Št. 381-34/2020/12 Ob-1703/21, Stran 658
Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana, objavlja
za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«
Osnovo za izvedbo javnega razpisa predstavljajo naslednje pravne podlage:
– Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1303/2013);
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1011/2014 z dne 22. septembra 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za predložitev nekaterih informacij Komisiji ter o podrobnih pravilih za izmenjavo informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 964/2014 z dne 11. septembra 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi pogoji za finančne instrumente;
– Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/207 z dne 20. januarja 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu, skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj »naložbe za rast in delovna mesta«, izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj »evropsko teritorialno sodelovanje«;
– Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo;
– drugi delegirani in izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s 149. in 150. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013;
– Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja »naložbe za rast in delovna mesta« ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 289) z vsemi spremembami;
– Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012) in njena izvedbena uredba;
– Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3 z dne 30. oktobra 2014, Sprememba Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo 2014-2020, verzija 3.0, 2014SI16M8PA001.3.0 in Izvedbeni sklep Komisije z dne 15. 2. 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa C(2014) 8094 o odobritvi nekaterih elementov partnerskega sporazuma s Slovenijo CCI 2014SI16M8PA001;
– Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, z dne 11. 12. 2018;
– Sklep Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju C(2019) 3452 in Priloga k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju C(2019) 3452 ANNEX;
– Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja »naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014–2020«, z dne 20. 3. 2018, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje);
– Navodila organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje, poročanje in vrednotenje izvajanja evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, z dne 10. 1. 2020, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za načrtovanje);
– Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, z dne 6. 12. 2019, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških);
– Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe (EU) št. 1303/2013, z dne 8. 1. 2020, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj);
– Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, z dne 19. 3. 2018, objavljena na spletni strani http://www.euskladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja);
– Navodila organa upravljanja in organa za potrjevanje za spremljanje izvajanja operativnega programa z informacijskimi sistemi MFERAC, ISARR2 in RIS eCA, junij 2017, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za spremljanje izvajanja OP);
– Priporočilo organa upravljanja za uporabo orodja ARACHNE v sistemu izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 cilja Naložbe za rast in delovna mesta, verzija 2.0, z dne 19. 10. 2018;
– Smernice organa upravljanja za integracijo načel enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije in dostopnosti za invalide pri izvajanju, spremljanju, poročanju in vrednotenju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, februar 2016, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila (v nadaljnjem besedilu: Smernice organa upravljanja za integracijo načel enakosti spolov);
– Strategija organa upravljanja za boj proti goljufijam cilja »naložbe za rast in delovna mesta za programsko obdobje 2014–2020«, januar 2019, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Strategija organa upravljanja za boj proti goljufijam);
– Navodila organa upravljanja za poročanje in spremljanje nepravilnosti s sredstvi evropske kohezijske politike cilja »naložbe za rast in delovna mesta za programsko obdobje 2014–2020«, z dne 12. 11. 2018, objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila organa upravljanja za poročanje in spremljanje nepravilnosti);
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 19/19; v nadaljnjem besedilu: Proračun RS) in Proračun Republike Slovenije za leto 2020 (Uradni list RS, št. 75/19);
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19 – nadaljnjem besedilu: ZIPRS);
– Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj »naložbe za rast in delovna mesta« (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16, 15/17, 69/17 in 67/18; v nadaljnjem besedilu: Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike);
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16);
– Odločitev o podpori Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja za strukturna sklada in kohezijski sklad (v nadaljnjem besedilu: SVRK) št. 2-1/1/MJU/0 za Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5« št. 3032-31/2021/6 z dne 11. 3. 2021 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o podpori);
– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11);
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZIntPK);
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16; v nadaljnjem besedilu: UEM);
– Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1);
– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3);
– Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Gradbeni zakon);
– Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 (sklep Vlade št. 38100-2/2016/4 z dne 10. 3. 2016; v nadaljnjem besedilu: Načrt NGN 2020) in Dodatek k Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 (sklep Vlade št. 38100-2/2018/4 z dne 5. 7. 2018; v nadaljnjem besedilu: Dodatek k Načrtu NGN 2020);
– Uredba Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187/2014 z dne 26. 6. 2014; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (ES) št. 651/2014);
– Uredba Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) 2017/1084);
– Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij, zadnjič spremenjene s Sporočilom Komisije o spremembi sporočil Komisije o smernicah Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij, o smernicah o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020, o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del, o smernicah o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja ter o smernicah o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (2014/C 198/02); v nadaljnjem besedilu: Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči (2014/C 198/02)- Objavljene na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52014XC0627(02)&from=EN;
– Mnenje Ministrstva za finance o skladnosti sheme državne pomoči »Gradnja odprte širokopasovne infrastrukture naslednje generacije v Republiki Sloveniji«, št. sheme: BE01-2482762-2017 in št. njenih dopolnitev: BE01-2482762-2017/I, BE01-2482762-2017/II, BE01-2482762-2017/III z dne 24. 12. 2019 in BE01-2482762-2017/IV z dne 2. 2. 2021 št. pomoči: SA.49322 (2017/X), (v nadaljnjem besedilu: shema SA.49322);
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov);
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVOP-1).
1. Posredniški organ in izvajalec razpisa: Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju ministrstvo).
2. Predmet, namen in cilj javnega razpisa ter regija izvajanja
Za namen črpanja evropskih strukturnih sredstev je Vlada Republike Slovenije 10. 3. 2016 sprejela Načrt NGN 2020 s strateškim ciljem, da se zagotovi širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s za 96 % gospodinjstev in vsaj 30 Mb/s za preostale 4 % gospodinjstev, 5. 7. 2018 pa je sprejela še Dodatek k Načrtu NGN 2020. V določenih območjih Slovenije je zaradi redke in razpršene poseljenosti ter neugodnega reliefa gradnja širokopasovne infrastrukture zelo draga, zato so tam poslovni investicijski modeli brez pomoči javnih sredstev ekonomsko neizvedljivi. Zato je z namenom, da bo za investitorje gradnja širokopasovne infrastrukture na belih lisah postala ekonomsko vzdržna, predviden ukrep sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v okviru prednostne osi: 2. Povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; prednostne naložbe 2.1.: Širitev širokopasovnih storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij ter podpora uporabi nastajajočih tehnologij in omrežij za digitalno ekonomijo; Specifični cilj: Dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območjih, na katerih širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in hkrati ni tržnega zanimanja za njeno gradnjo.
2.1. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij v občinah v Gorenjski, Goriški, Obalno-kraški, Osrednjeslovenski, Primorsko-notranjski, Savinjski, Zasavski, in Posavski statistični regiji ter statistični regiji Jugovzhodna Slovenija, ki bo gospodinjstvom, ki so bele lise, omogočalo v razdalji največ do 400 m od razdelilne točke v/na stavbi, na katerem se nahaja posamezno gospodinjstvo, odprt širokopasovni dostop naslednje generacije s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in elektronske komunikacijske storitve preko teh omrežij. Razdeljen je v naslednje sklope, kjer posamezen sklop pomeni eno točno določeno občino:
Sklopi v Zahodni kohezijski regiji: | | Sklopi v Vzhodni kohezijski regiji: |
Št. sklopa | OBČINA | | Št. sklopa | OBČINA |
1 | Bovec | | 43 | Cerknica |
2 | Brda | | 44 | Ilirska Bistrica |
3 | Kanal | | 45 | Loška Dolina |
4 | Kobarid | | 46 | Pivka |
5 | Miren - Kostanjevica | | 47 | Gornji Grad |
6 | Nova Gorica | | 48 | Ljubno |
7 | Renče - Vogrsko | | 49 | Luče |
8 | Šempeter - Vrtojba | | 50 | Mozirje |
9 | Tolmin | | 51 | Nazarje |
10 | Ankaran | | 52 | Rečica Ob Savinji |
11 | Izola | | 53 | Solčava |
12 | Koper | | 54 | Brežice |
13 | Piran | | 55 | Hrastnik |
14 | Cerkno | | 56 | Kostanjevica na Krki |
15 | Idrija | | 57 | Radeče |
16 | Žiri | | 58 | Sevnica |
17 | Cerklje na Gorenjskem | | 59 | Šentjernej |
18 | Jezersko | | 60 | Šentrupert |
19 | Kranj | | 61 | Škocjan |
20 | Naklo | | 62 | Šmarješke Toplice |
21 | Preddvor | | 63 | Trbovlje |
22 | Šenčur | | 64 | Zagorje ob Savi |
23 | Škofja Loka | | 65 | Črnomelj |
24 | Tržič | | 66 | Metlika |
25 | Dobrepolje | | 67 | Novo mesto |
26 | Grosuplje | | 68 | Straža |
27 | Ivančna Gorica | | 69 | Mirna |
28 | Litija | | 70 | Mirna Peč |
29 | Šmartno pri Litiji | | 71 | Mokronog - Trebelno |
30 | Brezovica | | 72 | Trebnje |
31 | Dobrova - Polhov Gradec | | 73 | Žužemberk |
32 | Domžale | | 74 | Kočevje |
33 | Horjul | | 75 | Kostel |
34 | Kamnik | | 76 | Osilnica |
35 | Ljubljana | | 77 | Ribnica |
36 | Logatec | | 78 | Sodražica |
37 | Lukovica | | | |
38 | Medvode | | | |
39 | Mengeš | | | |
40 | Moravče | | | |
41 | Vodice | | | |
42 | Vrhnika | | | |
Upravičeno je sofinanciranje največ do zneska na posamezno belo liso, ki je za vsako posamezno naselje znotraj občine določen v Prilogi 3. Dodelitev sredstev bo potekalo v petih odpiranjih oziroma do porabe razpoložljivih sredstev. Višina teh razpoložljivih sredstev je v Zahodni kohezijski regiji 9.494.484,72 EUR in v Vzhodni kohezijski regiji 12.184.757,67 EUR.
V celotni investiciji morajo za posamezni sklop zasebna sredstva presegati 50 % celotne vrednosti investicije.
Na podlagi tega javnega razpisa se projekt, za sofinanciranje katerega se odobrijo sredstva kohezijske politike, imenuje operacija.
V skladu z Dogovorom z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) o razmejitvi med sofinanciranjem območij belih lis bo v lokalnih skupnostih v Pomurski, Podravski in Koroški statistični regiji gradnja odprtih širokopasovnih omrežij, ki bodo gospodinjstvom, ki so bele lise, omogočala odprt širokopasovni dostop naslednje generacije s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in elektronske komunikacijske storitve preko teh omrežij, sofinancirana v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
2.2. Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih dostopov naslednje generacije s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s, ki bodo gospodinjstvom, ki so bele lise, omogočala elektronske komunikacijske storitve s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s. Z javnimi sredstvi bomo omogočili, da bo zgrajena taka infrastruktura na območjih, kjer vsem gospodinjstvom dostopovna omrežja naslednje generacije še niso na voljo in kjer hkrati ni tržnega interesa za gradnjo le-teh oziroma gradnja takega omrežja ne bo sofinancirana z javnimi sredstvi v naslednjih 36 mesecih.
2.3. Cilj javnega razpisa
Cilj javnega razpisa je v skladu z Načrtom NGN 2020 in Dodatkom k Načrtu NGN 2020 omogočiti najmanj 75 % gospodinjstvom posameznega sklopa, ki so bele lise, odprt širokopasovni dostop naslednje generacije s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in elektronske komunikacijske storitve s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s, kjer na teh gospodinjstvih dostopovna širokopasovna omrežja naslednje generacije še niso zgrajena in hkrati ni tržnega interesa za njihovo gradnjo v naslednjih treh letih.
2.4. Postopek določitve belih lis
Bele lise so za potrebe tega javnega razpisa definirane kot posamezna gospodinjstva, za katere je bilo z analizo testiranj tržnega interesa in obstoječega stanja omrežij elektronskih komunikacij v Sloveniji ugotovljeno, da nimajo omogočenega priklopa na dostopovna širokopasovna omrežja naslednje generacije in kjer hkrati ni tržnega interesa za gradnjo takih dostopovnih širokopasovnih omrežij naslednje generacije v naslednjih treh letih.
Z namenom določitve belih lis je ministrstvo izvedlo testiranja tržnega interesa za gradnjo dostopovnih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij naslednje generacije v naslednjih treh letih od izvedbe testiranja tržnega interesa, v skladu z Načrtom NGN 2020 in Dodatkom k Načrtu NGN 2020 ter s seznama potencialnih belih lis odstranilo tista gospodinjstva, za katera je v času do objave tega javnega razpisa ugotovljeno, da so bila na njihovih naslovih že zgrajena dostopovna širokopasovna omrežja naslednje generacije, ali so bila ta gospodinjstva ukinjena ali pa so bili naslovi teh gospodinjstev ukinjeni. Ministrstvo hkrati pojasnjuje, da so vse vrste zbirk podatkov ter katastrov dinamične in da se podatki v njih dnevno spreminjajo.
V seznamu belih lis, ki je Priloga 2 razpisne dokumentacije, so navedena gospodinjstva – bele lise z njihovimi naslovi. Seznam belih lis je razdeljen na zgoraj navedene sklope/občine.
2.5. Regiji izvajanja javnega razpisa
Operacije se bodo izvajale v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in kohezijski regiji Zahodna Slovenija.
Razdelitev slovenskih upravnih enot/pokrajin na programski območji kohezijska regija Vzhodna oziroma kohezijska regija Zahodna Slovenija je razvidna iz dokumenta Statističnega urada RS na spletni strani: https://tinyurl.com/stat-koh-regije. Glede na pravno veljavno razmejitev območij kohezijskih regij (NUTS 2), ki sledi iz Uredbe št. 1319/2013/ES z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/20036/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in ki velja od 1. 1. 2015 dalje, se Občina Litija nahaja v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Organ upravljanja je dne 12. 4. 2017 izdal Mnenje o lokaciji izvajanja – Občina Litija ter o evropskem kohezijskem viru financiranja (št. 020-1/2017-28) in objavljenem na spletni strani http://eu-skladi.si/sl/dokumenti/porocila-mnenja-tolmacenja/2017-04-12-mnenje-ou-litija.pdf, v katerem tolmači, da je z vidika razvojnih sredstev za programsko obdobje 2014–2020 Občina Litija del kohezijske regije Zahodna Slovenija, zato je v seznamu belih lis Občina Litija upoštevana v kohezijski regiji Zahodna Slovenija.
3. Potencialni prijavitelji
V skladu s priglašeno shemo pomoči št. SA.49322 (2017/X) lahko na ta javni razpis kandidirajo prijavitelji, ki so registrirani kot operaterji elektronskih komunikacij in so v skladu s 5. členom ZEKom-1 Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS) že obvestili o nameri zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij.
Na javni razpis lahko kandidira prijavitelj sam ali v projektnem partnerstvu. Če se na javni razpis v eni vlogi skupaj prijavi več prijaviteljev v projektnem partnerstvu, morajo biti vsi ti registrirani kot operaterji elektronskih komunikacij, kot je to določeno v prejšnjem odstavku. S partnersko pogodbo se pooblasti vodilnega partnerja, da v imenu partnerstva predloži skupno vlogo na javni razpis in da v primeru uspešne kandidature na javnem razpisu zastopa partnerstvo in z ministrstvom sklene pogodbo. Partnerska podjetja odgovarjajo ministrstvu neomejeno solidarno.
Prijavitelj lahko nastopa s podizvajalci. V primeru projektnega partnerstva je podizvajalec/podizvajalci le skupni podizvajalec/podizvajalci vseh projektnih partnerjev, ne more pa posamezni član projektnega partnerstva imeti svojega podizvajalca.
Prijavitelj v razmerju do ministrstva v celoti odgovarja za izvedbo projekta, ne glede na število podizvajalcev, ki jih bo navedel v svoji vlogi.
Prijaviteljem, katerih projekti bodo izbrani na tem javnem razpisu, bodo sofinancirani stroški izvedbe projektov iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev slovenskega proračuna kot dovoljena državna pomoč v skladu s shemo SA.49322.
Iz vsebine priglašene sheme SA.49322 izhaja, da je pomoč namenjena točno določenemu sektorju in ne bo namenjena podjetjem dejavnim v naslednjih sektorjih:
– sektor ribištva in akvakulture,
– sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov,
– za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.
Javna sredstva se v skladu s priglašeno shemo pomoči št. SA.49322 (2017/X) in 11. členom ZEKom-1 prijavitelju ne dodeli, če je ugotovljeno, da:
– je v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe (EU) št. 651/2014,
– je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva Ministrstva za finance,
– ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 EUR,
– ne izplačuje redno plač in socialnih prispevkov,
– se favorizirajo dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice,
– se dodelitev pomoči pogojuje s prednostno uporabo domačih proizvodov pred uporabo uvoženih,
– se dovoli dodelitev pomoči pod pogojem, da morajo imeti podjetja svoj sedež ali večino poslovnih enot v Republiki Sloveniji. Dovoli pa se zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v Republiki Sloveniji.
Državna pomoč je namenjena točno določenemu širokopasovnemu sektorju kot Pomoč za širokopasovno infrastrukturo, ki jo določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 in Uredba Komisije (EU) 2017/1084, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov.
4. Pogoji in zahteve za kandidiranje na javnem razpisu
Vloga prijavitelja mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Prijavitelj na javni razpis lahko kandidira za en ali več sklopov. V tem primeru odda vlogo za vsak sklop posebej. Za vsak sklop lahko prijavitelj ali projektni partner kandidira samo enkrat, ne glede na to ali skupaj s partnerji ali samostojno.
Če prijavitelj kandidira samo za en sklop, odda celotno dokumentacijo, kot je navedeno za popolnost prve vloge v točki 2.1. razpisne dokumentacije (Priloga 5: Kontrolnik za popolnost prve vloge).
Če prijavitelj kandidira za več sklopov, za prvi sklop odda celotno dokumentacijo (Priloga 5: Kontrolnik za popolnost prve vloge). Za vse naslednje sklope lahko ne glede na to, ali odda vlogo oziroma več njih na enem, ali na več odpiranjih, odda dokumentacijo, kot je navedeno za popolnost vsake naslednje vloge v točki 2.1. razpisne dokumentacije (Priloga 6: Kontrolnik za popolnost vsake naslednje vloge).
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavitelj/projektni partner podpiše izjavo, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu (izjava je del razpisne dokumentacije obrazec št. 2 in 2A). Ministrstvo lahko izvede preveritev določenih pogojev z vpogledom v javne evidence. V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Če se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepov o izboru operacij, se pogodbe o sofinanciranju operacij s tem prijaviteljem ne bodo sklenile, sklepi o izboru operacij pa se odpravijo oziroma razveljavijo.
Če se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodb o sofinanciranju, lahko ministrstvo odstopi od teh pogodb o sofinanciranju operacij, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.
4.1. Splošni pogoji za prijavitelje in projektne partnerje (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj)
Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Vloga na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti v slovenskem jeziku.
Priloženi obrazci morajo biti izpolnjeni, podpisani ter žigosani, če prijavitelj uporablja žig. V vlogi morajo biti obrazci zloženi po vrstnem redu, kot je določeno v točki 2.1. razpisne dokumentacije in kot določata kontrolnika za popolnost vloge (Priloga 5: Kontrolnik za popolnost prve vloge ali Priloga 6: Kontrolnik za popolnost vsake naslednje vloge).
Izpolnjevanje splošnih pogojev se izkaže z naslednjimi obrazci iz razpisne dokumentacije:
Obrazec št. 1: Osnovni podatki o prijavitelju in podizvajalcih.
– Priloga 1 Obrazca št. 1: Podatki o podizvajalcu in soglasje podizvajalca za neposredna plačila;
– Priloga 2 Obrazca št. 1: Dogovor oziroma pogodba s podizvajalci;
– Priloga 3 Obrazca št. 1: Bonitetni obrazec;
Obrazec št. 1A: Osnovni podatki o projektnem partnerju.
– Priloga Obrazca št. 1A: Pogodba oziroma dogovor s projektnimi partnerji
Obrazec št. 2: Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev.
Prijavitelj pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da:
– je vloga v skladu z vsemi zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije;
– se strinja z vsemi pogoji in zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije;
– je vpisan v uradno evidenco kot operater elektronskih komunikacij v skladu s 5. členom ZEKom-1;
– nima neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– nima neporavnanih nalogov za vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva Ministrstva za finance;
– nima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov;
– ni izvedel projekta, tj. začel gradnje oziroma izvedel zavezujočega naročila opreme pred oddajo vloge na ta javni razpis;
– redno izplačuje plače in socialne prispevke;
– da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, v primeru da zasebni viri za izvedbo celotne operacije ne bodo pridobljeni;
– bo vodil stroške in prihodke tako v času gradnje, kot tudi upravljanja in vzdrževanja na posebnem računovodsko ločenem mestu za vsak sklop posebej;
– kot prijavitelju oziroma osebam, ki so članice upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov prijavitelja, ali osebam, ki imajo pooblastila prijavitelja za zastopanje ali odločanje ali nadzor, ni izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3;
– mu ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. člena ZIntPK;
– ima projekt zaključeno finančno konstrukcijo oziroma so ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljeni vsi ostali viri za izvedbo celotnega projekta;
– bo pri porabi teh sredstev upošteval zakon, ki ureja javno naročanje, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu;
– če upravičenec ni zavezanec za ZJN, mora pri izboru dobaviteljev in izvajalcev ravnati gospodarno in transparentno. V ta namen mora upravičenec preveriti tržne cene na podlagi npr. pridobitve več primerljivih in neodvisnih ponudb, preverjanja cen na spletu ipd., pri čemer je treba upoštevati tudi možen konflikt interesov med upravičencem in potencialnimi dobavitelji ter izvajalci in tudi njihovo sposobnost za izvedbo naročila ob upoštevanju načela sorazmernosti;
– bo upošteval zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jih narekujejo 115. in 116. člen Uredbe Sveta (EU) št. 1303/2013 in veljavna Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja in so objavljena na spletni strani http://www.eu-skladi.si;
– je seznanjen, da bo vključen v seznam upravičencev, ki bo elektronsko ali drugače javno objavljen in bo vseboval ime operacije, naziv upravičenca in znesek javnih virov financiranja operacije;
– je seznanjen, da dopolnilno financiranje med Evropskim socialnim skladom (v nadaljnjem besedilu: ESS) in Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), v skladu z 98. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013, ni predvideno;
– bo hranil dokumentacijo v zvezi z operacijo v skladu z veljavnimi predpisi (zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, in Uredbo (EU) št. 1303/2013) še 10 let po zaključku operacije za potrebe revizije oziroma kot dokazila za potrebe bodočih preverjanj;
– bo omogočil dostopnost dokumentacije operacije posredniškemu organu, organu upravljanja, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom;
– bo smiselno zagovarjal enake možnosti v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013;
– bo dokumentirano spremljal in prikazoval neto prihodke operacije v skladu z 61. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013. Prihodke bo evidentiral in spremljal na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc;
– bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije v skladu s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU, 6. členom ter Prilogo I Uredbe (EU) št. 1301/2013 spremljal in ministrstvu zagotavljal podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije;
– je seznanjen z 71. členom Uredbe št. 1303/2013 o trajnosti operacije;
– je seznanjen s posledicami, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti;
– je seznanjen s posledicami, ki bi nastale ob ugotovitvi dvojnega financiranja posamezne operacije, neupoštevanja veljavne zakonodaje in navodil v vseh postopkih izvajanja operacije ali če delež sofinanciranja operacije preseže maksimalno dovoljeno stopnjo;
– je pri izvedbi operacije dosledno upošteval vso veljavno zakonodajo ter pravila izvajanja kohezijske politike v Republiki Sloveniji;
– soglaša, da naročnik pridobiva, evidentira, obdeluje, vpogleda, uporablja, posreduje in hrani osebne podatke prijavitelja, če je prijavitelj fizična oseba in fizičnih oseb, ki so povezane s prijaviteljem, če je ta pravna oseba in fizičnih oseb, ki so kakorkoli pogodbeno povezane s prijaviteljem in jih je prijavitelj navedel v vlogi ali pogodbi oziroma enakovrednem aktu, v informacijskem sistemu organa upravljanja – eMA, z namenom izvajanja evropske kohezijske politike na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 s prilogami;
– so navedeni podatki resnični.
Priloga 1 Obrazca št. 2: Bonitetna ocena za prijavitelja
Če je prijavitelj ali projektni partner novoustanovljeno podjetje, ki še nima bonitetne ocene, se preverjajo bonitetne ocene povezanih podjetij in prevzemanje obveznosti le-teh za to novoustanovljeno podjetje.
Če novoustanovljeno podjetje ne more predložiti bonitetne ocene, niti nima povezanih podjetij, prijava na razpis ni mogoča.
Tudi pri projektnih partnerjih se preverjajo povezana podjetja. Boniteta je samo eden od pokazateljev sposobnosti.
Priloži se zadnja bonitetna ocena podjetja, ki ne sme biti nižja od AJPES SB9 oziroma po Moody’s nižja od B1 ali po Fitch oziroma S&P nižja od B+, ki na dan oddaje vloge ni starejša od 30 dni.
Obrazec št. 2A: Izjava projektnega partnerja o strinjanju in sprejemanju pogojev.
Priloga Obrazca št. 2A: Bonitetna ocena projektnega partnerja.
Obrazec št. 3: Izjava, da prijavitelj ni v težavah
Za opredelitev malih in srednjih podjetij se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014). Prilogo 1 najdete na spletni strani http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32014R0651. Ob tem se opozarja tudi na drugi odstavek 6. člena Priloge 1 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014), ki določa, da se za podjetje, ki ima povezana podjetja, podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja ali na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno za namene konsolidacije, če ti obstajajo.
Obrazec št. 3A: Podatki o povezanih podjetjih prijavitelja
Definiciji sta vsebovani v 3. členu Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014):
»Povezana podjetja« so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:
(a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;
(b) podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;
(c) podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;
(d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.
Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se investitorji iz drugega pododstavka odstavka 2 člena 3 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.
Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, ali vsi investitorji iz odstavka 2 člena 3.
Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih trgih ali na sosednjih trgih.
»Neodvisno podjetje« je vsako podjetje, ki ne izpolnjuje opredelitve partnerskega podjetja ali povezanega podjetja.
Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb, z upoštevanjem določil Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014).
Obrazec št. 3B: Izjava, da projektni partner ni v težavah
Obrazec št. 3C: Podatki o povezanih podjetjih projektnih partnerjev
Navedite povezana podjetja projektnih partnerjev z osnovnimi podatki, ki bodo omogočala preverjati finančno stanje skupine.
Obrazec št. 4: Prijavni obrazec za posamezni sklop
Projekt mora imeti zaključeno finančno konstrukcijo oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta. Če kateri od virov zasebnega financiranja še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, če ti viri dejansko ne bodo pridobljeni.
4.2. Dokumentacija za izvedbo projekta
Izpolnjevanje zahtev, vezanih na investicijsko in projektno dokumentacijo, se dokazuje z dokumentacijo iz tega poglavja.
Prijavitelj mora predložiti dokumentacijo za izvedbo projekta posebej za vsak prijavljeni sklop, na podlagi katerega bo gradil odprto širokopasovno omrežje naslednje generacije. Dokumentacija za izvedbo projekta mora vsebovati:
– investicijsko dokumentacijo, ki mora biti izdelana ob smiselni uporabi UEM,
– projektno dokumentacijo v obliki idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev.
4.2.1. Investicijska dokumentacija
Prijavitelj mora to dokumentacijo priložiti v sledečem vrstnem redu:
Obrazec št. 5: Investicijska dokumentacija za posamezni sklop
– Predstavitev prijavitelja
– kratka predstavitev prijavitelja.
– Povzetek projektne dokumentacije
– kratek opis ter utemeljitev izbrane optimalne variante gradnje,
– navedbo odgovorne osebe za izdelavo investicije, projektne dokumentacije, odgovornega vodje za izvedbo investicije ter odgovornega nadzornika del,
– predvideno organizacijo in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije, če ni posebej izdelana študija izvedbe investicije.
– Analiza obstoječega stanja, s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija
– priložite kratko analizo obstoječega stanja, s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija.
Priloga obrazca št. 5: Izpis iz ustreznega imenika inženirske zbornice za odgovorno osebo, ki bo opravljala neodvisen nadzor.
Naloge nadzora lahko opravlja posameznik, ki je vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: IZS) in ne opravlja istočasno nalog vodje del pri prijavitelju. Če je prijavitelj iz druge države članice, mora biti posameznik, ki opravlja naloge nadzora, vpisan v inženirsko zbornico ene od držav članic.
Obrazec št. 6: Časovni načrt izvedbe sklopa
Časovni načrt izvedbe sklopa s popisom vseh aktivnosti in z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti. Gradnja mora biti izvedena v 36 mesecih od dneva podpisa pogodbe. Realizacija gradnje mora biti predvidena mesečno in letno.
V primeru vloge s partnerji mora biti časovni načrt izvedbe operacije s popisom vseh aktivnosti razviden za vse projektne partnerje posamično in skupno.
Obrazec št. 7: Predvidena dinamika črpanja sredstev na sklop
Obrazec št. 8: Načrt financiranja investicijskega projekta na sklop
Načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja. Razvidna mora biti razčlenitev stroškov na upravičene in neupravičene stroške za izvedbo operacije. Upravičeni stroški morajo biti razdeljeni na upravičene stroške, ki bodo sofinancirani z javnimi sredstvi in upravičene stroške, ki bodo financirani z zasebnimi sredstvi. Prav tako mora biti iz specifikacije upravičenih stroškov razvidno, da je za izvedbo operacije namenjenih več kot 50 % zasebnih sredstev prijavitelja.
V primeru vloge s partnerji mora biti načrt financiranja operacije izdelan za vsakega projektnega partnerja posebej (razmnožite obrazec v ustreznem številu) in še skupaj za celotni sklop. Sumarni zneski morajo biti enaki podatkom na Obrazcu št. 4.
4.2.2. Projektna dokumentacija
Prijavitelj mora v svoji vlogi priložiti za vsak sklop, za katerega sofinanciranje kandidira, svojo Projektno dokumentacijo (Obrazec št. 9), ki vsebuje najmanj:
1. razviden seznam vseh gospodinjstev – belih lis, ki jim bo prijavitelj omogočil dostop do odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije (Priloga 1 Obrazca št. 9: Bele lise),
2. prikaz povezovanja belih lis v omrežje,
3. idejno zasnovo omrežja elektronskih komunikacij in trase optičnega omrežja,
4. tehnologijo in topologijo omrežja vključno z vsemi omrežnimi elementi,
5. ustrezne grafične priloge (seznam risb, situacijski potek trase, shematski načrt omrežja ...),
6. opis gradbenih in montažnih del,
7. časovnico gradnje,
8. prikaz ocene predvidenih količin vgrajenih materialov, oceno predvidenih gradbenih in montažnih del, meritev in posredovanje podatkov o zgrajenih trasah (Priloga 2 Obrazca št. 9: Tehnično-tehnološki del za sklop),
9. vzorčna ponudba z vsemi sestavinami, ki so navedene v točki 9 poglavja 1.5.2.3. (Priloga 3 Obrazca št. 9: Vzorčna ponudba),
10. opis izpolnjevanja vseh zahtev iz poglavja 1.5.2.3., ki še niso zajete v točkah od 1 do 9 tega poglavja.
4.3. Zahteve za sofinancirano omrežje
1. Odprto širokopasovno omrežje naslednje generacije je za potrebe tega javnega razpisa širokopasovno omrežje naslednje generacije, ki je zgrajeno s pomočjo sofinanciranja z javnimi sredstvi na podlagi tega javnega razpisa in je dostopno vsem ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev pod enakimi pogoji. Izbrani prijavitelj bo moral v okviru zmožnosti lastnega omrežja nuditi odprt veleprodajni širokopasovni dostop (to je: 1. lokalni dostop – fizična ali virtualna razvezava lokalne zanke in/ali 2. osrednji dostop – dostop z bitnim tokom) v skladu s pravičnimi in nediskriminatornimi pogoji. Tak veleprodajni dostop mora izbrani prijavitelj na podlagi pogojev iz tega razpisa zagotavljati vsaj deset let od datuma obojestranskega podpisa pogodbe, pri čemer pa mora sam dostop do fizične infrastrukture in posameznih vodov zagotavljati tudi po izteku veljavnosti pogodbe in to ves čas obstoja te fizične infrastrukture in posameznih vodov. Zgrajena infrastruktura, za katero se bo dodelila pomoč, bo morala vedno omogočati še najmanj podvojitev števila vodov (bakrenih paric, optičnih vlaken, koaksialnih kablov, vseh vrst nadzemnih povezav, v skladu z 72.a točko 3. člena ZEKom-1) iste tehnologije, ki jo bo v omrežju na določeni trasi ponudil izbrani prijavitelj v svoji vlogi, brez izvedbe dodatnih gradbenih del, za primer potencialno izraženega interesa za njeno souporabo s strani drugih operaterjev v prihodnosti.
2. Odprto širokopasovno omrežje naslednje generacije izbranega prijavitelja bo moralo omogočati prenosno hitrost vsaj 100 Mb/s v smeri proti končnemu uporabniku – gospodinjstvu, ki je bela lisa, ter mu bo ta dostopna hitrost na voljo ves čas – 24 ur na dan, vse dni v letu. Šteje se, da je gospodinjstvu omogočen odprt dostop do širokopasovnega omrežja s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, kadar je gospodinjstvu mogoče zagotoviti takšen dostop preko zgrajene dostopovne točke brezžičnega omrežja, ali kadar je gospodinjstvo v neposredni bližini fiksnega omrežja. Za neposredno bližino fiksnega omrežja se šteje zračna razdalja do največ 400 m od razdelilne točke v/na stavbi, na katerem se nahaja posamezno gospodinjstvo do mesta, kjer je možen priklop na omrežje, če na tej razdalji ni ovir, ki bi preprečevale izgradnjo povezave s hitrostjo najmanj 100 Mb/s. Omrežje se za vsa gospodinjstva iz seznama belih lis (Priloga 2: Seznam belih lis), za katera prijavitelj kandidira za vse sklope, načrtuje do razdelilne točke na naslovu stavbe (HSMID), na katerem se nahaja posamezno gospodinjstvo, ki je bela lisa. Izgradnja notranje inštalacije ni predmet tega razpisa.
3. Pri načrtovanju omrežja mora prijavitelj v projekt svoje vloge obvezno vključiti najmanj 75 % belih lis določene občine oziroma posameznega sklopa. Število teh belih lis prijavitelj dobi tako, da se izračuna 75 % števila belih lis v posamezni občini, ki se vedno zaokroži navzgor na celo število (primer: Bovec ima 221 belih lis, od katerih 75 % je 165,75 belih lis, kar pomeni, da je potrebno v projekt vključiti najmanj 166 belih lis).
4. Izbrani prijavitelj bo moral po zaključku gradnje omogočati prenosno hitrost vsaj 100 Mb/s v smeri proti končnemu uporabniku vsem gospodinjstvom, ki jih je določil v svoji vlogi in so bele lise s seznama posameznega sklopa, za katerega sofinanciranje kandidira.
5. Izbrani prijavitelj bo moral ministrstvu ob predložitvi vsakokratnega zahtevka za izplačilo priložiti tudi zapis s podatki o omogočenih omrežnih priključnih točkah ter o zgrajenem omrežju in pripadajoči infrastrukturi, ki ga bo potrdil pooblaščeni nadzornik gradnje ter potrdilo Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS), da je sporočil podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi novozgrajenih komunikacijskih omrežij ter pripadajoče infrastrukture in podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti teh novih omrežnih priključnih točk na fiksni lokaciji v skladu s 14. členom ZEKom-1.
6. Izbrani prijavitelj bo moral na svojem enotnem informacijskem sistemu za pregledovanje, naročanje in upravljanje storitev iz točke 9. tega poglavja najaviti datume, ko bodo posamezni priključki na določenih naslovih omogočeni, vsaj trideset koledarskih dni pred predvidenim zaključkom gradnje le-teh. Po zaključku njihove gradnje pa bo moral izbrani prijavitelj najkasneje v osmih koledarskih dneh javno objaviti na tem istem enotnem informacijskem sistemu na neizbrisen in sledljiv način njihov seznam vključno z datumi zaključka gradnje potrjenimi s strani pooblaščenega nadzornika gradnje.
7. Po zaključku gradnje in javni objavi seznama omogočenih priključkov iz prejšnje točke bo moral izbrani prijavitelj na zahtevo zainteresiranega ponudnika storitve ali končnega uporabnika, ki mu je dostop omogočen, priključiti na storitev najkasneje v roku šestdeset koledarskih dni od datuma naročila, ki bo podano v skladu s pogoji iz vzorčne ponudbe izbranega prijavitelja. Izbrani prijavitelj za izgradnjo zadnjih do 400 m lahko vsem ponudnikom storitev ali končnim uporabnikom celotnega sklopa zaračuna priključnino v enotni višini, ki ne sme biti višja od 200 EUR na priključek. Izbrani ponudnik bo moral to določilo, možnost zaračunavanja priključnine v enotni višini, ki ne sme biti višja od 200 EUR na priključek, upoštevati ves čas veljavnosti pogodbe med ministrstvom in izbranim prijaviteljem, to je deset let.
8. Izbrani prijavitelj bo za svoje omrežje moral javno objaviti maksimalno hitrost (teoretično najvišjo hitrost prenosa proti končnemu uporabniku, ki jo lahko ta doseže vsaj enkrat dnevno), običajno razpoložljivo hitrost skupaj z navedenim razmerjem do maksimalne hitrosti (hitrost prenosa proti končnemu uporabniku, ki jo le-ta lahko pričakuje večino časa v dnevu, vendar ne manj kot 90 % časa dneva izven dveh vršnih ur, ter 80 % časa v času dveh vršnih ur in ki znaša vsaj 80 % maksimalne hitrosti) ter minimalno hitrost (zagotovljena najnižja hitrost prenosa proti končnemu uporabniku, razen v primeru izpada omrežja ali večjih motenj).
9. Izbrani prijavitelj bo moral javno objaviti vzorčne ponudbe za vse ponujene modele odprtega veleprodajnega širokopasovnega dostopa, ki jih bo ponujal v svojem omrežju, najkasneje v šestih mesecih od obojestranskega podpisa pogodbe o sofinanciranju vendar ne kasneje kot tri mesece pred objavo v spodaj opisanem informacijskem sistemu (10. točka) o prvi omogočeni omrežni priključni točki v posameznem sklopu, ki bo na voljo za ponujanje storitev, če bo ta v sistem vnesena prej kot v šestih mesecih od obojestranskega podpisa pogodbe. Vzorčna ponudba mora vsebovati najmanj naslednje elemente:
– dostop do informacij,
– definicije pojmov in okrajšave,
– topologija in zgradba omrežja (npr. kabelska kanalizacija in funkcijske lokacije),
– storitve vzorčne ponudbe,
– postopki zagotavljanja odprtega veleprodajnega širokopasovnega dostopa v omrežju vključno s postopki poizvedbe, naročila, izvedbe naročila, preklica naročila, izključitve, prehodov med operaterskimi storitvami, odprave napak in vzdrževanja omrežja,
– nivo zagotavljanja storitve in pogodbene kazni,
– medsebojno obveščanje,
– cene in zaračunavanje storitev vzorčne ponudbe,
– postopek sklenitve pogodbe,
– zavarovanje obveznosti,
– sankcije za kršitve pogojev, izključitve in omejitve odgovornosti,
– veljavnost in odpoved pogodb,
– sprememba vzorčne ponudbe,
– varovanje zaupnih podatkov,
– pravno nasledstvo,
– vzorci pogodb in obrazcev.
Vzorčna ponudba je obvezna Priloga 3 Obrazca št. 9: Vzorčna ponudba.
10. Izbrani prijavitelj bo moral vsem ponudnikom storitev zagotoviti možnost uporabe informacijskega sistema, ki bo enoten za vse ponudnike storitev vključno z maloprodajnimi enotami, ki so v njegovi lasti ali v lasti z njim kapitalsko povezanih družb, preko katerega bo moral zagotavljati učinkovito izvajanje procesov glede poizvedb, naročil, odprave napak vključno z informacijami iz 6., 8. in 9. točke tega poglavja. Prek navedenega enotnega sistema mora zagotoviti sprotno obveščanje o rokih za odpravo napak, takoj po odpravi pa o vzrokih za nastanek napak in o odpravi prijavljene napake, ter o vseh ostalih fazah in postopkih reševanja na neizbrisen in sledljiv način. Mehanizem mora omogočati, da izbrani prijavitelj in ponudnik storitve vse do jasne razmejitve napake v korist končnega uporabnika skupaj odpravljata napako. Izbrani prijavitelj odpravlja napako, če je ta nastala na veleprodajni storitvi, ponudnik storitve pa, če je nastala v nadgradnji za maloprodajno storitev. Ker izbrani prijavitelj dobi plačilo za izvajanje veleprodajne storitve, je njegova obveznost, da vse do jasne razmejitve napake aktivno sodeluje pri iskanju in morebitni odpravi napake. Če se v izbrani vlogi prijavi prijavitelj skupaj s projektnimi partnerji, lahko tak enoten sistem zagotavlja vsak od njih posebej ali pa samo eden od njih za vse bele lise posameznega sklopa.
11. Izbrani prijavitelj bo moral oblikovati cene odprtega veleprodajnega širokopasovnega dostopa na podlagi učinkovitih prirastnih stroškov vključno s pribitkom za skupne stroške. Pri tem mora upoštevati tudi naložbe v omrežje s primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva, kar predstavlja tehtano povprečje kapitala (WACC). Navedeno pomeni, da morajo biti cene stroškovno naravnane in ne smejo biti višje od stroškov učinkovitega operaterja. Z navedeno metodo bo izbranemu prijavitelju omogočeno pokrivanje dejansko nastalih stroškov učinkovitega operaterja z upoštevanjem ustreznega donosa na vloženi kapital. Tako oblikovane veleprodajne cene dostopa bodo omogočale iskalcu dostopa učinkovit vstop na trg, kar bo omogočalo zagotavljanje novih, hitrejših širokopasovnih storitev boljše kakovosti. Ustrezno stopnjo donosa na vloženi kapital določa agencija in jo objavlja na svoji spletni strani. (trenutno veljavni WACC: http://www.akos-rs.si/izracun-wacc-za-dva-hipoteticna-operaterja-v-telekomunikacijski-panogi). Če njegova maloprodajna enota oziroma njegova hčerinska ali povezana podjetja ponujajo tovrstne storitve tudi na maloprodajnem trgu, za navedene veleprodajne cene hkrati velja tudi prepoved škarij cen. Obveznost prepoved škarij cen se naloži z namenom, da se zagotovi zadostna razlika med maloprodajnimi in veleprodajnimi cenami, pri čemer razlika temelji na učinkovitih prirastnih stroških enako učinkovitega operaterja (EEO) s pribitkom za skupne stroške in z vključeno primerno stopnjo donosa naložbe na vložena sredstva. S tem se prepreči, da bi operater, lastnik omrežja, izrinil konkurenco s trga s postavljanjem previsokih veleprodajnih cen oziroma prenizkih maloprodajnih cen. Hkrati se ostalim operaterjem zagotovi možnost postavljanja konkurenčnih cen na maloprodajnem trgu. Izbrani prijavitelj bo moral za vse veleprodajne storitve oblikovati učinkovite stroškovne cene in hkrati upoštevati prepoved škarij cen ter AKOS-u te cene na njeno zahtevo stroškovno dokazati in utemeljiti. Pri oblikovanju se lahko upoštevajo le nastali učinkoviti strošek, morebitno neučinkovitost operaterja ter podvajanje in prenašanje stroškov je treba izločiti. Pri tem mora izbrani prijavitelj slediti pravičnim, objektivnim in preglednim merilom razporejanja stroškov. Stroškovne kalkulacije morajo dovolj podrobno prikazati investicijske (amortizacija) in operativne stroške, pri čemer mora pri investicijskih stroških ločeno prikazati subvencioniran del, saj se ta del ne upošteva pri oblikovanju veleprodajnih cen dostopa. Stroškovno naravnanost cen vključno s prepovedjo škarij cen, bo AKOS preverjala s cenami, ki so na voljo na primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
12. Izbrani prijavitelj bo moral zagotoviti, da rok za odpravo napak v njegovem omrežju ne znaša več kot 2 delovna dneva od prijave napake, pri čemer bo moral 60 % vseh napak odpraviti v 1 delovnem dnevu. Rok se v primeru težjih napak lahko podaljša za največ 5 delovnih dni, pri čemer bo moral o podaljšanju roka ustrezno seznaniti ponudnika storitev in navesti ter utemeljiti razloge, iz katerih izhaja, da gre za težjo napako. Pri zagotavljanju storitev bo moral izbrani prijavitelj subjektom iz prejšnje točke tega poglavja na podlagi njihove zahteve omogočiti tudi sklenitev posebnega dogovora o zagotavljanju nivoja storitve (ang. service level agreement – SLA).
13. Izbrani prijavitelj mora pri gradnji, upravljanju in vzdrževanju svojega omrežja upoštevati vse določbe veljavne zakonodaje in veljavnih regulatornih ukrepov AKOS.
14. Komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura morajo biti grajeni v skladu s petim odstavkom 9. člena ZEKom-1, razen, kjer dejanske in tehnične možnosti tega ne dopuščajo, tako, da zaradi varstva okolja in omejevanja nepotrebnih posegov v prostor, javnega zdravja in javne varnosti omogočajo njihovo skupno uporabo, in trajnostno vzdržno. S tem namenom je treba pri gradnji teh komunikacijskih omrežij vedno predvideti in postaviti dostopovno točko, ki omogoča skupno uporabo dostopovnega dela omrežja, o kateri odloča AKOS v skladu z 91. členom ZEKom-1.
15. Prijavitelj mora v skladu z določbami ZEKom-1, Direktive 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/61/EU) in druge veljavne zakonodaje, zaradi znižanja stroškov in zmanjšanja vplivov posegov v prostor pri načrtovanju omrežij, katerih gradnja bo sofinancirana z javnimi sredstvi, upoštevati vse potencialne možnosti souporabe obstoječe infrastrukture, objektov in naprav vseh operaterjev elektronskih komunikacij ter infrastrukturnih operaterjev, kot tudi tiste, katerih gradnja ali postavitev je na tem območju že načrtovana v naslednjih treh letih.
Dostop do obstoječe fizične infrastrukture, ki v skladu z 11.a točko 3. člena ZEKom-1 pomeni kateri koli element omrežja, namenjen namestitvi drugih elementov omrežja, ne da bi sam postal aktiven element omrežja, na primer cevi, drogovi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, omarice, stavbe ali dostopi v stavbe, antene in stolpi (kabli, vključno z neuporabljenimi optičnimi vlakni, in vodovodna omrežja, ki se uporabljajo za prehranske potrebe ljudi, niso fizična infrastruktura), infrastrukturnega operaterja, ki je lahko operater omrežja kot tudi fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja fizično infrastrukturo, namenjeno zagotavljanju druge vrste gospodarske javne infrastrukture, ureja 93. člen ZEKom-1.
Ustanovitev služnosti, ki je potrebna za gradnjo, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja ureja 20. člen ZEKom-1. Služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 11. členom tega zakona, je na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti neodplačna.
16. Izbrani prijavitelj pred podpisom pogodbe preveri za vsa gospodinjstva – bele lise, ki jih je vključil v svoj projekt, ali že imajo omogočeno oziroma zgrajeno dostopovno omrežje naslednje generacije. Če ga nekatera imajo, o tem obvesti ministrstvo, da se jih izloči iz predmeta pogodbe.
Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz poglavja 1.5.2.3. v okviru svojih pristojnosti opravlja AKOS v skladu z ZEKom-1.
V primeru spremembe zakonodaje ali spremembe regulatornih ukrepov na trgu, ki bi povzročile potrebne spremembe na področjih gradnje, upravljanja in vzdrževanja sofinanciranega omrežja, ministrstvo ne prevzema nobene odgovornosti, zato izbranemu prijavitelju iz tega naslova ne pripada nobena finančna kompenzacija, morebitne finančne posledice pa bo moral pokriti iz zasebnih sredstev.
4.4. Pričakovani rezultati in kazalniki operacije
Izbrani prijavitelj bo moral v okviru izvedbe operacije gradnje omrežja za posamezen sklop v skladu z zahtevami javnega razpisa omogočiti vsem gospodinjstvom, ki jih je določil v svoji vlogi in so bele lise iz seznama posameznega sklopa/občine, za katerega sofinanciranje kandidira, odprt dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev naslednje generacije hitrosti najmanj 100 Mb/s. Po zaključku gradnje in javni objavi seznama omogočenih priključkov bo moral izbrani prijavitelj na zahtevo ponudnika storitve zainteresiranega končnega uporabnika, ki mu je dostop omogočen, priključiti na storitev najkasneje v roku šestdeset koledarskih dni od datuma naročila, ki bo podano v skladu s pogoji iz vzorčne ponudbe izbranega prijavitelja.
Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 opredeljuje kazalnika učinka in kazalnik rezultata, ki so podani v Obrazcu št. 10: Pričakovani rezultati in kazalniki razpisne dokumentacije. S prvim kazalnikom »Dodatna gospodinjstva, ki imajo (omogočeno) širokopasovno povezavo s hitrostjo najmanj 30 Mb/s« ter s tretjim kazalnikom »Število novo omogočenih gospodinjstev na novo zgrajenih širokopasovnih omrežjih z najmanj 100 Mb/s«, ki sta kazalnika učinka, se meri uspešnost operacije.
Kazalnik »Število novo priključenih gospodinjstev na novo zgrajenih širokopasovnih omrežjih z najmanj 100 Mb/s«, ki je kazalnik rezultata, se le spremlja.
Ministrstvo bo do konca leta 2024 enkrat letno, in sicer vsakega januarja za preteklo leto preverjalo kazalnike, katerih vrednosti prijavitelj v svoji vlogi izkaže v Obrazcu št. 10. Poleg tega bo ministrstvo vrednosti teh kazalnikov preverilo tudi na dan 30. 9. 2023.
Gospodinjstvo, ki ne želi priključka, je opravičljiv razlog za nedoseganje kazalnika, če prijavitelj ob zahtevku za izplačilo zanjo predloži izpolnjeno in podpisano izjavo na Obrazcu št. 15 ali Obrazcu št. 16.
4.5. Finančna zavarovanja
Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Izbrani prijavitelj bo moral ob podpisu pogodbe ministrstvu dostaviti zavarovanje (pet bianco menic in menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % skupne pogodbene vrednosti z veljavnostjo še tri mesece po izteku pogodbe.
Ministrstvo bo unovčilo zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če upravičenec ne bo imel opravičljivega razloga, s katerim se bo ministrstvo pisno strinjalo, v naslednjih primerih:
– če izbrani prijavitelj ne bo pričel izvajati svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če izbrani prijavitelj ne bo izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če izbrani prijavitelj ne bo pravočasno izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če izbrani prijavitelj ne bo pravilno izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v skladu z določili pogodbe ali
– če bo izbrani prijavitelj prenehal izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti v skladu z določili pogodbe.
Če se bodo med trajanjem pogodbe spremenili roki za izvedbo operacije, bo moral izbrani prijavitelj temu ustrezno spremeniti tudi zavarovanje oziroma podaljšati njeno veljavnost.
Menično izjavo bo moral izbrani prijavitelj predložiti na priloženem vzorcu iz razpisne dokumentacije (Obrazec št. 11: Menična izjava s pooblastilom za unovčenje menice).
5. Merila za izbor prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve tega javnega razpisa
Merila za določitev vrstnega reda vlog prijaviteljev, ki so prispele pravočasno do roka posameznega odpiranja in ki izpolnjujejo vse pogoje tega javnega razpisa, so:
Št. | Merila | Najvišje možno št. točk |
M1 | Stroškovna učinkovitost in racionalnost projekta | 45 |
M2 | Delež pokritosti | 50 |
M3 | Število dodatnih omogočenih modelov širokopasovnega dostopa | 5 |
M | Skupaj | 100 |
M1 – Stroškovna učinkovitost projekta:
Število točk za to merilo se izračuna tako, da prijavitelj x za vsak poln (celoštevilski) odstotek, za katerega je njegov predlagan znesek javnega sofinanciranja manjši od najvišjega možnega zneska za prijavljene bele lise v posameznih naseljih sklopa/občine n dobi eno točko. Najvišji možni znesek za prijavljene bele lise v posameznih naseljih sklopa/občine n je, če za celoten sklop/občino n seštejemo zmnožke najvišjih zneskov sofinanciranja na belo liso za posamezno naselje in števila vseh v projektu prijavljenih belih lis v tem naselju, ki sta podana v Prilogi 3 razpisne dokumentacije. Pri tem lahko prijavitelj x za to merilo dobi največ 45 točk kljub temu, da je tako izračunana vrednost lahko tudi večja od 45 točk.
Število točk posameznega prijavitelja x se izračuna po naslednji formuli:
M1 = INT (100 – ((Znx/ ZnJR) * 100))
Znx – znesek javnega sofinanciranja iz ponudbe prijavitelja x za posamezni sklop/občino n je seštevek vseh zmnožkov predlaganega sofinanciranja na belo liso in števila ponujenih belih lis za posamezno naselje v sklopu/občini n
ZnJR – najvišji možni znesek za prijavljene bele lise po posameznih naseljih sklopa/občine n je seštevek zmnožkov najvišjih zneskov sofinanciranja na belo liso za posamezno naselje in števila vseh v projektu prijavljenih belih lis v tem naselju za celotni sklop/občino n (iz Priloge 3 razpisne dokumentacije)
INT – je funkcija, ki število zaokroži navzdol do najbližjega celega števila
n – številka sklop/občina, za katerega prijavitelj x kandidira
Primer: Št. sklopa 34, občina Horjul
Prijavitelj prijavi v naselju:
– Horjul | 3 bele lise po 1.600 EUR (maks. = 1.700 EUR) |
– Koreno nad Horjulom | 4 bele lise po 3.300 EUR (maks. = 3.500 EUR) |
– Lesno Brdo | 1 belo liso po 2.600 EUR (maks. = 2.900 EUR) |
– Samotorica | 17 belih lis po 3.300 EUR (maks. = 3.500 EUR) |
– Vrzdenec | 15 belih lis po 2.600 EUR (maks. = 2.900 EUR) |
Znx = 3 * 1.600 + 4 * 3.300 + 1 * 2.600 + 17 * 3.300 + 15 * 2.600 = 115.700
ZnJR = 3 * 1.700 + 4 * 3.500 + 1 * 2.900 + 17 * 3.500 + 15 * 2.900 = 125.000
M1 = INT (100 – ((115.700/ 125.000) * 100)) = INT (7,44) = 7
M2 – Delež pokritosti:
Merilo M2 je delež dodatnih gospodinjstev, ki so bele lise, katerim bo s projektom omogočen odprt širokopasovni dostop naslednje generacije, nad 75 % vseh belih lis sklopa/občine n.
Število točk za to merilo se izračuna tako, da se kvocient števila dodatnih belih lis z omogočenim širokopasovnim dostopom naslednje generacije nad 75 % vseh belih lis v sklopu/občini n in števila vseh preostalih 25 % belih lis v sklopu/občini n pomnoži s 50 točk. Število točk za to merilo se izračuna na dve decimalki natančno. Pri tem lahko prijavitelj x za to merilo dobi največ 50 točk.
Število točk prijavitelja x se izračuna po naslednji formuli:
M2 = 50 * dBLx/BLn
dBLx – število dodatnih belih lis, ki jim bo prijavitelj x omogočil širokopasovni dostop naslednje generacije, nad 75 % vseh belih lis v sklopu/občini n
BLn – število 25 % vseh belih lis v sklopu/občini n
Primer: Št. sklopa 34, občina Horjul
Prijavitelj prijavi v naselju:
– Horjul | 3 bele lise od maks. 4 |
– Koreno nad Horjulom | 4 bele lise od maks. 8 |
– Lesno Brdo | 1 belo liso od maks. 1 |
– Samotorica | 17 belih lis od maks. 20 |
– Vrzdenec | 15 belih lis od maks. 16 |
– SKUPAJ | 40 belih lis od maks. 49 |
75 % vseh belih lis je 36,75
dBLx = 40 – 36,75 = 3,25
BLn = 0,25 * 49 = 12,25
M2 = 50 * 3,25/12,25 = 13,27
M3 – Število dodatnih omogočenih modelov širokopasovnega dostopa:
Število točk za to merilo se izračuna tako, da če prijavitelj x v svoji vlogi predvidi oba modela širokopasovnega dostopa, ki je lahko 1) lokalni dostop (fizični ali virtualni) ali 2) osrednji dostop z bitnim tokom, bo za to prejel 5 točk. Če prijavitelj x v svoji vlogi in Projektni dokumentaciji predvidi le enega od obeh navedenih modelov širokopasovnega dostopa, bo za to prejel 0 točk. Pri tem lahko prijavitelj x za to merilo dobi največ 5 točk.
Skupno število točk vseh meril skupaj M se izračuna tako, da se sešteje število točk merila M1, merila M2 in merila M3. Prednost bo imela vloga z večjim skupnim številom vseh točk (M).
V primeru več prijaviteljev z enakim skupnim številom vseh točk M, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imela večje število točk po merilu M2. V primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilu M2, bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo imel večje število točk po merilu M1, v primeru več vlog z enakim številom vseh točk M in enakim številom točk po merilih M1 in M2 pa bo ministrstvo določilo vrstni red vlog glede na vrstni red prispetja teh vlog na ministrstvo. V primeru več prijaviteljev na isti sklop bo imela prednost vloga prijavitelja, ki bo izmed vseh vlog tega sklopa imela najvišje število točk M.
Ministrstvo bo sredstva dodeljevalo po zgoraj določenem vrstnem redu do porabe razpoložljivih sredstev v posamezni kohezijski regiji. Višina teh razpoložljivih sredstev je v Zahodni kohezijski regiji 9.494.484,72 EUR in v Vzhodni kohezijski regiji 12.184.757,67 EUR.
6. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis
Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev znaša največ do 21.679.242,39 EUR, ki se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 80 % in pripadajoče slovenske udeležbe v višini 20 %. Od tega je predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih programskih območjih in po posameznih proračunskih letih naslednja:
Proračunska postavka | Prog. območje | Leto 2021 v EUR | Leto 2022 v EUR | Leto 2023 v EUR | SKUPAJ v EUR |
180061 – PN2.1 – Gradnja odprte širokopasovne infrastrukture-14-20-V-EU | Vzhod | 6.614.167,24 | 2.099.202,89 | 1.034.436,00 | 9.747.806,13 |
180062 – PN2.1 – Gradnja odprte širokopasovne infrastrukture-14-20-V-slovenska udeležba | Vzhod | 1.653.541,81 | 524.800,72 | 258.609,00 | 2.436.951,54 |
Skupaj | | | | | 12.184.757,67 |
Proračunska postavka | Prog. območje | Leto 2021 v EUR | Leto 2022 v EUR | Leto 2023 v EUR | SKUPAJ v EUR |
180063 – PN2.1 – Gradnja odprte širokopasovne infrastrukture-14-20-Z-EU | Zahod | 4.611.073,91 | 1.965.077,11 | 1.019.436,74 | 7.595.587,77 |
180064 – PN2.1 – Gradnja odprte širokopasovne infrastrukture-14-20-Z-slovenska udeležba | Zahod | 1.152.768,48 | 491.269,28 | 254.859,20 | 1.898.896,95 |
Skupaj v EUR | | | | | 9.494.484,72 |
Okvirna vrednost glede na kohezijski regiji:
KOHEZIJSKI REGIJI | EUR |
Sofinanciranje GOŠO 5 VZHODNA KOHEZIJSKA REGIJA | 12.184.757,67 |
Sofinanciranje GOŠO 5 ZAHODNA KOHEZIJSKA REGIJA | 9.494.484,72 |
SKUPAJ | 21.679.242,39 |
Okvirna vrednost javnega sofinanciranja posameznega sklopa ne sme presegati vsote zmnožkov najvišjih zneskov sofinanciranja na belo liso za posamezno naselje in števila vseh belih lis v tem naselju, ki sta podana v Prilogi 3 razpisne dokumentacije, za celotno občino. Če je v vlogi prijavitelja vrednost javnega sofinanciranja posameznega sklopa višja od te vrednosti, ministrstvo tako vlogo s sklepom zavrne.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja.
Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
7. Shema in stopnja intenzivnosti ali najvišja dovoljena višina sofinanciranja v skladu s shemo državnih pomoči ali pomoči de minimis: na podlagi mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme SA.49322, bo ministrstvo sofinanciralo največ do zneska, ki je določen za vsako gospodinjstvo, ki je bela lisa, za posamezno naselje v Prilogi 3 razpisne dokumentacije, kar predstavlja znesek javno upravičenega stroška za vsako gospodinjstvo. Vloge, ki bodo izkazovale znesek sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko za posamezno gospodinjstvo, ki je večji, kot je določen znesek na belo liso za posamezno naselje v Prilogi 3 razpisne dokumentacije, bodo s sklepom zavrnjene.
8. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev) in obdobje upravičenosti
Obdobje, za katerega so namenjena razpisana sredstva kohezijske politike, so proračunska leta 2021, 2022 in 2023 in morajo biti porabljena v teh letih oziroma v plačilnih rokih, kot jih določa vsakokratni veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS.
Ministrstvo bo izbranim prijaviteljem sofinanciralo le upravičene stroške, ki bodo nastali od dneva prejete vloge na ta javni razpis in najkasneje do 30. 9. 2023.
Ministrstvo bo upravičene stroške plačalo najkasneje do 31. 12. 2023 v skladu s plačilnimi roki, kot jih bo v času izplačila določal trenutno veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS.
Dodeljena sredstva se bodo izplačevala po mesečnih gradbenih situacijah. Zahtevki za izplačilo po situacijah bodo potrjeni, če bodo vsebovali tudi zapis s podatki o omogočenih omrežnih priključnih točkah ter o zgrajenem omrežju in pripadajoči infrastrukturi, ki ga bo potrdil pooblaščeni nadzornik gradnje ter potrdilo Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS), da je sporočil podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi novozgrajenih komunikacijskih omrežij ter pripadajoče infrastrukture in podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti teh novih omrežnih priključnih točk na fiksni lokaciji v skladu s 14. členom ZEKom-1. Pooblaščenega nadzornika gradnje bo izbrani prijavitelj določil v okviru operacije.
9. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike
Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80,00 %
Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20,00 %
10. Delež sofinanciranja
Sofinancira se lahko do 50 % upravičenih stroškov operacije. Preostanek mora zagotoviti prijavitelj iz zasebnih sredstev.
Operacija mora imeti zaključeno finančno konstrukcijo oziroma upoštevaje virov po tem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotne operacije.
11. Upravičeni stroški, način financiranja
Izbrani prijavitelj bo prejel sredstva sofinanciranja na osnovi pravilno izdanih in popolnih zahtevkov za izplačila v informacijskem sistemu eMA (v nadaljnjem besedilu: IS eMA) za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili izkazani v upravičenem obdobju.
Upravičeni stroški predmetnega javnega razpisa so stroški naložb za:
– nakup in gradnjo širokopasovne infrastrukture, ki vsebujejo stroške namestitve pasivne širokopasovne infrastrukture (hrbtenične in dostopovne), kot je npr. strošek nakupa in polaganja kablov, nakupa in vgradnje spojne opreme, delilnikov, strošek najema obstoječe infrastrukture drugega operaterja za čas trajanja operacije …, in gradbenih del v povezavi s širokopasovno infrastrukturo (hrbtenične in dostopovne), kot je npr. strošek za pripravo in izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, strošek projektne in investicijske dokumentacije, nadomestilo za stvarno služnost, strošek gradbenega nadzora ter za
– opremo in druga opredmetena osnovna sredstva za namene namestitve pasivne širokopasovne infrastrukture ter dostopovnih omrežij naslednje generacije, ki so stroški namestitve dostopovnih omrežij naslednje generacije, kot je npr. strošek nakupa in vgradnje opreme za dostopovna omrežja, strošek aktivne opreme na centralni strani dostopovnega omrežja …).
Izbrani prijavitelj lahko pouporablja svojo obstoječo infrastrukturo in aktivno opremo, ki jo že ima vgrajeno v omrežje, vendar za njuno uporabo ne bo upravičen do sofinanciranja, če so vsi stroški, nastali pred dnevom prejete vloge na ta javni razpis. Hkrati pa v skladu z veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 izhaja, da je dokazilo o upravičenosti vseh vrst stroškov zahtevano dokazilo o plačilu, konkretno, v primeru gradnje je to plačilo situacij. Stroški, kot npr. uporaba lastne nepremičnine ali infrastrukture ali opreme ali izkazovanje stroškov plač, če prijavitelj sam izvaja dela s svojimi zaposlenimi, niso upravičeni stroški. Utemeljevanje nastanka upravičenih stroškov z izdajo računa ali druge knjigovodske listine prijavitelja za lastne storitve, blago ali stroške dela ne bo upoštevano.
Občine lahko dajejo na voljo svoje prostore za potrebe izgradnje funkcijskih lokacij. Pogoji, pod katerimi se le-ti dajejo na voljo, so predmet dogovora med izbranim prijaviteljem in posamezno občino glede na njene ustaljene poslovne modele in pogoje. Najem teh prostorov je lahko upravičen strošek za čas trajanja operacije.
Za stroške nadomestil za stvarno služnosti glede na Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških velja, da so stroški nadomestila za stvarno služnost v celoti upravičeni stroški, če stroški nadomestila za stvarno služnost skupaj ne predstavljajo več kakor 10 % skupnih upravičenih stroškov operacije.
Upravičeni stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
DDV in stroški financiranja niso upravičeni stroški.
Vse stroške, povezane s pripravo in predložitvijo vloge, nosi prijavitelj. Stroški priprave vloge niso predmet sofinanciranja tako za izbrane kot neizbrane prijavitelje na ta javni razpis.
Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedena v razpisni dokumentaciji v poglavju 2 – Navodila za prijavo na javni razpis.
Upravičencu se pred posredovanjem prvega zahtevka za izplačilo uredi dostop do IS eMA. Po potrebi upravičenec opravi tudi ustrezno izobraževanje.
Upravičenec vnese v IS eMA vse potrebne podatke o izdatkih in izpolni vsebinsko poročilo o izvajanju, ki ga priloži v IS eMA.
Način vnosa v IS eMA določajo veljavna navodila, ki so dostopna na naslednji povezavi: http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/e-ma
12. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje
Izbrani prijavitelj bo moral pri porabi teh sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu.
K zahtevku za sofinanciranje bodo zavezanci po zakonu, ki ureja javno naročanje, dolžni priložiti dokazila o izvedenih postopkih.
Če upravičenec ni zavezanec na podlagi ZJN-3, mora pri izboru dobaviteljev in izvajalcev ravnati gospodarno in transparentno. V ta namen mora upravičenec preveriti tržne cene na podlagi npr. pridobitve več primerljivih in neodvisnih ponudb, preverjanja cen na spletu ipd., pri čemer je treba upoštevati tudi možen konflikt interesov med upravičencem in potencialnimi dobavitelji ter izvajalci in tudi njihovo sposobnost za izvedbo naročila ob upoštevanju načela sorazmernosti.
K zahtevku za sofinanciranje so tudi upravičenci, ki niso zavezanci na podlagi ZJN-3, dolžni priložiti dokazila o izvedenih postopkih na način iz prejšnjega odstavka.
13. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti izbrani prijavitelji
Izbrani prijavitelj bo moral pri informiranju in obveščanju javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe (EU) št. 1303/2013 in veljavna Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila).
Kot dokazilo bo lahko ob vloženih zahtevkih za izplačilo priložil npr. kopije javno objavljenih člankov, letakov, obvestil za občane, s katerimi je v času operacije obveščal javnost, lahko pa priloži tudi fotografije pravilno označenih gradbišč z gradbenimi tablami, ki vsebujejo potrebne informacije o sofinanciranju projektov in ki so opremljene z vsemi potrebnimi logotipi.
Podpis pogodbe s strani izbranega prijavitelja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam operacij, ki bo javno objavljen.
14. Morebitno dopolnilno financiranje: dopolnilno financiranje med ESS in ESRR, v skladu z 98. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013, ni predvideno.
15. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije
Izbrani prijavitelj bo dolžan zagotavljati hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj v skladu s pravili Evropske unije in nacionalno zakonodajo.
V skladu s 140. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013 bo moral izbrani prijavitelj zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije v obdobju treh let od 31. decembra po predložitvi obračunov Evropski komisiji, ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. O točnem datumu za hrambo dokumentacije bo izbrani prijavitelj po končani operaciji pisno obveščen s strani ministrstva.
V skladu s 125. členom Uredbe 1303/2013/EU mora izbrani prijavitelj voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije.
16. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom
Izbrani prijavitelj bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljevanju nadzorni organi).
Izbrani prijavitelj bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo izbrani prijavitelj omogočil vpogled v fizične in elektronske listine in postopke ter informacijske sisteme v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Izbrani prijavitelj bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Izbrani prijavitelj bo dolžan ukrepati v skladu s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
V kolikor se bo v okviru kateregakoli preverjanja s strani nadzornih organov ugotovila nepravilnost pri izvajanju operacije, bodo nadzorni organi v skladu z veljavnimi Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe (EU) št. 1303/2013 za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila) in Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede Komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (dostopne na spletni strani: https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/2014/GL_corrections_pp_irregularities_annex_SL.pdf), Smernicami o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki (Sklep Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju C(2019) 3452 in Priloga k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju C(2019) 3452 ANNEX), ki jih komisija izvede v skladu s členom 143 Uredbe (EU) št. 1303/2013 oziroma drugimi akti, ki so podlaga za določanje finančnega popravka, določili ustrezne finančne popravke – znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov, izbrani prijavitelj pa bo dolžan neupravičeno prejeta sredstva vrniti.
17. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja
Izbrani prijavitelj bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Izbrani prijavitelj bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013.
18. Varovanje poslovnih skrivnosti
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Vsi elementi, ki so potrebni za ocenjevanje in dokazovanje ustreznosti vloge so javni podatki in se jih ne more označiti kot poslovno skrivnost.
Podatki o sofinanciranih operacijah, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam izbranih prijaviteljev, ki bo obsegal navedbo prijavitelja, naziv operacije, programsko območje prijavitelja in znesek javnih virov financiranja operacije. Objave podatkov o operaciji in prijaviteljih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Po javnem odpiranju vlog noben podatek iz prejetih vlog, podatek o preverjanju, dopolnjevanju, oceni in primerjavi ponudb ali odločitvah v zvezi z izborom izvajalca ne bo dostopen javnosti ali drugim prijaviteljem, dokler ministrstvo ne sprejme sklepa o izboru.
Prijavitelj naj obrazce in izjave za katere meni, da sodijo pod zaupne ali poslovno skrivnost označi s klavzulo »Zaupno ali Poslovna skrivnost« in parafo osebe, ki je podpisnik vloge.
Če naj bo zaupen samo določen podatek v obrazcu ali dokumentu, mora biti zaupni del podčrtan z rdečo barvo, v isti vrstici ob desnem robu pa oznaka »Zaupno ali Poslovna skrivnost« in parafa osebe, ki je podpisnik vloge.
Ob tem ministrstvo opozarja potencialne prijavitelje, da pod zaupne podatke ali poslovno skrivnost ne sodijo podatki, ki so predmet ocenjevanja vlog oziroma na podlagi predpisov ne sodijo pod zaupne ali poslovno skrivnost. Dokumenti, ki jih bo prijavitelj upravičeno označil kot zaupne ali kot poslovno skrivnost, bodo uporabljeni samo za namene javnega razpisa in ne bodo dostopni nikomur izven kroga oseb, ki bodo vključene v razpisni postopek. Ministrstvo bo v celoti odgovorno za varovanje zaupnosti tako dobljenih podatkov. Ti podatki ne bodo nikjer javno objavljeni. Ministrstvo bo obravnavalo kot zaupne ali kot poslovno skrivnost tiste podatke v vlogi, ki bodo označeni s klavzulo »Zaupno ali Poslovno skrivnost« in ne odgovarja za zaupnost podatkov, ki ne bodo označeni, kot je navedeno, razen podatkov, ki v skladu z veljavnimi predpisi sodijo pod zaupne podatke, poslovno skrivnost ali varstvo osebnih podatkov.
Če bodo kot zaupno ali kot poslovna skrivnost označeni podatki, ki ne ustrezajo navedenim pogojem, bo ministrstvo prijavitelja pozvalo, da oznako zaupnosti ali poslovna skrivnost umakne. Prijavitelj to stori tako, da njegov zastopnik nad oznako napiše »Preklic«, vpiše datum in se podpiše. Če prijavitelj v roku, ki ga določi naročnik, ne prekliče zaupnosti, ministrstvo vlogo izloči.
19. Varovanje osebnih podatkov
19.1. Osebni podatki, ki se obdelujejo z namenom izvedbe javnega razpisa
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, torej Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP)) in ZVOP-1 (Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki ureja varstvo osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
Upravljavec zbirke osebnih podatkov:
Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. 01/478-83-30, elektronski naslov: gp.mju@gov.si.
Kontakt skrbnika zbirke osebnih podatkov in pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov na Ministrstvu za javno upravo:
– skrbnik zbirke osebnih podatkov: gp.mju@gov.si
– pooblaščena oseba: dpo.mju@gov.si.
Pravna podlaga za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov:
– Prijavitelji zbirajo in obdelujejo osebne podatke iz tega pogodbenega razmerja, ki je pravna podlaga za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov s strani nosilcev gospodinjstev in lastnikov nepremičnin v skladu z b/1/6/ Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Namen obdelave osebnih podatkov:
– izvedba javnega razpisa,
– vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o (so)financiranju,
– izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi),
– učinkovito delovanje informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Osebni podatki se pridobijo neposredno od prijavitelja, ki jih mora zagotoviti, če želi sodelovati v postopku javnega razpisa.
Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov:
Ministrstvo za javno upravo osebnih podatkov ne bo posredovalo tretjim osebam, razen drugim državnim organom zaradi izpolnitve obveznosti in ostalim pristojnim nadzornim organom.
Ministrstvo za javno upravo osebnih podatkov ne bo prenašalo v tretje države ali v mednarodno organizacijo.
Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja:
Osebne podatke hranimo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14) in Načrtom klasifikacijskih znakov z roki hranjenja za Ministrstvo za javno upravo RS št. 020-261/2014/28 (1572-04) z dne 29. 12. 2014.
Informacije o obstoju pravic posameznika:
Posameznik ima pravico, da od upravljavca zahteva:
– dostop do osebnih podatkov, v skladu s 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
– popravek osebnih podatkov, v skladu s 16. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
– izbris osebnih podatkov (pravica do pozabe), kadar so izpolnjene predpostavke iz 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in
– omejitev obdelave, kadar so izpolnjene predpostavke iz 18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Upravljavec (skrbnik zbirke osebnih podatkov) je dolžan vsakemu uporabniku, ki so mu bili osebni podatki razkriti, sporočiti vse popravke ali izbrise osebnih podatkov ali omejitve obdelave, pod pogoji 19. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Posameznik lahko svoje pravice iz te točke zahteva pri skrbniku zbirke osebnih podatkov. Če s svojo zahtevo za varstvo podatkov ni uspešen, se lahko obrne na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in elektronski naslov.
Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov:
Ministrstvo ne izvaja avtomatiziranega odločanja na podlagi profiliranja z osebnimi podatki.
Informacija o pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu:
Pritožbo lahko podate Informacijskemu pooblaščencu, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: gp.ip@ip-rs.si, tel. 01/230-97-30, spletna stran: www.ip-rs.si.
19.2. Osebni podatki, ki se obdelujejo za namene končne določitve gradnje odprtih širokopasovnih omrežij
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, torej Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-1, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
Upravljavec zbirke osebnih podatkov:
a) Izbrani prijavitelj – v delu obdelave podatkov, ki so potrebni za njegov del nalog (zbiranje podatkov o lastnikih nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki so bele lise in na katerih se bo oziroma ne bo gradilo odprto širokopasovno omrežje naslednje generacije).
b) Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. 01/478-83-30, elektronski naslov: gp.mju@gov.si – v delu prejema zbirke podatkov o lastnikih nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki so bele lise in na katerih se je gradilo – za namene preverjanja ustreznosti izvedbe.
Izbrani prijavitelj je upravljavec zbirke na podlagi (b) točke prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Kontakt skrbnika zbirke osebnih podatkov in pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov:
a) pri izbranem prijavitelju
– izbrani prijavitelj navede kontakt skrbnika v okviru javnega razpisa
b) na Ministrstvu za javno upravo:
– skrbnik zbirke osebnih podatkov: gp.mju@gov.si
– pooblaščena oseba: dpo.mju@gov.si.
Namen obdelave osebnih podatkov:
1) Izbrani prijavitelj:
– izbrani prijavitelj mora voditi seznam vseh lastnikov nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, za katera bi moral graditi, pri tem mora razpolagati tudi s podatki o tem, ali morda lastniki nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki jih je izbrani prijavitelj določil v svoji vlogi in so na seznamu belih lis s posameznega sklopa, ne želijo širokopasovnih priključkov oziroma ne dovolijo izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije s pripadajočo izjavo. Podatek je podlaga za naknadno določitev ustreznosti izvedbe gradnje in podlage za plačilo.
Pri tem prijavitelj ustvari dve zbirki osebnih podatkov, in sicer:
– zbirko lastnikov nepremičnin, ki podajo izjavo, da priključek želijo;
– zbirko lastnikov nepremičnin, ki podajo izjavo, da priključka ne želijo oziroma gradnje ne dovolijo.
Zbirki vsebujeta smiselno enake podatke različnih upravičencev in zanju veljajo enaka pravila varstva osebnih podatkov.
2) Ministrstvo za javno upravo:
– Ministrstvo mora preveriti ustreznost seznama vseh gospodinjstev, za katera bi moral izbrani prijavitelj graditi, saj mora preveriti podatke o tem, ali lastniki nepremičnin, na katerih so posamezna gospodinjstva, ki jih je izbrani prijavitelj določil v svoji vlogi in so na seznamu belih lis posameznega sklopa, niso želeli širokopasovnega priključka oziroma niso dovolili izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije, kar bo izvedlo s preverjanjem pripadajoče izjave. Podatek je podlaga za naknadno določitev ustreznosti izvedbe gradnje in podlage za plačilo.
Podatki o lastnikih nepremičnin se pridobijo iz uradnih evidenc.
Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov:
Izbrani prijavitelj bo evidenco lastnikov nepremičnin, ki so podali izjavo, da priključka ne želijo oziroma gradnje ne dovolijo, skupaj z seznamom nepremičnin, na katerih je gradil, posredoval ministrstvu. Niti izbrani ponudnik, niti ministrstvo osebnih podatkov ne bosta posredovala tretjim osebam, razen drugim državnim organom zaradi izpolnitve obveznosti in ostalim pristojni nadzorni organi.
Izbrani ponudnik in ministrstvo osebnih podatkov ne bosta prenašala v tretje države ali v mednarodno organizacijo.
Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja:
1) Izbrani prijavitelj:
– izbrani prijavitelj hrani evidenco do izvedenega plačila oziroma zaključka postopkov v zvezi z izvedbo plačil.
2) Ministrstvo za javno upravo:
– podatke se hrani za čas trajanja pogodbe, po tem pa v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14) in Načrtom klasifikacijskih znakov z roki hranjenja za Ministrstvo za javno upravo RS št. 020-261/2014/28 (1572-04) z dne 29. 12. 2014.
Informacije o obstoju pravic posameznika:
Posameznik ima pravico, da od upravljavca zahteva:
1) dostop do osebnih podatkov, v skladu s 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
2) popravek osebnih podatkov, v skladu s 16. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
3) izbrisa osebnih podatkov (pravica do pozabe) ne more zahtevati pred potekom namena njihovega hranjenja in
4) omejitev obdelave, kadar so izpolnjene predpostavke iz 18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Upravljavec (skrbnik zbirke osebnih podatkov) je dolžan vsakemu uporabniku, ki so mu bili osebni podatki razkriti, sporočiti vse popravke ali izbrise osebnih podatkov ali omejitve obdelave, pod pogoji 19. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Posameznik lahko svoje pravice iz te točke zahteva pri skrbniku zbirke osebnih podatkov. Če s svojo zahtevo za varstvo podatkov ni uspešen, se lahko obrne na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in elektronski naslov.
Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov:
Izbrani prijavitelj ali ministrstvo ne izvajata avtomatiziranega odločanja na podlagi profiliranja z osebnimi podatki.
Informacija o pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu:
Pritožbo lahko podate Informacijskemu pooblaščencu, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: gp.ip@ip-rs.si tel. 01/230-97-30, spletna stran: www.ip-rs.si.
20. Zahteve glede spremljanja neto prihodkov operacije
Izbrani prijavitelj bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati neto prihodke operacije v skladu z 61. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013. Prihodke je potrebno evidentirati in spremljati na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc.
Operacija je predmet državnih pomoči, zato se prihodki spremljajo v skladu s priglašeno shemo državnih pomoči. Izbrani prijavitelj je v skladu z devetim odstavkom 11. člena ZEKom-1 dolžan stroške in prihodke sofinanciranega omrežja knjigovodsko ločeno evidentirati in do 31. marca tekočega leta sofinancerju projekta poročati o izvajanju projekta za preteklo leto. Iz poročila morajo biti razvidni stroški in prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni ter dosežen dobiček. Ministrstvo na podlagi poročil in dokazil izbranih prijaviteljev, ki so omrežja zgradili s pomočjo sofinanciranja z javnimi sredstvi, preveri, ali so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni višji od stroškov in je bil na zgrajenem omrežju v tem obdobju ustvarjen dobiček. Celotni dobiček, ki je ustvarjen na subvencioniranih omrežjih v višini, ki je nad povprečnim dobičkom je dodatni čisti dobiček. Povprečni dobiček se izračuna na podlagi povprečne stopnje donosnosti naložb v telekomunikacijski panogi po podatkih AKOS. Dodatni čisti dobiček se na podlagi zahtevka vrne v proračun Republike Slovenije. Če so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni nižji od stroškov, razliko pokrije izbrani prijavitelj z zasebnimi sredstvi.
21. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije
Izbrani prijavitelj bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije v skladu s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU, 6. členom ter Prilogo I Uredbe (EU) št. 1301/2013 dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije.
Kazalniki, ki jih bo potrebno zbirati za namene spremljanja in vrednotenja operacije, so natančneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji (poglavje 1.5.3 Pričakovani rezultati in kazalniki operacije).
22. Omejitve glede sprememb operacije: izbrani prijavitelj je dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun do dneva vračila v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene, če v času veljavnosti pogodbe pride do prenehanja ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja, do spremembe lastništva postavke omrežja, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost ali do bistvene spremembe, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji, v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU.
23. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da izbrani prijavitelj ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo izbrani prijavitelj dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun izbranega prijavitelja do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
24. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili oziroma bi lahko bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira javnih sredstev oziroma so bila odobrena, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun izbranega prijavitelja do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
25. Način in rok za predložitev vlog za dodelitev sredstev
Prijavitelji lahko predložijo svojo vlogo za dodelitev sredstev od dneva objave tega javnega razpisa ter najkasneje do 30. 9. 2021 do 12. ure oziroma do porabe sredstev. Datumi posameznih odpiranj vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora so podani v točki 1.27.
Vloga mora biti predložena v celoti v enem pisnem izvodu skupaj z vsemi obrazci in v enem elektronskem izvodu na CD-ju ali USB ključku, v zaprti ovojnici, opremljena z obrazcem z vidno oznako »Ne odpiraj – vloga na Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«« za sklop (navedba sklopa), z navedbo polnega naziva in naslova pošiljatelja in mora prispeti na naslov: Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo pomembna tiskana oblika.
Vsi dokumenti pisnega izvoda morajo biti povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati ali dodajati, razen Priloge 4: Vzorec pravilne opreme ovojnice, ki ga ponudnik nalepi na ovojnico, ter dokumentov, ki jih ponudnik predloži v vlogi v elektronski obliki (posamezni deli projektne dokumentacije). V kolikor pisni izvod ne bo povezan z vrvico, bo ministrstvo takšno vlogo zvezalo na odpiranju vlog.
Ministrstvo bo na vsakokratnem odpiranju vlog, ki bo na dan določenega odpiranja ob 14. uri, odprlo tiste vloge, ki bodo ne glede na način dostave prispele v vložišče ministrstva najkasneje do 12. ure, na dan tega odpiranja. Vloge, ki bodo prispele po tem roku, bodo uvrščene na naslednje odpiranje. Vse vloge, ki bodo prispele po roku za zadnje odpiranje, bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene prijavitelju. Prav tako bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene prijavitelju tudi tiste vloge za naslednje odpiranje, če bo ministrstvo v postopkih, ki bodo potekali po prejšnjih odpiranjih, ugotovilo, da so porabljena vsa sredstva v tej kohezijski regiji.
Neustrezno označene vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene prijavitelju.
Variantne vloge niso dopuščene.
Vse stroške, povezane s pripravo in predložitvijo vloge, nosi prijavitelj. Stroški priprave vloge niso predmet sofinanciranja tako za izbrane kot neizbrane prijavitelje na ta javni razpis.
26. Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora
Datumi odpiranja vlog:
1. odpiranje bo v četrtek, 27. 5. 2021,
2. odpiranje bo v četrtek, 24. 6. 2021,
3. odpiranje bo v četrtek, 29. 7. 2021,
4. odpiranje bo v četrtek, 26. 8. 2021 in
5. odpiranje bo v četrtek, 30. 9. 2021.
Vse pravilno označene in do roka, določenega za posamezno odpiranja, prispele vloge bo odprla in pregledala komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju komisija), ki jo imenuje minister za javno upravo ali od njega pooblaščena oseba. Odpiranja niso javna. Ministrstvo bo na svoji spletni strani sproti obveščalo, za katere sklope/občine je že prejelo vloge, za katere je že izdalo sklepe o (ne)izboru ter zanje podpisalo pogodbe in koliko je trenutno še razpoložljivih sredstev v Zahodni kohezijski regiji in koliko še v Vzhodni kohezijski regiji.
Komisija bo v roku 8 dni od vsakokratnega odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne.
Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati zneska zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na investicijske ter tehnične specifikacije predmeta vloge in tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na ustreznost vloge na ta javni razpis ali drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev.
Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavrnjene.
Postopek in način izbora sta naslednja: ministrstvo izvede prvo odpiranje in na svoji spletni strani objavi, za katere sklope/občine je na tem odpiranju prejelo vloge. Nato jih pregleda ter oceni in razvrsti po doseženem številu točk M oziroma po potrebi še glede na vrstni red prispetja, kot je opisano v poglavju 1.6. Merila za izbor prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve tega javnega razpisa. Če je sredstev za vloge, ki zadoščajo vsem pogojem razpisa in pred tem za sklope teh vlog po vrstnem redu glede na merila še ni izbrane vloge drugega prijavitelja, komisija zanje izda sklepe o izboru ter z izbranimi prijavitelji sklene pogodbo in informacijo objavi na svoji spletni strani. To hkrati pomeni, da za te sklope/občine ne sprejema več vlog. Če ministrstvo prejme vlogo za sklop/občino, za katerega je po vrstnem redu glede na merila že izbrala vlogo drugega prijavitelja, jo s sklepom zavrne. Hkrati objavi tudi, koliko je trenutno še razpoložljivih sredstev za ostale sklope/občine v obeh kohezijskih regijah. Na enak način obravnava vse nadaljnje vloge v obeh kohezijskih regijah, ki jih prejme za vsa naslednja odpiranja.
Če predlagana sredstva za sofinanciranje v prejeti vlogi presegajo sredstva, ki so še na razpolago v določeni kohezijski regiji, ministrstvo prijavitelju te vloge ponudi, da v 30 dneh podpiše pogodbo za isto predlagano število belih lis v višini teh preostalih razpoložljivih sredstev za to kohezijsko regijo. Če v tem roku podpiše pogodbo, ministrstvo to objavi na svoji spletni strani in hkrati objavi, da je razpis v delu za to kohezijsko regijo zaključen. Če ta prijavitelj tega ne želi, se njegova vloga zavrne s sklepom in v obravnavo vzame naslednjo vlogo po vrstnem redu glede na merila in nadaljuje enak postopek, dokler ni več razpoložljivih sredstev za to kohezijsko regijo ali do roka zaključka tega razpisa. Takrat ministrstvo na svoji spletni strani objavi, da je razpis v delu za to kohezijsko regijo zaključen. Vse naslednje vloge po vrsti za to kohezijsko regijo, ki so bile odprte na tem odpiranju, bo ministrstvo s sklepom zavrnilo.
Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe je sestavni del razpisne dokumentacije.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da za posamezen sklop/občino ali celoten javni razpis ne izbere nobene izmed prispelih vlog.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis spremeni do 10 dni pred rokom za oddajo vlog za prvo odpiranje oziroma lahko kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru javni razpis prekliče, oboje z objavo v Uradnem listu RS.
27. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministra oziroma pooblaščene osebe o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni od vsakokratnega datuma odpiranja vlog.
Prijavitelji, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in merila iz javnega razpisa in jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa ministrstva o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije.
28. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirane osebe dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatne informacije
Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu ministrstva, https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/javne-objave/.
Kontaktna oseba za posredovanje dodatnih informacij v zvezi s tem javnim razpisom in z razpisno dokumentacijo je vodja razpisne komisije Mojca Jarc, na voljo vsak dan med 10. in 11. uro na tel. 01/400-32-50. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: gp.mju@gov.si ali mojca.jarc@gov.si.
Vprašanja na zgoraj navedena naslova morajo prispeti najkasneje deset dni pred iztekom roka za oddajo na prvo odpiranje vlog. Ministrstvo bo objavilo odgovore na vprašanja najkasneje šest dni pred iztekom tega roka pod pogojem, da so bila vprašanja posredovana pravočasno. Vprašanja, ki bodo prispela po izteku tega roka, ne bodo upoštevana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/javne-objave/. Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni. Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani http://www.mju.gov.si/.
Ministrstvo za javno upravo
