priloge k vlogi so lahko v tujem jeziku, pri čemer velja, da je za priloge, ki niso v angleškem, bosanskem, črnogorskem, hrvaškem ali srbskem5 jeziku, treba priložiti delovni prevod dokumenta na obrazcu Delovni prevod (obrazec št. 5).
5 Velja zgolj za besedila, ki so napisana v latinici. Za besedila, ki so v cirilici, je treba v skladu z navodili, priložiti delovni prevod.
Vloga ne sme biti vezana ne s spiralo ne kako drugače.
Poleg originalne vloge prijavitelj na ustreznem elektronskem nosilcu obvezno priloži skenirano celotno originalno vlogo v obliki .pdf, ki jo sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila, navedeni v tem poglavju v točkah 1–5;
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijavitelja za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(a) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje;
(b) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv/funkcija v organizaciji;
(c) namen pooblastitve;
(d) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku, izjema je točka 13 v obrazcu št. 1, pri kateri je dovoljeno, da so dokazila priložena le v elektronski obliki, tj. .docx ali .doc (Word), .xlsx ali .xls (Excel) itd. Prijavitelj na elektronskem nosilcu priloži tudi obrazec št. 1 v obliki .docx ali .doc (Word) in obrazec št. 2 v obliki .xlsx ali .xls (Excel). Ustrezen elektronski nosilec je CD, DVD ali ključ USB, ki se po končanem postopku javnega razpisa prijavitelju ne vrača.
6. Obvezne sestavine in oblika vloge za sklop D
Prijavitelji dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na sklop D s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
Komisija lahko od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Prijavitelji lahko odda vlogo sam ali skupaj s partnerji (konzorcij NVO) – v tem primeru priloži vse zahtevane dokumente, kot izhaja iz tega poglavja javnega razpisa.
Če bo prijavitelj pri izvajanju strateškega partnerstva posloval s partnerji, mora v enotnem evropskem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: ESPD) navesti vse partnerje, njihove konkretne podatke in zakonite zastopnike. V prijavi mora predložiti tudi izpolnjene, podpisane, žigosane ali elektronsko podpisane obrazce ESPD za vsakega partnerja, s katerim bo sodeloval.
Prijavitelj obrazec ESPD (datoteka XML, ki je priloga razpisne dokumentacije na spletni strani ministrstva) za ta javni razpis uvozi s spletne strani ESPD: http://www.enarocanje.si/ESPD/, vanj neposredno vpiše zahtevane podatke, ga natisne ter izpolnjenega, podpisanega in žigosanega predloži k prijavi.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in dokazila:
1. Reference in izkušnje prijavitelja po posameznih sklopih aktivnosti (obrazec št. 7)
2. Izjavo o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijavitelju (obrazec št. 3)
3. Izjavo prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4)
4. Vzorec sporazuma – v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan (obrazec št. 8)
5. Obrazec ESPD – pri nastopanju s partnerji/podizvajalci prijavitelj predloži natisnjen obrazec ESPD s podpisom in žigom partnerjev/podizvajalcev
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijavitelj odda vlogo v 1 originalnem izvodu. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijavitelja mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali s certificiranim elektronskim podpisom6) in jih opremiti z uradnim žigom prijavitelja.
6 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 46/14) v 3. točki 2. člena opredeljuje elektronski podpis kot niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali logično povezan z drugimi podatki ter je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika. 4. točka navedenega člena določa, da je varen elektronski podpis tak podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve: da je povezan izključno s podpisnikom, da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika, da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom ter da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka poznejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi. 15. člen določa, da je varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
Prijavitelj mora v vlogi uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen.
Vloga ne sme biti vezana ne s spiralo ne kako drugače.
Poleg originalne vloge prijavitelj na ustreznem elektronskem nosilcu obvezno priloži skenirano celotno originalno vlogo v obliki .pdf, ki jo sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila navedeni v tem poglavju v točkah 1–5;
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijavitelja za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(e) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje;
(f) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv/funkcija v organizaciji;
(g) namen pooblastitve;
(h) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku.
Ustrezen elektronski nosilec je CD, DVD ali ključ USB, ki se po končanem postopku javnega razpisa prijavitelju ne vrača.
7. Merila za ocenjevanje vlog
Vloge ocenjuje komisija, ki jo je imenoval minister za zunanje zadeve.
Komisija bo ocenjevala le vloge, ki bodo skladne z razpisnimi pogoji, opredeljenimi v Merilih za ocenjevanje vlog. Merila za ocenjevanje vlog so prijavitelju lahko v pomoč pri pripravi prijave in so priloga razpisa.
Število točk po posameznih kategorijah meril za ocenjevanje vlog
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova projekta | Presečni temi MRS in HRBA7 | Reference in promocija | Finančna zasnova projekta | Najvišje število točk |
A | 45 | 14 | 8 | 41 | 108 |
B | 41 | 14 | 8 | 41 | 104 |
C | 41 | 14 | 8 | 41 | 104 |
Merilo/ sklop | Splošne reference | Reference nujni odziv | Reference sodelovanje z zasebnim sektorjem | Reference zagovorništvo | Reference krepitev zmogljivosti | Status v javnem interesu | Najvišje število točk |
D | 23 | 36 | 8 | 18 | 11 | 6 | 102 |
7 Pristop, ki temelji na človekovih pravicah.
Projekt/vloga se uvrsti med kandidate za financiranje po tem javnem razpisu, če doseže vsaj 75 odstotkov vseh točk. Končna ocena komisije je povprečno število doseženih točk. Formula za izračun končne ocene je seštevek točk vseh ocenjevalcev, ki se deli s številom upoštevanih ocenjevalcev, pri izračunu končne ocene se ne upošteva najnižje in najvišje število točk 2 ocenjevalcev.
8. Rok za oddajo vloge, način predložitve in opremljenost vloge
Prijavitelj za vsak projekt pripravi ločeno vlogo v skladu z navodilom iz te razpisne dokumentacije. Vsaka vloga se pošlje posebej v ločeni ovojnici. Dokumentacije, ki jo prijavitelj pošlje naknadno po oddaji vloge ali brez poziva ministrstva k dopolnitvi, komisija ne bo upoštevala in bo vrnjena prijavitelju.
Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijavitelj odda do vključno 19. 3. 2021 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana. Prijavitelj lahko odda vlogo osebno v glavni pisarni ministrstva, objekt Mladika, vhod Šubičeva ulica 11, vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vloga, poslana po pošti, se šteje za pravočasno, če je poslana priporočeno zadnji dan roka (žig pošte ali drugega pooblaščenega subjekta 19. 3. 2021). Vloga, ki ne bo oddana pravočasno, bo prijavitelju vrnjena neodprta.
Vlogo je treba oddati v zaprti zapečateni ovojnici, ki mora vsebovati polni naslov prijavitelja in biti označena z napisom »Ne odpiraj – vloga!« – »Javni razpis za izvajanje mednarodnih razvojnih projektov in strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči v obdobju od 2021 do 2023 (št. 5107-2/2020/15)« in imeti naveden oziroma obkrožen sklop, na katerega se prijavlja. Prijavitelj lahko na ovojnico nalepi obrazec št. 6. Zapečatena ovojnica pomeni, da je ovojnica zaprta tako, da je pri odpiranju nedvoumno jasno, da še ni bila odprta (na primer, da je podpisana, podpis pa prelepljen z lepilnim trakom, ali na drug podoben način).
Vloge, ki bodo posredovane v ovojnicah, ki ne bodo pravilno označene in zapečatene, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom generalnega direktorja, pristojnega za mednarodno razvojno sodelovanje, zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju.
9. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog je praviloma javno in bo potekalo 25. 3. 2021 ob 10. uri v prostorih ministrstva na naslovu: Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana. Komisija se lahko odloči, da odpiranje vlog ne bo javno.
Pri odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost in popolnost vloge glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti in ali je bil način njihove predložitve pravilen in v skladu s predpisanim.
Pri vlogi s pomanjkljivo dokumentacijo komisija v 8 delovnih dneh od odpiranja prijavitelja pisno pozove k dopolnitvi. Vloga se dopolni le na poziv komisije in na način, ki ga določi komisija. Rok za dopolnitev določi komisija, vendar ne sme biti daljši od 15 dni.
10. Način odločanja in rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Zavrže se vloga:
– prijavitelja, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. poglavja tega javnega razpisa;
– ki ni vložena v skladu z zahtevami v 5., 6. in 8. poglavju tega javnega razpisa;
– pri kateri že ob prijavi na razpis k vlogi niso priloženi obrazci in dokazila iz 1. do vključno 5. točke 5. poglavja in iz 1. do vključno 5. točke 6. poglavja, ali če priloženi obrazci in dokazila niso v celoti izpolnjeni;
– ki je prijavitelj na poziv komisije ne dopolni v roku za dopolnitev ali je ne dopolni pravilno.
Zavrne se vloga:
– za katero komisija ugotovi, da predlog projekta ni skladen z razpisanim vsebinskim področjem iz 2. poglavja tega javnega razpisa; komisija lahko tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja;
– za katero komisija ugotovi, da se predlog projekta ne izvaja v državah in na vsebinskih področjih iz 2. poglavja; komisija lahko tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja;
– ki je komisija ne oceni z zadostnim številom točk.
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog.
Minister za zunanje zadeve ali druga oseba po njegovem pooblastilu o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči s sklepom, zoper katerega je mogoča pritožba. Prijavitelj vloži pritožbo na ministrstvo v 8 dneh od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep odloči minister za zunanje zadeve s sklepom v 15 dneh. Sklep, s katerim se odloči o pritožbi prijavitelja, je dokončen. Vložena pritožba zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ne zadrži podpisa pogodb z izbranim izvajalcem.
Izid javnega razpisa je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani ministrstva, na kateri je objavljena razpisna dokumentacija.
11. Sklenitev pogodb
Ministrstvo z izbranimi izvajalci sklene pogodbe o (so)financiranju oziroma sporazum o strateškem partnerstvu. Izbranim izvajalcem bo ministrstvo posredovalo sklepe o izbiri in z elektronskega naslova razvoj.mzz@gov.si poslalo poziv za sklenitev pogodbe s predlaganim datumom podpisa. Izbrani izvajalec se mora na poziv ministrstva odzvati v 8 dneh od prejema poziva, v nasprotnem primeru se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, s katero se je prijavil na javni razpis.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da z izbranim izvajalcem pred podpisom pogodbe v projektni dokumentaciji odpravi morebitne manjše nepravilnosti in pridobi dodatna pojasnila glede izvajanja posameznih aktivnosti, ki ne vplivajo na vsebino izbranega projekta ali višino razpisanih sredstev. Izbrani prijavitelj pred podpisom pogodbe pripravi tudi matriko logičnega okvira za projekt, ki je priloga k pogodbi.
Osnutek pogodbe in sporazum sta del razpisne dokumentacije.
12. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/. Dokumentacija se lahko pridobi v tiskani obliki na naslovu Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 10. in 14. uro ob predhodnem naročilu po elektronski pošti: razvoj.mzz@gov.si.
13. Dodatna pojasnila: prijavitelj lahko v zvezi s pripravo vloge zaprosi za dodatna pojasnila na elektronskem naslovu: razvoj.mzz@gov.si, in sicer najpozneje do 15. 3. 2021. Po tem datumu ministrstvo ne zagotavlja, da bodo avtorji vprašanj prejeli odgovor do izteka roka za oddajo vlog. Vprašanja bodo skupaj z odgovori objavljena na spletni strani ministrstva, pri čemer podatek o avtorju vprašanja ne bo objavljen.
Ministrstvo za zunanje zadeve
