Uradni list

Številka 125
Uradni list RS, št. 125/2021 z dne 30. 7. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 125/2021 z dne 30. 7. 2021

Kazalo
Št. 3310-45/2021 Ob-2618/21, Stran 1608
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi 91. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20 in 121/2021; v nadaljnjem besedilu: Uredba), objavlja
18. javni razpis
za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa so naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam iz druge alineje 4. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe.
Razpisana sredstva po sklopih:
Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 12.000.000 EUR.
Od tega: 
– 2.000.000 EUR za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A)
– 5.500.000 EUR za naložbe fizičnih oseb razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov (sklop B) ter
– 4.500.000 EUR za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: 
– 9.000.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja
2014–2020 – EU,
– 3.000.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja
2014–2020 – slovenska udeležba.
Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 
75 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije pa 25 odstotkov.
Vrsta javnega razpisa:
Zaprti 
Cilj operacije:
Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev ter njihova prilagoditev na podnebne spremembe.
Vloga na javni razpis:
Vlogo na javni razpis v skladu z 92. členom Uredbe sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa: 
Vložitev vloge na javni razpis poteka od 23. avgusta 2021 do vključno 20. oktobra 2021, do 13.59 ure.
Obdobje upravičenosti stroškov:
V skladu s prvim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali naslednji dan po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se v skladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe lahko vloži do 30. junija 2025.
V skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni tudi splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se v skladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe lahko vloži do 30. junija 2025.
Informacije o javnem razpisu:
– INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja 
(v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel.: 01/580-77-92, faks.: 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si;
– INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije (Priloga 1 razpisne dokumentacije).
2. Namen podpore in vrste naložb
1. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev iz druge alineje 4. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe in sicer nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme.
2. Naložbe iz prejšnje točke se podpirajo s cilji iz 1., 2. in 5. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe, razen ciljev iz pod č), druge in četrte alineje pod d), pod e) in pod f) 2. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe.
3. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe primarna pridelava kmetijskih proizvodov pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), brez nadaljnjih postopkov obdelave, ki bi spremenili naravo teh proizvodov, še zlasti pridelava, pobiranje in skladiščenje primarnih kmetijskih proizvodov ter njihova priprava s strani primarnih proizvajalcev za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Kot priprava primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo se šteje tudi njihovo čiščenje, luščenje, sortiranje, kratkotrajna zaščita pred gnitjem in pakiranje.
4. Vrsti naložb glede na velikost sta določeni v 9. členu Uredbe, pri čemer je skupna priznana vrednost naložbe določena v 22. točki 2. člena Uredbe.
3. Upravičenec
1. Upravičenec do podpore je določen v 6. členu Uredbe.
2. Za namen operacije Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki ima v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena Uredbe ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kot sta opredeljena v četrtem odstavku 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18, 50/19 in 4/20), in sicer najmanj:
– nižjo poklicno izobrazbo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
– nižjo poklicno izobrazbo nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
3. S kmetijstvom povezane dejavnosti iz prejšnje točke so živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost.
4. Izpolnjevanje pogoja iz 2. točke se izkazuje na podlagi:
a) končane izobrazbe,
b) članstva na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),
c) pokojninske in invalidske zavarovalne dobe iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
č) izkušenj iz opravljanja kmetijske dejavnosti na kmetiji, kar se izkazuje prilogo »Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu«, pri čemer mora biti oseba, ki podpiše izjavo, najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.
5. Če se za mladega kmeta šteje pravna oseba se v skladu s četrtim in petim odstavkom 6. člena Uredbe izpolnjevanje pogoja glede nadzora nad pravno osebo izkazuje s statutom, družbeno pogodbo ali drugim ustanovnim aktom, iz katerega je razvidno, da ima fizična oseba iz 2. točke tega poglavja v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis najmanj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi.
6. Upravičenec iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe mora izpolnjevati pogoje iz osmega do trinajstega odstavka 6. člena Uredbe. Vlogi na javni razpis priloži pogodbo o sodelovanju iz osmega odstavka 6. člena Uredbe.
7. Zbirna vloga iz 1. točke desetega odstavka 6. člena Uredbe mora biti vložena v letu 2021.
8. Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe (v nadaljnjem besedilu: skupina kmetov) v skladu s trinajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15). Izpolnjevanje pogoja iz te točke upravičenec izkazuje s prilogo »Izjava o nepovezanosti članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«.
9. Prilogi iz tega poglavja sta določeni v razpisni dokumentaciji.
4. Pogoji ob oddaji vloge na javni razpis
4.1. Splošni pogoji
1. Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 100. člena Uredbe, razen pogojev iz 6., 9. in 17. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe ter pogojev iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 100. člena Uredbe:
a) za zahtevne naložbe, ki niso naložbe iz druge alineje prvega odstavka 98.a člena Uredbe, se izpolnjevanje pogoja iz 11. točke prvega odstavka 100. člena in 23. točke 10. člena Uredbe izkazuje:
– z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, iz katere je razvidna zaprtost finančne konstrukcije,
– s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda, če je upravičenec javni zavod;
b) izpolnjevanje pogoja iz 13. točke prvega odstavka 100. člena se izkazuje s prilogo »Uporaba naložbe tudi za druge namene«;
c) popis del in stroškov iz prve in druge alineje iz 14. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, mora vsebovati podatke o vrsti dela in stroška, enoti mere, količini in obsegu del, vrednosti brez DDV in vrednosti z DDV;
č) če ne gre za naložbe v ureditev objektov, se izpolnjevanje pogoja iz 25. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe izkazuje s popisi iz prve in druge alineje iz 14. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, pri čemer morajo vsebovati podatke o vrsti dela in stroška, enoti mere, količini in obsegu del, vrednosti brez DDV in vrednosti z DDV.
2. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec izpolnjevati pogoje iz 10. člena Uredbe, razen pogojev iz 3. in 10. točke prvega odstavka 10. člena Uredbe, ter pogoje iz prvega odstavka 94. in 101. člena Uredbe:
a) v skladu z 2. točko 10. člena Uredbe je moral upravičenec vložiti zbirno vlogo v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (Uradni list RS, št. 10/20 in 61/20 in 78/20);
b) izpolnjevanje pogojev iz 4., 12., 13., 14. in 15. točke 10. člena Uredbe upravičenec izkazuje s poslovnim načrtom iz 5. točke 10. člena Uredbe. Če je naložba namenjena prvi prodaji primarnih kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali predelovalcem v skladu z 2. točko 12. člena Uredbe, mora biti to razvidno iz poglavja poslovnega načrta, ki ureja trženje;
c) če upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in odhodkih in ni vpisan v Poslovni register Slovenije, se izpolnjevanje pogojev iz 13., 15., 17. in 18. točke 10. člena Uredbe, izkazuje z »Bilanco stanja« na dan 31. 12. 2020 in »Bilanco uspeha« za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, potrjeni s strani Finančne uprave Republike Slovenije;
č) izpolnjevanje pogoja iz 7. točke 10. člena Uredbe se izkazuje z opisom stanja pred naložbo in fotografijami zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, iz katerih je razvidna celotna lokacija naložbe iz najmanj štirih zornih kotov. Poleg dokazil iz prejšnjega stavka, se v primeru novogradnje enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, vlogi na javni razpis priloži tudi izris tlorisa in prereza objekta z navedbo konstrukcijskih elementov v merilu M 1:50 ali M 1:100;
d) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s fotografijami objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, iz najmanj štirih zornih kotov, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena;
e) izpolnjevanje pogoja iz 11. točke 10. člena Uredbe se za enostavni objekt izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta. Izris mora upravičenec priložiti v merilu M 1:50 ali M 1:100;
f) primeren prihodek iz 16. točke 10. člena Uredbe za leto 2020 znaša 16.930,44 evrov;
g) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje pogoja iz 20. točke 10. člena Uredbe izkazuje:
– s pogodbo o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;
– s potrdilom o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak;
h) izpolnjevanje pogoja iz 21. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Obseg dela članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«;
i) izpolnjevanje pogoja iz 22. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogama »Obseg dela članov skupine ali organizacije proizvajalcev« in »Obseg dela članov zadruge«;
j) izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 94. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;
k) šteje se, da je v skladu s prvim odstavkom 101. člena Uredbe finančna konstrukcija naložbe zaprta, če ima upravičenec zagotovljena sredstva v višini skupne priznane vrednosti naložbe.
3. Priloge iz tega poglavja so določene v razpisni dokumentaciji.
4.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec
1. Upravičenec mora za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 11. člena Uredbe, pri čemer je letna bruto minimalna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz 2. točke 11. člena Uredbe za leto 2020 znaša 11.286,96 evrov, 1,5 bruto minimalne plače pa 16.930,44 evrov.
2. Če gre za kolektivne naložbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 12. člena Uredbe.
3. Seznam skupne rabe iz 3. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega javnega razpisa.
4. Če gre za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 14. člena Uredbe.
5. Če gre za naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 16. člena Uredbe.
6. Če gre za naložbe, namenjene pridobivanju energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu (OVE), mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 1., 3., 4. in 5. točke 19. člena Uredbe.
7. Če gre za prispevek v naravi, mora izpolnjevati pogoje iz 23. in 97. člena Uredbe:
– višina prispevka v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin upravičenca je določena v Pravilniku o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16, 38/16, 73/17 in 31/19, v nadaljnjem besedilu: Katalog stroškov) in navedena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 18. javni razpis iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: Seznam upravičenih stroškov);
– vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk: 5,76 evrov/uro bruto za ročno delo ter 15,31 evrov/uro bruto za strojno delo,
– višina prispevka v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnega dela je določena v Seznamu upravičenih.
5. Upravičeni in neupravičeni stroški
1. Upravičeni stroški so določeni v 1., 3., 7., 14., 21. in 22. točki prvega odstavka 7. člena ter 95. in 98. členu Uredbe.
2. Upravičeni stroški so določeni v Katalogu stroškov in navedeni v Seznamu upravičenih stroškov.
3. Kot tržno primerljiva ponudba iz šestega odstavka 95. člena Uredbe se šteje ponudba, če je upravičenec vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje z minimalnimi zahtevanimi lastnostmi blaga oziroma storitve, ponudba pa vsebuje vse minimalne zahtevane lastnosti blaga oziroma storitve, ki so bile navedene v povpraševanju.
5. Za uveljavljanje splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe upravičenec vlogi na javni razpis priloži račune oziroma predračune.
6. Neupravičeni stroški so določeni v 8. in 96. členu Uredbe.
6. Merila za ocenjevanje vlog
1. Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis so določena v 25., 93. in 93.a členu Uredbe ter v dokumentu »Merila za izbor operacij v okviru PRP 2014-2020«, ki je dostopen na spletni strani programa razvoja podeželja: https://skp.si/wp-content/uploads/2021/07/Merila-za-izbor-operacij_13.-sprememba.pdf, in so podrobneje opredeljena v tem poglavju.
2. Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 25 odstotkov možnega števila točk, ki znaša 21 točk za sklop A, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov možnega števila točk, ki znaša 27 točk za sklop B oziroma 29 točk za sklop C, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.
3. Pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za ocenjevanje vlog se upošteva stanje ob oddaji vloge na javni razpis oziroma načrtovano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog se izvede na podlagi prijavnega obrazca in priloženih prilog ter podatkov iz uradnih evidenc. Če posamezno merilo ni izbrano ali se zanj ne predloži vseh prilog, dokazil oziroma so priloge in dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.
4. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A javnega razpisa):
Št.
MERILO
Maks. št. točk
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
20
1.1.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno 
št. točk 10)
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
10
1.1.1.
Majhna kmetija, ki je imela prihodek iz poslovanja v letu 2020 v višini od vključno 4.000 EUR
in manj kot 11.286,96 EUR/PDM
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 11. 286,96 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
1
1.1.2.
Majhna kmetija, ki je imela prihodek iz poslovanja v letu 2020 v višini od vključno 11.286,96 EUR
in manj kot 16.930,44 EUR/PDM
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 16.930,44 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
1
1.2.
NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 10)
Upošteva se načrtovani obseg površin rastlinjakov v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,5 ha površin rastlinjakov.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,45 do vključno 0,5 ha površin rastlinjakov.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,4 do vključno 0,45 ha površin rastlinjakov.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,3 do vključno 0,4 ha površin rastlinjakov.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,2 do vključno 0,3 ha površin rastlinjakov.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,15 do vključno 0,2 ha površin rastlinjakov.
1
2.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
18
2.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno 
št. točk 12)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo kmetijskemu gospodarstvu, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo upravičenca na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan vložitve vloge na javni razpis.
12
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.
12
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.
10
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.
7
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk.
5
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.
3
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.
1
2.2.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH 
IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 6)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj 0,5 ha kmetijskih površin
v uporabi na problemskih območjih iz Priloge 9 Uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemsko območje). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
6
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih
iz PRP 2014-2020.
6
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 4 do vključno 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
5
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 3 do vključno 4 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
4
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 2 do vključno 3 ha kmetijskih površin v uporabi
na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
3
Kmetijsko gospodarstvo ima od več kot 1 do vključno 2 ha kmetijskih površin v uporabi
na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
2
Kmetijsko gospodarstvo ima od 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
1
3.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
3.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je bil vključen v izvajanje shem kakovosti v letu 2020. Upravičenec izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti.
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 za najmanj en kmetijski proizvod veljavni certifikat za ekološko proizvodnjo.
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost.
3
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za integrirano pridelavo ter izbrano kakovost.
2
3.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno
št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014-2020 v letu 2020
(v nadaljevanju: ukrep KOPOP). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2020 vključen v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2020 vključen v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2020 vključen v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1
3.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upravičenec pridobi eno dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2020 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
4
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
2
4.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI SKRBI ZA OKOLJE INOVACIJAH IN PODNEBNIH SPREMEMBAH
Prispevek k horizontalnim ciljem se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov.
30
4.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
10
Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
5
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 40 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
5
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala do vključno 50 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
5
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 
30 odstotkov in manj kot 40 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
4
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 51 do vključno 100 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
4
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto najmanj 100 m3 bruto prostornine.
3
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 20 odstotkov in manj kot 30 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
3
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 101 do vključno 150 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
3
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 in manj kot 100 m3 bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta.
2
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 15 odstotkov in manj kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
2
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 151 do vključno 175 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
2
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m3 bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta.
1
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 10 odstotkov in manj kot 15 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
1
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 176 do vključno 200 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
1
4.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
Pri ugotavljanju rezultata naložbe, se kot nov kmetijski proizvod lahko šteje uvedba novih kmetijskih kultur vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč oziroma večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji vloge na javni razpis.
Zavarovane sorte rastlin so določene v Prilogi 3 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: zavarovane sorte rastlin).
Sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija so določene v Prilogi 12 Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19, 76/19, 7/20, 61/20, 78/20 in 26/21; v nadaljnjem besedilu: Uredba KOPOP).
Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020 ter načrtovane površine novih rastlinjakov iz vloge na javni razpis.
10
Upravičenec je lastnik veljavnega patenta oziroma nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katere se naložba nanaša.
5
Upravičenec je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.
5
Predmet podpore je naložba v ureditev aquaponike, ki predstavlja najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.
5
Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 20 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
4
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
4
Rezultat naložbe bosta najmanj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu upravičenca.
4
Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 odstotkih in manj kot 20 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 10 odstotkih in manj kot 20 odstotkih površin kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
2
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površin kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
2
Rezultat naložbe bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu upravičenca.
2
Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent.
2
4.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGODITEV NANJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020 ter načrtovane površine rastlinjakov iz vloge na javni razpis.
Sajenje odpornih sort rastlin, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, sušo in pozebo, se nanaša na gojenje jagod in malin v rastlinjakih. Odpornejše sorte rastlin so določene v Prilogi 4 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: odporne sorte rastlin).
Za izkazovanje povečanja OVE na kmetijskem gospodarstvu se vlogi na javni razpis priloži »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
10
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 51 odstotkov upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
4
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 41 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
4
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 41 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
4
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 31 odstotkov do manj kot 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
3
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 26 odstotkov do manj kot 51 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
3
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 26 do manj kot 41 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
3
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 26 do manj kot 41 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
3
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 11 do manj kot 26 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 21 odstotkov do manj kot 31 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
2
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 16 odstotkov do manj kot 26 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
2
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 16 odstotkov do manj kot 26 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
2
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 6 do manj kot 11 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
1
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 11 do manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
1
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 10 odstotkov do manj kot 16 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
1
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 10 odstotkov do manj kot 16 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
1
5. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložb skupin kmetov (sklop B javnega razpisa):
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe
Upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
10
0
ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.
10
ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 10 odstotkov.
7
ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.
5
ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.
3
ISD znaša več kot 15 odstotkov.
1
1.2.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) – velja za zahtevne naložbe
Upošteva se izračun ISD na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe in kolektivne naložbe) oziroma na podlagi pokritja, če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
0
5
ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.
5
ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 10 odstotkov.
4
ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.
3
ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.
2
ISD znaša več kot 15 odstotkov.
1
1.3.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
0
1.3.1.
Velja za enostavne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah dodata dve točki.
10
0
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
6
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do manj kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
1.3.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
10
0
Skupina kmetov bo ustvarila letno od 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
10
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 30.000 evrov do manj kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
6
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM skupnega prihodka/PDM.
4
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina kmetov bo ustvarila letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
1.4.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA 
PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5)
0
5
1.4.1.
Velja za zahtevne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
0
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 60.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do manj kot 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
1
1.4.2.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
0
5
Skupina kmetov bo ustvarila letno od 60.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
5
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
4
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 evrov do manj kot 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
Skupina kmetov bo ustvarila letno do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
1
1.5.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe
Merilo je količnik med ocenjeno neto sedanjo vrednostjo (v nadaljnjem besedilu: NSV) naložbe (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV naložbe in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
0
10
1.6.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj enega člana, ki: 
– je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec za polni delovni čas ali 
– ima status invalidne osebe. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima: 
– več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, najmanj enega člana, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec za polni delovni čas; 
– več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, najmanj enega člana, ki ima status invalidne osebe; 
– več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov (velja za s.p. in pravne osebe) status invalidskega podjetja.
10
10
En član kmetije je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec ob vložitvi vloge na javni razpis. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima enega člana, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec.
10
10
Na kmetiji imajo iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaposleno eno osebo za polni delovni čas. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima ob vložitvi vloge na javni razpis zaposleno eno osebo, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma je zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec.
10
10
Najmanj dva člana kmetije sta ob vložitvi vloge na javni razpis pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima najmanj dva člana, ki sta ob vložitvi vloge na javni razpis pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca.
5
5
Na kmetiji imajo iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaposleni najmanj dve osebi za polni delovni čas. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaposleni najmanj dve osebi za polni delovni čas.
5
5
Nosilec ali član kmetije ima status invalidne osebe. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov (velja za s.p. in pravne osebe), ima status invalidskega podjetja.
1
1
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
5
5
2.1.
IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5)
Upošteva se kmetijska ali kmetijski sorodna izobrazba nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska.
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencem, če ima več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, zahtevano izobrazbo. Kadar je član skupine kmetov pravna oseba, se upošteva izobrazba odgovorne osebe pravne osebe.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke
(2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).
4
4
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
4
4
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja).
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja).
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven).
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven).
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven).
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven).
1
1
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj nižjo poklicno izobrazbo (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj nižjo poklicno izobrazbo (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
1
1
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA 
7
7
3.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo upravičenca na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan vložitve vloge na javni razpis.
Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo skupini kmetov, če ima najmanj polovica njenih članov več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se povprečno število točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov. Povprečno število točk skupine kmetov se izračuna na način, da se seštevek števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, deli s številom vseh članov skupine kmetov. Upoštevajo se podatki iz RKG na dan vložitve vloge na javni razpis.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.
Povprečno število točk skupine kmetov je 500 točk ali več.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.
Povprečno število točk skupine kmetov je 450 do vključno 499 točk.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.
Povprečno število točk skupine kmetov je 350 do vključno 449 točk.
4
4
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk.
Povprečno število točk skupine kmetov je 250 do vključno 349 točk.
3
3
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.
Povprečno število točk skupine kmetov je 150 do vključno 249 točk.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.
Povprečno število točk skupine kmetov je do vključno 149 točk.
1
1
3.2.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
1
1
Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
1
1
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
13
13
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti. Upravičenec oziroma član skupine kmetov izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov vključenih v izvajanje sheme kakovosti.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 za najmanj en kmetijski proizvod veljavni certifikat za ekološko proizvodnjo.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov je imelo v letu 2020 za najmanj en kmetijski proizvod veljavni certifikat za ekološko proizvodnjo.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov je imelo v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost.
3
3
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za integrirano pridelavo ter izbrano kakovost.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov je imelo v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za integrirano pridelavo ter izbrano kakovost.
2
2
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodeli upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov vključenih v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
Najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bilo v letu 2020 vključenih v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
Najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bilo v letu 2020 vključenih v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
Najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bilo v letu 2020 vključenih v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1
1
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno
št. točk 3)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi eno dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Če več kot polovica članov skupine kmetov trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo, pridobi upravičenec eno dodatno točko.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2020 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
2
2
Najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov skupine kmetov se je leta 2020 preusmerilo v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
Najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov je bila v letu 2020 vključenih v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno
št. točk 5)
Upošteva se vključenost upravičenca, članov kmetije oziroma članov skupine kmetov v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev, zadruge, gospodarsko interesnega združenja in druge oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu 2020.
Članstvo upravičenca, članov kmetije oziroma člana skupine kmetov v skupini in organizaciji proizvajalcev se preveri iz uradnih evidenc, članstvo v drugih organizacijah pa se izkazuje s potrdilom o članstvu v:
– zadrugi, 
– branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi, 
– združenju in društvu s področja kmetijske dejavnosti.
Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, član kmetije oziroma član skupine kmetov v letu 2020 več kot 100 članov, se k spodnji ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri. Točke se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 5 točk.
5
5
Upravičenec je skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo.
5
5
Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član skupine ali organizacije proizvajalcev.
3
3
Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član zadruge.
3
3
Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član gospodarsko interesnega združenja s področja kmetijske dejavnosti.
1
1
Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja kmetijske dejavnosti.
1
1
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJAH IN PODNEBNIH SPREMEMBAH
Prispevek k horizontalnim ciljem se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov.
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
10
10
Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
5
5
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 40 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
5
5
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala do vključno 50 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
5
5
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 30 odstotkov in manj kot 40 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
4
4
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 51 do vključno 100 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
4
4
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto najmanj 100 m3 bruto prostornine.
3
3
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 20 odstotkov in manj kot 30 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
3
3
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 101 do vključno 150 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
3
3
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 in manj kot 100 m3 bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta.
2
2
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 15 odstotkov in manj kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
2
2
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 151 do vključno 175 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
2
2
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m3 bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta.
1
1
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 10 odstotkov in manj kot 15 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
1
1
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 176 do vključno 200 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
1
1
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
Pri ugotavljanju rezultata naložbe, se kot nov kmetijski proizvod lahko šteje uvedba novih kmetijskih kultur vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč oziroma večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji vloge na javni razpis.
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin. 
Sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija so določene v Prilogi 12 Uredbe KOPOP.
Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020 ter načrtovane površine novih rastlinjakov iz vloge na javni razpis.
10
10
Upravičenec oziroma član skupine kmetov je lastnik veljavnega patenta oziroma nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katere se naložba nanaša.
5
5
Upravičenec oziroma član skupine kmetov je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.
5
5
Predmet podpore je naložba v ureditev aquaponike, ki predstavlja najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.
5
5
Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na najmanj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
4
4
Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo zavarovane sorte rastlin na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo.
4
4
Rezultat naložbe bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov uvedlo najmanj dva nova kmetijska proizvoda na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
4
4
Upravičenec oziroma člani skupine kmetov, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
3
Upravičenec oziroma člani skupine kmetov, uporabljajo zavarovane sorte rastlin na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
3
Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
2
2
Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo zavarovane sorte rastlin na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površine kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
2
2
Rezultat naložbe bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov uvedlo en nov kmetijski proizvod na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
2
2
Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent.
2
2
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGODITEV NANJE (maksimalno 
št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020 ter načrtovane površine novih rastlinjakov iz vloge na javni razpis.
Naložba se nanaša na gojenje odpornih sort rastlin. 
Za izkazovanje povečanja OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca oziroma na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, se vlogi na javni razpis priloži »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
10
10
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4
4
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 51 odstotkov upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
4
4
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 41 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
4
4
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajenjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 41 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
4
4
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 31 odstotkov do manj kot 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 31 odstotkov do manj kot 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
3
3
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 26 odstotkov do manj kot 51 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
3
3
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 26 in manj kot 41 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
3
3
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 26 do manj kot 41 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
3
3
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 11 do manj kot 26 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 21 odstotkov do manj kot 31 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 21 odstotkov do manj kot 31 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
2
2
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 16 odstotkov do manj kot 26 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
2
2
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 16 odstotkov do manj kot 26 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
2
2
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 6 do manj kot 11 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
1
1
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 11 do manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 11 odstotkov do manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
1
1
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 10 odstotkov do manj kot 16 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
1
1
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 10 odstotkov do manj kot 16 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opremo v rastlinjakih.
1
1
6. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C javnega razpisa):
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5)
Upošteva se izračun ISD na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
10
10
ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.
10
10
ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno
10 odstotkov.
7
7
ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.
5
5
ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.
3
3
ISD znaša več kot 15 odstotkov.
1
1
1.2.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
10
1.2.1.
Velja za enostavne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
Če se obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka.
10
0
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
9
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 60.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do manj kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
6
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
1.2.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe 
Upošteva se skupni obseg letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
Če se obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka.
10
0
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno od 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
9
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 50.000 evrov do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 60.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
7
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 evrov do manj kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
6
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM skupnega prihodka/PDM.
5
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
4
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
1.2.3.
Velja za zahtevne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
0
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 60.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
9
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več 50.000 evrov do manj kot 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
6
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
1
1.2.4.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe 
Upošteva se skupni obseg letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
0
10
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno od 60.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
10
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
9
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več 50.000 evrov do manj kot 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
7
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
6
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
5
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
4
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
2
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
1
1.3.
RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno 
št. točk 10) – velja samo za enostavne naložbe
Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil
v letu 2020 (B) in višino naložbe (A) brez DDV. Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja/skupna priznana vrednost naložbe.
10
0
Količnik je večji od 4.
10
Količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4.
8
Količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3.
6
Količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2.
4
Količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5.
2
Količnik je manjši ali enak 0,2.
1
1.4.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja samo za zahtevne naložbe
Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV naložbe in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
0
10
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
2.1.
INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila prejmejo podjetja, ki so vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma imajo sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Upravičenec izkazuje inovativnost in razvoj podjetja s pogodbe z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela ali z vpisom raziskovalne skupine v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska dejavnost.
5
5
Upravičenec je vpisan v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti.
5
5
Upravičenec je vpisan v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij.
4
4
Upravičenec ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela.
3
3
Upravičenec ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij.
2
2
2.2.
SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
Upravičenec je zadruga, socialno podjetje ali invalidsko podjetje. 
Socialno podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, invalidsko podjetje pa je vpisano v register invalidskih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
5
5
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA 
7
7
3.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima več kot 
50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo upravičenca na območjih OMD.
Pri kolektivnih naložbah se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če ima najmanj polovica članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalce ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD.
Ocenjuje se povprečno število točk, ki jih prejme skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalce ali zadruge se izračuna na način, da se seštevek števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, deli s številom vseh članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je 500 točk ali več.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 450 do vključno 499 točk.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 350 do vključno 449 točk.
4
4
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk.
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 250 do vključno 349 točk.
3
3
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 150 do vključno 249 točk.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je do vključno 149 točk.
1
1
3.3.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
1
1
Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
1
1
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
13
13
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti. Upravičenec oziroma član skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti.
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke dodelijo upravičencem, pri katerih je najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje sheme kakovosti.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 za najmanj en kmetijski proizvod veljavni certifikat za ekološko proizvodnjo.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je imelo v letu 2020 za najmanj en kmetijski proizvod veljavni certifikat za ekološko proizvodnjo.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je imelo v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost.
3
3
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za integrirano pridelavo ter izbrano kakovost.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je imelo v letu 2020 veljavni certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod za proizvode iz shem kakovosti za integrirano pridelavo ter izbrano kakovost.
2
2
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
Pri kolektivni naložbi, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bilo v letu 2020 vključenih v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bilo v letu 2020 vključenih v izvajanje najmanj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2020 vključen v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bilo v letu 2020 vključenih v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1
1
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno
št. točk 3)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2020 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
3
3
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, se je leta 2020 preusmerilo v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2020 vključen v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bilo leta 2020 vključenih v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno
št. točk 5)
Upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupin ali organizacij proizvajalcev, zadrug, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu 2020.
Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se izkazuje s: 
– potrdilom o članstvu v zadrugi,
– potrdilom o članstvu v branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi,
– s potrdilom o članstvu v združenjih in društvih s področja podprte dejavnosti.
Če je imela organizacija, v katero je bil upravičenec vključen v letu 2020 najmanj 100 članov, se k spodnji ocenitvi doda ena točka. Točke se seštevajo vendar pa ne smejo preseči 5 točk.
5
5
Upravičenec je skupina ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo.
5
5
Upravičenec je zadruga, ki izvaja kolektivno naložbo.
5
5
Upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev.
4
4
Upravičenec je član zadruge.
4
4
Upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti.
3
3
Upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti.
3
3
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJAH IN PODNEBNIH SPREMEMBAH
Prispevek k horizontalnim ciljem se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov.
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020.
10
10
Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
5
5
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 40 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
5
5
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala do vključno 50 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
5
5
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 30 odstotkov in manj kot 40 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
4
4
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 51 do vključno 100 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
4
4
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto najmanj 100 m3 bruto prostornine.
3
3
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 20 odstotkov in manj kot 30 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
3
3
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 101 do vključno 150 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
3
3
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 in manj kot 100 m3 bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.
2
2
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 15 odstotkov in manj kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
2
2
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 151 do vključno 175 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
2
2
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m3 bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.
1
1
Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 10 odstotkov in manj kot 15 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.
1
1
Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala najmanj 176 do vključno 200 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
1
1
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
Pri ugotavljanju rezultata naložbe, se kot nov kmetijski proizvod lahko šteje uvedba novih kmetijskih kultur vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč oziroma večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji vloge na javni razpis.
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin. 
Sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija so določene v Prilogi 12 Uredbe KOPOP.
Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020 ter načrtovane površine novih rastlinjakoviz vloge na javni razpis.
10
10
Upravičenec je lastnik veljavnega patenta oziroma nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katerega se naložba nanaša. 
5
5
Upravičenec je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.
5
5
Predmet podpore je naložba v ureditev aquaponike, ki predstavlja najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.
5
5
Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 20 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
4
4
Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
4
4
Rezultat naložbe bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. 
V primeru kolektivnih naložb pridobijo točke upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupin ali organizacij proizvajalcev oziroma kmetijskih zadrug, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedlo vsaj dva nova kmetijska proizvoda na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
4
4
Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
3
Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
3
Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
2
2
Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površine kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjaka, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
2
2
Rezultat naložbe bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. 
V primeru kolektivnih naložb pridobijo točke upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupin ali organizacij proizvajalcev oziroma kmetijskih zadrug, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedlo nov kmetijski proizvod na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
2
2
Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent.
2
2
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGODITEV NANJE (maksimalno 
št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2020 ter načrtovane površine novih rastlinjakov ob vložitvi vloge na javni razpis.
Naložba se nanaša na gojenje odpornih sort rastlin. 
Za izkazovanje povečanja OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca oziroma na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, se vlogi na javni razpis priloži »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
10
10
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4
4
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 51 odstotkov upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
4
4
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 41 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
4
4
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 41 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
4
4
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 31 odstotkov do manj kot 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 31 odstotkov do manj kot 41 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
3
3
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 26 odstotkov do manj kot 51 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opreme v rastlinjakih.
3
3
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 26 do in manj kot 41 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
3
3
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 26 odstotkov do manj kot 41 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
3
3
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajanjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 11 do manj kot 26 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 21 odstotkov do manj kot 31 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 21 odstotkov do manj kot 31 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
2
2
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 16 odstotkov do manj kot 26 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opremo v rastlinjakih.
2
2
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 16 odstotkov do manj kot 26 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
2
2
Naložba v ureditev rastlinjakov s sajenjem odpornih sort rastlin obsega najmanj 6 do manj kot 11 kmetijskih zemljišč oziroma uporabnih površin rastlinjakov vključenih v to naložbo.
1
1
Rezultat naložbe bo povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 11 do manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za namen ogrevanja rastlinjakov za najmanj 11 odstotkov do manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
1
1
Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode v obsegu najmanj 10 odstotkov do manj kot 16 odstotkov letne porabe vode v rastlinjakih, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.
1
1
Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje v rastlinjakih, ki predstavlja najmanj 10 odstotkov do manj kot 16 odstotkov vseh upravičenih stroškov za nakup opremo v rastlinjakih.
1
1
7. Finančne določbe: finančne določbe so določene v 28. členu Uredbe, razen v prvem in drugem odstavku 28. člena Uredbe.
8. Vloga in postopek za dodelitev sredstev
1. Vlaganje vloge na javni razpis in postopek za dodelitev sredstev sta določena v 91., 92. in 93. členu Uredbe.
2. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe je javni razpis strukturiran v tri sklope glede na vrsto upravičenca, in sicer:
– Sklop A: naložbe nosilcev majhnih kmetij,
– Sklop B: naložbe fizičnih oseb razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov,
– Sklop C: naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.
3. Če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:
– Ekonomski vidik naložbe: 35 %;
– Geografski vidik upravičenca: 25 %;
– Prispevek k horizontalnim ciljem: 15 %;
– Družbeno socialni vidik: 12 %;
– Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 %;
– Horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 %.
4. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1) se vloga na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev zavrneta, če se ugotovi, da je vlagatelj umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji operacije.
9. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo
1. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo sta določena v 102. in 105. členu Uredbe.
2. Pogoji za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 102. členu Uredbe:
a) izpolnjevanje pogoja iz 2. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava o neizterljivosti DDV«;
b) izpolnjevanje pogoja iz 6. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Kontrolni list za preveritev skladnosti izvedbe postopka oddaje javnega naročila glede na določbe zakona o javnem naročanju – ZJN 3«;
c) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;
č) izpolnjevanje pogojev iz 12. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje z najmanj tremi fotografijami, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe, ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter s fotografijami plakata, nalepke, začasnega panoja, obrazložitvene table ali stalne obrazložitvene table, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu z osemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe.
3. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi pogoje iz 26. člena Uredbe.
4. Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je v skladu z osmim odstavkom 105. člena Uredbe opredeljen z Uredbo o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 52/09) in IV. poglavjem Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/967 z dne 26. aprila 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi z neupoštevanjem plačilnih rokov in menjalnim tečajem, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih (UL L št. 174 z dne 10. 7. 2018, str. 2). Če upravičenec uveljavlja predplačilo, zahtevku za predplačilo priloži bančno garancijo.
5. Priloge iz 2. točke tega poglavja so določene v razpisni dokumentaciji.
10. Obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev
1. Obveznosti upravičenca so določene v 103. in 106. členu Uredbe.
2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še obveznosti iz 1., 2., 3., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe:
a) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje obveznosti iz 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe izkazuje na podlagi naslednjih dokazil, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti:
– pogodba o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;
– potrdilo o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak.
3. Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz tega poglavja poročati na obrazcu iz Priloge 5 razpisne dokumentacije.
11. Objava podatkov o upravičencih in varstvo osebnih podatkov
1. Objava podatkov o upravičencih, ki so prejeli sredstva, je določena v 107. členu Uredbe.
2. V skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), so informacije za posameznike, katerih osebne podatke bo obdelovala ARSKTRP, objavljene na spletišču ARSKTRP.
12. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti ter višja sila in izjemne okoliščine
1. Izvedba kontrol in sankcije za neizpolnitev oziroma kršitev obveznosti so določene v 108. členu Uredbe.
2. Višja sila in izjemne okoliščine so določene v 109. členu Uredbe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 
Priloga 1: Seznam skupne rabe kolektivne naložbe
Priloga 1
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje