Ob-3702/21, Stran 3002
Na podlagi prvega in drugega odstavka 146.c člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20, v nadaljnem besedilu: ZVO-1), 19. člena Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09, 1/12, 98/12 in 20/13) in v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 0141-7/2019-2 z dne 7. 5. 2019 (objavljeni na spletni strani: https://ekosklad.si/informacije/predpisi/predpisi/splosni-pogoji-poslovanja); v nadaljnjem besedilu: Splošni pogoji poslovanja), Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), objavlja
za kreditiranje okoljskih naložb občanov 67OB22
1. Predmet javnega poziva
Predmet poziva je ugodno kreditiranje občanov za okoljske naložbe, ki se bodo izvajale na območju Republike Slovenije in zajemajo enega ali več spodaj navedenih ukrepov:
A – vgradnja naprav in sistemov za učinkovito ogrevanje in prezračevanje prostorov ter pripravo tople vode,
B – vgradnja naprav in sistemov za povečanje rabe obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode,
C – vgradnja naprav za proizvodnjo,soproizvodnjo ali hrambo električne energije,
D – zmanjšanje toplotnih izgub toplotnega ovoja stavb,
E – gradnja ali nakup skoraj nič-energijskih stanovanjskih stavb,
F – nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov,
G – nakup okolju prijaznih vozil,
H – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
I – nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva,
J – učinkovita raba vodnih virov,
K – oskrba s pitno vodo.
Priznani stroški naložbe se ugotovijo na podlagi predračuna izvajalca oziroma dobavitelja in vključujejo tudi DDV, zakonsko predpisane takse in prispevke. Obseg priznanih stroškov je v nadaljevanju naveden pri tistih ukrepih, kjer niso priznani vsi stroški naložbe.
2. Upravičene osebe, postopek in kreditna sposobnost
Do pridobitve kredita so upravičene fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti (občani) in so:
– osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
– kreditno sposobne, skladno z merili za določanje kreditne sposobnosti, ki so priloga tega poziva, razen če se kredit odobri na podlagi individualne obravnave pri zavarovalnici, ki zavaruje kredite Eko sklada,
– lastniki ali solastniki stavb ali njihovih delov oziroma imetniki stavbne pravice na nepremičninah, kjer bo naložba izvedena,
– druge osebe s pisnim soglasjem (dovoljenjem) lastnika stavbe,
– osebe, na katere se glasi predračun oziroma pogodba izbranega izvajalca/dobavitelja pri naložbah v ukrepe F in G
(v nadaljnjem besedilu: upravičena oseba).
Lastništvo stavb bo preverjeno z vpogledom v elektronsko Zemljiško knjigo.
Na osnovi pravočasne in popolne vloge Eko sklad z odločbo upravičeni osebi dodeli pravico do kredita.
Pri odločanju o dodelitvi kreditnih sredstev upravičeni osebi se uporablja postopek, določen z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.; v nadaljnjem besedilu: ZUP), v kolikor ZVO-1 ne določa drugače.
Za vlogo in odločbo o dodelitvi pravice do kredita se taksa, skladno z drugim odstavkom 2. člena in 1. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.) ne plačuje.
Splošni pogoji poslovanja so sestavni del tega javnega poziva.
Skupaj z odločbo o dodelitvi pravice do kredita upravičena oseba prejme tudi obrazce, na podlagi katerih se preveri njena kreditna sposobnost. Kreditno sposobnost na podlagi pooblastila Eko sklada preverja Banka Intesa Sanpaolo d.d. (v nadaljevanju: banka).
Ob izpolnjenem pogoju kreditne sposobnosti upravičene osebe banka pripravi ustrezno kreditno pogodbo in pozove upravičeno osebo k podpisu. Upravičena oseba mora podpisati kreditno pogodbo najkasneje v 3 mesecih od dneva izdaje odločbe Eko sklada. Iz utemeljenih razlogov se ta rok s soglasjem Eko sklada lahko podaljša za največ 1 mesec.
Kreditno pogodbo sklene prejemnik pravice do kredita skladno z odločbo Eko sklada. V primeru njegove kreditne nesposobnosti lahko k odplačevanju pristopi soplačnik, pod pogojem, da je ta kreditno sposoben po oceni banke in zavarovalnice.
Kreditna pogodba se ne sklene:
– če identiteta upravičene osebe ob sklenitvi kreditne pogodbe ni znana oziroma je ni mogoče ugotoviti,
– če se upravičena oseba, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec nahaja na seznamu oseb, zoper katere so sprejeti omejevalni ukrepi VS OZN ali EU.
3. Tehnični pogoji
Pravica do kredita se dodeli za:
A. Vgradnjo naprav in sistemov za učinkovito ogrevanje in prezračevanje ter pripravo sanitarne tople vode, in sicer za:
1. vgradnjo ogrevalne naprave s kondenzacijo, ki kot energent uporablja zemeljski ali naftni plin, z vrednostjo sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov (ηs) vsaj 92 %,
2. vgradnjo toplotnih postaj ali podpostaj za priklop na omrežje daljinskega ogrevanja,
3. vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), in sicer:
– stanovanjske prezračevalne naprave, namenjene centralnemu prezračevanju, morajo dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 80 %, razen naprav z entalpijskim prenosnikom toplote, ki morajo dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 74 %;
– stanovanjske prezračevalne naprave za lokalno prezračevanje morajo dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 70 % (naprave, ki izmenjujoče dovajajo zrak v prostor in odvajajo zrak iz prostora, morajo biti vgrajene v paru in med seboj sinhronizirane);
Vse prezračevalne naprave ne smejo presegati specifične vhodne moči (SPI) 0,45 W/(m3/h).
– nestanovanjske prezračevalne naprave morajo dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt nrvu) vsaj 80 %, razen nestanovanjskih prezračevalnih naprav z decentraliziranim sistemom za rekuperacijo toplote, ki morajo dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt_nrvu) vsaj 68 %.
B. Vgradnjo naprav in sistemov za povečanje rabe obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode, in sicer za vgradnjo:
1. solarnega ogrevalnega sistema;
2. toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode, ki dosega razred energijske učinkovitosti najmanj A;
3. toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, katere sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov izpolnjuje vrednosti, opredeljene v tabeli:
Tip ogrevalne toplotne črpalke | Spodnja mejna vrednost sezonske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov ηs (%) za uporabo pri nizki temperaturi v povprečnih podnebnih razmerah |
Električna toplotna črpalka | Plinska toplotna črpalka | Sorpcijska toplotna črpalka | Hibridna toplotna črpalka |
zrak/voda | 140 | 110 | 110 | 150 |
voda/voda | 200 | – | 130 | – |
slanica (kot npr. zemlja)/voda | 170 | – | 130 | – |
4. vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje, in sicer za:
– kotla na lesno biomaso skladen z Uredbo Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (UL L št. 193 z dne 21. 7. 2015, str. 100; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) 2015/1189) mora izpolnjevati naslednje zahteve, in sicer da: pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo 20 kW ali manj sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ni manjša od 78 %, pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo več kot 20 kW sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ni manjša od 78 %, sezonske emisije trdnih delcev pri ogrevanju prostorov ne presegajo 30 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 45 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije ogljikovega monoksida pri ogrevanju prostorov ne presegajo 380 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 530 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije organskih plinskih mešanic pri ogrevanju prostorov ne presegajo 20 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 30 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije dušikovih oksidov pri ogrevanju prostorov, izražene v dušikovem dioksidu, ne presegajo 200 mg/m3 za vse kotle na lesno biomaso pri računski vsebnosti kisika 10 % v suhih dimnih plinih. Kotel na lesno biomaso z ročnim polnjenjem goriva mora imeti za optimalno zgorevanje prigrajen hranilnik s prostornino zahtevano z Uredbo Komisije (EU) 2015/1189. Zahteve veljajo za osnovno gorivo in vsako drugo primerno gorivo.
Kotel je kurilna naprava, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe.
– peletne peči z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin), ki bo priklopljena na centralno ogrevanje, mora izpolnjevati naslednje zahteve: izkoristek pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 91,0 %, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 18,0 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 250,0 mg/m3, določeno po standardu SIST EN 14785:2006.
Pravica do kredita za naložbi vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso in vgradnje toplotne črpalke za ogrevanje stavbe na območju občin, ki so skladno z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in nasl.), Odredbo o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 38/17 in nasl.) in Odlokom o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 67/18 in nasl.) zaradi prekomerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, uvrščene v razred največje obremenjenosti in imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, ne more biti dodeljena, v kolikor občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja (npr. daljinsko ogrevanje, uporaba zemeljskega plina).
C. Vgradnjo naprav za proizvodnjo, soproizvodnjo ali hrambo električne energije za:
1. namestitev naprav oziroma izgradnjo objektov za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra, namenjene samooskrbi, z nazivno močjo do 42 kW, in sicer največ do vsote priključnih moči odjemnih mest, kot izhaja iz soglasja za priklop na distribucijsko omrežje;
2. namestitev naprav za mikro soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom in nazivno močjo naprave do 50 kW, katerih sezonska energijska učinkovitost ogrevanja ne sme biti manjša od 86 %;
3. nakup in namestitev hranilnikov električne ali toplotne energije;
4. nakup in namestitev polnilnih postaj.
Naprave, namenjene samooskrbi z električno energijo, morajo izpolnjevati zahteve Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19, 197/20 in 121/21 – ZSROVE) in Pravilnika o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 1/16, 46/18 in 121/21 – ZSROVE) oziroma druge veljavne zakonodaje.
D. Zmanjšanje toplotnih izgub toplotnega ovoja stavb
Pravica do kredita za zmanjšanje toplotnih izgub toplotnega ovoja stavb se lahko dodeli za stavbo oziroma dele stavbe, za katere je bilo izdano:
– gradbeno dovoljenje za gradnjo ali spremembo namembnosti pred 1. 7. 2010 ali
– odločba o legalizaciji stavbe (če je bila stavba zgrajena pred 1. 7. 2010 in letnica izgradnje izhaja iz priložene odločbe) pred vložitvijo vloge na ta javni poziv ali
– dovoljenje za objekte daljšega obstoja po 117. členu Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 in nasl.; v nadaljnjem besedilu: GZ) pred vložitvijo vloge na ta javni poziv ali
– odločba o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 118. členu GZ (če je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967), pred vložitvijo vloge na ta javni poziv ali
– uporabno dovoljenje, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prejšnjih alinej in je izdano pred vložitvijo vloge na ta javni poziv.
Pravica do kredita za zmanjšanje toplotnih izgub toplotnega ovoja stavb se lahko dodeli tudi za stavbe, ki imajo izvedene prizidave, nadzidave ali rekonstrukcije, izvedene po 1. 7. 2010 oziroma za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano po 1. 7. 2010, pri čemer mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za poseg, če je to potrebno skladno z veljavno zakonodajo.
1. zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, tj. oken, balkonskih vrat, fiksnih zasteklitev, vhodnih in garažnih vrat, z novim energijsko učinkovitim zunanjim stavbnim pohištvom, pri čemer vrednosti toplotne prehodnosti novega stavbnega pohištva ne smejo presegati vrednosti 1,20 W/(m2K);
2. izvedba toplotne izolacije fasade s toplotno izolacijo, da bo izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,280 W/(m2K).
V delu, kjer je na stavbi že vgrajena toplotna izolacija in ta ne bo odstranjena, je lahko naložba izvedena z dodatno toplotno izolacijo ob izpolnjevanju enačbe, s katero se zagotovi zahtevano razmerje λ/d ≤ 0,280 W/(m2K):
dobst (m) | + | dnovo (m) | ≥ | 1 |
(0,045 W/(mK) | λnovo W/(mK) | 0,280 W/(m2 K) |
Pri izračunu potrebne dodatne izolacije se obstoječa upošteva s toplotno prevodnostjo λ = 0,045 W/(mK) in z izmerjeno debelino (dobst), ki je razvidna iz k vlogi priložene fotografije obstoječega stanja, posnetega z merilnim trakom.
3. izvedba toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru, da bo izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,180 W/(m2K);
4. izvedba toplotne izolacije kleti, tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo, da bo izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,30 W/(m2K). Navedeno razmerje λ/d mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ).
E. Gradnjo ali nakup skoraj nič-energijskih stanovanjskih stavb
Pravica do kredita se lahko dodeli za gradnjo ali nakup nove skoraj nič-energijske eno ali dvostanovanjske stavbe, katere energijska učinkovitost bo v segmentu računske rabe energije za ogrevanje (QH), izračunane po metodi za pasivne stavbe »PHPP«, manjša ali enaka 25 kWh/m2a. Navedena vrednost QH se ne glede na dejansko lokacijo gradnje stanovanjske stavbe izračuna za klimatske podatke mesta Ljubljana (T2000-2009/J1991-2010), ki so objavljeni na spletni strani Eko sklada.
Ustreznost energijsko učinkovite stavbe se preverja na podlagi dokazil in izračuna po metodologiji PHPP, projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja DGD ter načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje PZI.
V primeru nakupa že dokončane nove stavbe se ustreznost izvedene naložbe preverja na podlagi načrtov projektne dokumentacije izvedenih del PID.
Zunanje stavbno pohištvo (okna, fiksne zasteklitve, balkonska vrata, vhodna vrata ipd.) mora imeti toplotno prehodnostjo U ≤ 1,0 W/(m2K) in mora biti vgrajeno po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL.
Toplotne prehodnosti zunanjega stavbnega pohištva in toplotne prevodnosti izolacijskih materialov, vgrajenih v toplotnem ovoju stavbe morajo biti razvidne iz ustreznih dokazil, skladno z zahtevami javnega poziva.
Obvezna je vgradnja centralnega sistema prezračevanja. Centralna prezračevalna naprava s sistemom za rekuperacijo toplote morajo dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 80 %, razen naprav z entalpijskim prenosnikom toplote, ki morajo dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 74 %. Vse centralne prezračevalne enote pa ne smejo presegati specifične vhodne moči (SPI) 0,45 W/(m3/h).
Dovoljena je le vgradnja sodobnih generatorjev toplote z visoko energijsko učinkovitostjo. Za ogrevanje in pripravo sanitarne vode je edino dopustno fosilno gorivo zemeljski plin in dovoljena le vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla. Neposredno ogrevanje stavbe in sanitarne vode z električno energijo ne sme presegati 10 % toplotnih potreb stavbe. Prav tako mora stavba najmanj 25 % toplotnih potreb pokriti iz obnovljivih virov energije.
Kredit se lahko dodeli tudi za nakup eno ali dvostanovanjske stavbe, ki izpolnjuje te pogoje, s strani prvega kupca – fizične osebe, če je bila prodajna pogodba ali druga veljavna listina z zemljiškoknjižnim dovolilom prodajalca za vpis lastninske pravice v korist kupca sklenjena po 1. 1. 2019.
Priznani stroški so vsi stroški povezani z:
– nakupom in vgradnjo toplotne zaščite tal, obodnih zidov vključno z zaključnim slojem in strehe oziroma stropa proti neogrevanem prostoru,
– paroprepustno folijo oziroma drugih materialov v funkciji sekundarne kritine, vetrno zaporo in parno oviro,
– nakupom in vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva, vključno s senčili in okenskimi policami,
– nakupom in vgradnjo centralnega sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,
– nakupom in vgradnjo generatorja toplote vključno z zalogovnikom za gorivo, transportnim in varnostnim sistemom, krmilno opremo, vodnim toplotnim zbiralnikom, povezovalnimi armaturami, opremo za priključitev na centralno ogrevanje ter ogreval,
– stroški odlaganja gradbenih odpadkov v primeru rušenja stare stavbe, ob predložitvi dokazila (evidenčnega lista) o odlaganju odpadkov.
V primeru navedbe ponudbene vrednosti za celoten konstrukcijski element, ki je del zunanjega ovoja, znaša priznani strošek 50 % tega zneska.
V primeru gradnje ali nakupa stavbe po sistemu »na ključ oziroma delni ključ«, ki mora obvezno vključevati stroške gradnje toplotnega ovoja ogrevanega dela stavbe, vgradnje ustreznega zunanjega stavbnega pohištva, vgradnje centralnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka in sodobnega generatorja toplote, priznani stroški obsegajo 50 % predračunske vrednosti. V kolikor predračun ne zajema toplotne izolacije tal proti terenu, lahko upravičena oseba predloži dodatni predračun za izvedbo temeljne plošče z izolacijo.
F. Nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, in sicer za nakup:
1. velikih gospodinjskih aparatov (štedilnikov, sušilnih strojev, nap, klimatskih naprav idr.), za katere še velja Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 1), ki so po porabi energije razvrščeni v energijski razred A+ ali višje;
2. velikih gospodinjskih aparatov (hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih in pralno-sušilnih strojev ter pomivalnih strojev), za katere od 1. 3. 2021 dalje velja prenovljena energijska nalepka skladno z Uredbo (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L št. 198 z dne 28. 7. 2017, str. 1), ki so po porabi energije razvrščeni najmanj v energijski razred C.
G. Nakup okolju prijaznih vozil, in sicer za nakup:
1. novih ali rabljenih osebnih avtomobilov, motornih koles, koles z motorjem in koles (pedelec, e-bike ipd.) na električni ali hibridni pogon (kombinacija elektro motorja in motorja z notranjim izgorevanjem), pri katerih znašajo emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje, največ 85 g/km (po NEDC) za rabljena vozila, registrirana pred 2021, oziroma 104 g/km (po WLTP) za nova vozila, prvič registrirana od 1. 1. 2021 dalje;
2. osebnih avtomobilov serijske proizvodnje, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo plin (LPG, CNG, biometan, vodik …).
Kredit se dodeli za nova vozila ali rabljena vozila, kupljena pri registriranem prodajalcu vozil.
H. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, in sicer za:
1. priključitev stavb na javno kanalizacijsko omrežje;
2. nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do 25 populacijskih enot (PE);
Delovanje naprave mora biti skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
3. namestitev ponikovalnega sistema za padavinske vode;
4. nakup in namestitev hišnih protipoplavnih pregrad;
5. prekritje stavb z rastlinsko odejo (npr. zelena streha ali fasada) za zmanjšanje koeficienta odtoka padavinskih voda.
I. Nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva, in sicer za:
1. zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (npr. salonit);
Zamenjavo kritine do skupne površine 300 m2 na posamezni stavbi lahko izvede vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del, za odstranjevanje azbestne strešne kritine površine nad 300 m2 pa mora imeti izvajalec okoljevarstveno dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje.
2. odstranjevanje izolacijskih in protipožarnih oblog, ki vsebujejo azbestna vlakna;
3. zamenjavo vodovodnih ali kanalizacijskih cevi iz materialov, ki vsebujejo azbest ali težke kovine (svinec, cink ipd.);
4. nakup individualnega oziroma hišnega kompostnika zaprtega tipa, ki je namenjen predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva.
J. Učinkovito rabo vodnih virov, in sicer za:
1. namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice;
2. namestitev naprav za predpripravo ali mehansko, kemično in biološko čiščenje pitne vode.
K. Oskrbo s pitno vodo, in sicer za:
1. zagotavljanje oskrbe s pitno vodo (kjer javna oskrba ni predvidena);
2. izgradnjo hišnega priključka na javno vodovodno omrežje.
4. Dodatni pogoji in zahteve
Upravičena oseba lahko prejme kredit za ukrepe, ki še niso izvedeni in zanje še ni prejela kredita Eko sklada. Naložba mora biti izvedena s strani registriranega izvajalca oziroma dobavitelja.
Stavba in njeni deli, v (na) katerih bo izvedena naložba, morajo biti zgrajeni skladno s predpisi o graditvi objektov. Vsi postopki pridobivanja upravne odločbe, ki izkazuje legalnost stavbe, kjer bo izvedena naložba, morajo biti ob vložitvi vloge zaključeni, sicer bo Eko sklad vlogo zavrnil.
Okoljska merila za vrednotenje zahtev za pridobitev kredita na podlagi tega poziva so vključena v ukrepe iz 3. točke tega poziva. Dodatna okoljska merila za vrednotenje zahtev niso predpisana.
a) Pravočasna in popolna vloga
Osnovni pogoj za dodelitev kredita je pravočasno vložena in popolna vloga. Vloga je pravočasno vložena, če jo Eko sklad prejme pred objavo zaključka javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko Eko sklad prejme vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
Če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa upravičena oseba pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, se šteje, da je vloga pravočasna.
Vloga je popolna, ko upravičena oseba predloži predpisan in izpolnjen obrazec Vloga 67OB22 ter obvezne priloge.
b) Vsebina vloge
Obvezne priloge za vse naložbe so:
– predračun, ponudba ali pogodba izbranega izvajalca/dobavitelja s podrobnim popisom del, naprav in materiala (proizvajalec naprave/opreme, tip/oznaka naprave in materiala) ter z osnovnimi podatki o izvajalcu/dobavitelju;
– kopija pravnomočnega gradbenega dovoljenja za gradnjo pred 1. 7. 2010 ali kopijo odločbe o legalizaciji stavbe (če je bila stavba zgrajena pred 1. 7. 2010 in letnica izgradnje izhaja iz priložene odločbe), izdanega pred vložitvijo vloge na ta javni poziv ali kopijo dovoljenja za objekte daljšega obstoja po 117. členu GZ, izdanega pred vložitvijo vloge na ta javni poziv ali kopijo odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 118. členu GZ (če je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967), izdane pred vložitvijo vloge na ta javni poziv ali kopijo uporabnega dovoljenja, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prejšnjih alinej in je izdano pred vložitvijo vloge na ta javni poziv. ter izpolnjena in podpisana izjava, ki je sestavni del obrazca Vloga, da je stavba, na kateri bo izvedena naložba in za katero bo upravičeni osebi dodeljena pravica do kredita, zgrajena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma drugimi prej navedenimi upravnimi odločbami,
oziroma
Izpolnjena Izjava o legalnosti in namembnosti stavbe, ki je sestavni del obrazca Vloga, podpisano s strani upravičene osebe, s katero le-ta izjavlja, da je predmetna stavba zgrajena skladno s predpisi o graditvi objektov, da je legalna ter da je namembnost stavbe enaka kot je opredeljena v uradnih pravnomočnih upravnih odločbah (v primeru novogradnje, ki še ni vpisana v kataster stavb in register nepremičnin, izjava ne zadostuje in je potrebno priložiti pravnomočno gradbeno oziroma uporabno dovoljenje).
V primeru naložb v ukrepa F in G ter ukrepov, ki se bodo izvajali v posameznem stanovanju v večstanovanjski stavbi, zgoraj navedene dokumentacije ni potrebno predložiti.
– soglasje lastnika, kadar upravičena oseba ni lastnik stavbe oziroma dela stavbe, razen za ukrepa F in G.
Dodatne obvezne priloge glede na vrsto naložbe in ukrepe:
Izpolnjevanje tehničnih parametrov posameznih proizvodov oziroma naprav za ukrepe navedene v 3. točki tega javnega poziva, mora biti razvidno iz naslednjih priloženih dokazil, če naprave oziroma materiali niso uvrščeni na obstoječe informativne sezname (objavljene na spletni strani www.ekosklad.si):
– podatkovni list proizvoda skladen z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 811/2013 z dne 18. februarja 2013 (L 239; str. 1 z dne 6. 9. 2013), spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 518/2014 z dne 5. marca 2014 (L 147; str. 1 z dne 17. 5. 2014) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/254 z dne 30. novembra 2016 (L 38; str. 1 z dne 15. 2. 2017);
– oziroma drugo ustrezno dokazilo za ukrepe iz točke 3.A.1, 3.B.3, 3.C.2 in 3.E;
– energijska nalepka ali podatkovni list proizvoda skladen z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 812/2013 z dne 19. decembra 2013 (L 83, str. 1 z dne 22. 3. 2013) spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 518/2014 z dne 5. marca 2014 (L 147, str. št. 1 z dne 17. 5. 2014), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/254 z dne 30. novembra 2016 (L 38, str. 1 z dne 15. 2. 2017), Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2018/543 z dne 23. januarja 2018 (L 90, str. št. 63 z dne 6. 4. 2018);
– oziroma drugo ustrezno dokazilo za ukrepe iz točke 3.B.2;
– izjava o skladnosti in podatkovni list skladen z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1254/2014 z dne 11. julija 2014 (UL L 337 25. 11. 2014, str. 27) spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/254 z dne 30. novembra 2016 (UL L 38, str. 1 z dne 15. 2. 2017, Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/987 z dne 20. januarja 2020 (UL L 221; str. 1 z dne 10. 7. 2020);
– v primeru stanovanjske prezračevalne naprave oziroma v primeru nestanovanjske prezračevalne naprave ustrezna dokumentacija, ki navaja podatke zahtevane z Uredbo Komisije (EU) št. 1253/2014 z dne 7. julija 2014 (UL L 337 25. 11. 2014, str. 8), spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 (UL L 346, str. 51 z dne 20. 12. 2016), Uredbo Komisije (EU) 2020/1000 z dne 9. julija 2020 (UL L 221, str. 105 z dne 10. 7. 2020), popravljena s Popravkom (UL L 094, 3. 4. 2019, str. 3 (št. 1253/2014)) oziroma drugo ustrezno dokazilo za ukrepe iz točke 3.A.3 in 3.E;
– izjava o lastnostih toplotne izolacije, skladna z Uredbo (EU) št. 305/2011 z dne 9. marca 2011 (UL L 088, str. 5 z dne 4. 4. 2011), spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 568/2014 z dne 18. februarja 2014 (UL L 157; str. 76 z dne 27. 5. 2014), Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014 z dne 21. februarja 2014 (UL L 159; str. 41 z dne 28. 5. 2014), Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 (UL L 169; str. 1 z dne 25. 6. 2019), popravljena s Popravkom (UL L 103, 12. 4. 2013, str. 10 (305/2011)) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 305/2011) ali po Zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13 in nasl., v nadaljnjem besedilu: ZGPro-1), če podatek o toplotni prevodnosti (λ) toplotne izolacije ni naveden na predračunu, za ukrepe, 3.D.2, 3.D.3, 3.D.4 in 3.E;
– izjava o lastnostih zunanjega stavbnega pohištva, skladna z Uredbo (EU) št. 305/2011 ali po ZGPro-1, za ukrep 3.D.1;
– izjava o lastnostih čistilne naprave, skladna z Uredbo (EU) št. 305/2011 ali po ZGPro-1 za ukrep 3.H.2;
– za novi kotel na lesno biomaso, skladen z zahtevami Uredbe Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (UL L 193; str. 100 z dne 21. 7. 2015) spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 (UL L 346; str. 51 z dne 20. 12. 2016): podatkovna dokumentacija oziroma drugo ustrezno dokazilo za ukrepe iz točke 3.B.4. in 3.E;
– za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin): merilno poročilo pri Evropski komisiji priglašenega preizkuševalnega laboratorija po Uredbi (EU) št. 305/2011 ali po ZGPro-1, skladno s standardom SIST EN 14785:2006 oziroma drugo ustrezno dokazilo za ukrepe iz točke 3.B.4. in 3.E;
– podatek o emisiji izmerjen po metodologiji NEDC za rabljena vozila, registrirana pred 2021 in po metodologiji WLTP za nova vozila, prvič registrirana od 1. 1. 2021 dalje, naveden na predračunu oziroma drug ustrezen dokument (izkaz skladnosti homologiranega tipa vozila), ki izkazuje emisijo izmerjeno po tem standardu (emisija v kombiniranem načinu vožnje) za ukrep iz točke 3.G;
– energijska nalepka za velike gospodinjske aparate za ukrep 3.F.
Izpolnjevanje z zakonom predpisanih zahtev za posamezne vrste naložbe pa se izkazuje s/z:
– vodnim dovoljenjem Direkcije Republike Slovenije za vode v primeru vgradnje ogrevalne toplotne črpalke voda/voda, če potrdilo za evidentiranje posebne rabe vode za pridobivanje toplote ni razvidno v javnem vpogledu v izdana dovoljenja Direkcije Republike Slovenije za vode, ki je dostopen na: https://vode.dv.gov.si/vdvpogled/ oziroma koncesijsko pogodbo za rabo vode za naložbe točke 3.B.3 (namestitev toplotnih črpalk po sistemu voda/voda v že obstoječe vrtine ali vodotok), točke 3.C.1 (postavitev male hidroelektrarne), 3.E (Gradnja ali nakup skoraj nič-energijskih stanovanjskih stavb) in točke 3.K.1 (zagotavljanje oskrbe s pitno vodo),
– soglasjem za priključitev na omrežje električne energije, s strani proizvajalca ali dobavitelja opreme izdano ustrezno dokazilo, ki izkazuje poglavitne tehnične lastnosti in karakteristike opreme za naložbe, navedene v točki 3.C (Sodobne naprave za pridobivanje električne energije),
– za naložbe točke 3.E (Gradnja ali nakup skoraj nič-energijskih stanovanjskih stavb):
– izračunom PHPP – verzija PHPP 9 (2015) ali novejša (tiskani izpis ključnih strani in MS Excel datoteko), ki se, ne glede na dejansko lokacijo stavbe, izračuna za klimatske podatke mesta Ljubljana, ki so objavljeni na spletni strani www.ekosklad.si,
– projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja DGD,
– projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje PZI: načrt arhitekture, načrt strojnih inštalacij ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, izdelano v merilu 1:50 (v nadaljnjem besedilu: PZI).
Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in nasl.).
– v primeru nakupa že dokončane nove stavbe – projektno dokumentacijo izvedenih del: vodilnim načrtom, načrtom arhitekture, načrtom strojnih inštalacij ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, izdelanih v merilu 1:50 (v nadaljnjem besedilu: PID).
c) Združljivost pridobitve kredita in nepovratne finančne spodbude
Upravičena oseba je poleg kredita po tem pozivu upravičena pridobiti za posamezne ukrepe tudi nepovratno finančno spodbudo Eko sklada po javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude občanom. Pri tem mora naložba izpolnjevati pogoje tega javnega poziva in javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občanom. Za isti ukrep lahko upravičena oseba prejme kredit le v primeru, da izvedba predlaganega ukrepa še ni zaključena in izpolnjuje pogoje tega poziva, vsota kredita in nepovratne finančne spodbude pa ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe, razen v primeru, če se dodeljena nepovratna finančna spodbuda izplača za delno poplačilo odobrenega kredita Eko sklada. V primerih, ko se kredit dodeli etažnim lastnikom za naložbo v skupne dele večstanovanjske stavbe, pa vsota izplačane nepovratne finančne spodbude in kredita ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe.
5. Finančni pogoji kreditiranja
a) Višina razpisanih sredstev
Višina sredstev po tem pozivu znaša 10 milijonov EUR.
b) Obrestna mera:
trimesečni EURIBOR + 1,3 %.
Letna obrestna mera za kredite po tem pozivu je spremenljiva, vezana na trimesečni EURIBOR, izračunan za 360 dni, s pribitkom v višini 1,3 %, ki je fiksen za celotno dobo odplačevanja kredita. Ob sklenitvi kreditne pogodbe se uporabi referenčna obrestna mera, veljavna prvi dan v mesecu.
Če je EURIBOR določen kot negativno število (negativna obrestna mera), se takšen negativni EURIBOR ne upošteva pri določitvi višine obrestne mere za ta kredit in se šteje, da je EURIBOR enak nič vse dokler EURIBOR ni določen kot pozitivno število (pozitivna obrestna mera). Če v prihodnosti EURIBOR ne bo več referenčna obrestna mera, se bo uporabila nadomestna referenčna obrestna mera.
c) Odplačilna doba
Odplačilna doba znaša največ 10 let za vse ukrepe, razen za ukrep gradnje ali nakupa skoraj nič-energijskih stanovanjskih stavb ter pri obsežnejši obnovi stavb, ki vključuje izvedbo najmanj treh ukrepov, ki so predmet tega poziva, za katere odplačilna doba lahko znaša največ 20 let.
Skladno s pogoji zavarovanja kredita je najdaljša doba odplačevanja omejena s starostjo upravičene osebe. Seštevek starosti upravičene osebe in želene dobe odplačevanja kredita ne sme presegati 80 let. V primeru, da upravičena oseba za zavarovanje kredita pridobi kreditno sposobnega poroka, ta omejitev ne velja.
Pri kreditih z ročnostjo nad 15 let in do 20 let mora biti kreditojemalec zaposlen za nedoločen čas v srednji ali veliki družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni v prisilni poravnavi ali stečajnem postopku, ali v javnem sektorju in je hkrati lastnik oziroma solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja naložba.
d) Višina kredita in kreditni limit kreditojemalca
Pravica do kredita se lahko odobri največ do višine priznanih stroškov naložbe, minimalni znesek kredita je 1.500,00 EUR.
Upravičena oseba lahko za različne naložbe poda več vlog za dodelitev kredita na isti poziv, lahko pa za kredite za isto naložbo zaprosi tudi več upravičenih oseb, pri čemer skupna višina tako odobrenih kreditov ne more preseči predračunske vrednosti priznanih stroškov naložbe.
Kreditojemalec vrača kredit v mesečnih anuitetah, ki praviloma niso nižje od 40,00 EUR. Najvišja možna anuiteta za kredit je določena skladno s pravili za ugotavljanje kreditne sposobnosti. Praviloma mora kreditojemalcu od osnove za določitev kreditne sposobnosti, zmanjšane za odtegljaje, ki se upoštevajo pri določitvi kreditne sposobnosti, vključno z upoštevanjem mesečne anuitete iz kredita, ki je predmet odobritve, ostati najmanj znesek v višini minimalne neto plače.
Upravičena oseba lahko v posamezni vlogi zaprosi za kredit za več ukrepov. V kolikor:
– skupni znesek vseh kreditov, odobrenih upravičeni osebi na podlagi ene ali več odločb po tem javnem pozivu presega 30.000 EUR ali
– če znesek kredita po odločbi, kateremu je prištet skupni znesek stanja dolgov, odobrenih na podlagi vseh pozivov sklada upravičeni osebi, presega 40.000 EUR,
se kredit upravičeni osebi lahko odobri zgolj na podlagi individualne obravnave pri zavarovalnici.
e) Stroški in ostali finančni pogoji
Stroške sklenitve kreditne pogodbe in vodenja kreditov ter kreditnega zavarovanja zaračuna kreditojemalcu pooblaščena banka skladno z veljavnim Tarifnim pravilnikom Eko sklada (Uradni list RS, št. 41/17 in nasl.), in sicer:
– za sklenitev kreditne pogodbe v enkratnem znesku 1,4 % od višine glavnice oziroma najmanj 40,00 EUR in ne več kot 175,00 EUR,
– za vodenje kredita enkrat letno: 30,00 EUR za kredite do vključno 4.000,00 EUR in 40,00 EUR za kredite nad 4.000,00 EUR (sorazmerni delež stroškov vodenja kredita za prvo koledarsko leto se plača ob podpisu kreditne pogodbe, za vsako naslednje leto se strošek vodenja plača na začetku leta za tekoče leto),
– za zavarovanje vračila kredita zavarovalno premijo ob sklenitvi kreditne pogodbe, ki je odvisna od odplačilne dobe kredita in zavarovalne osnove, izračunane po naslednji formuli: AN (anuiteta kredita) x n (število mesečnih anuitet). Zaračunana premija je zmnožek zavarovalne osnove in zavarovalne premije, izražene v odstotku (premijski stavek), in sicer:
0,98 % | za odplačilno dobo | do 4 leta |
1,28 % | za odplačilno dobo | nad 4 do 9 let |
1,78 % | za odplačilno dobo | nad 9 do 15 let |
1,98 % | za odplačilno dobo | nad 15 do 20 let |
Kredit se zavaruje pri Zavarovalnici Triglav, d.d., Ljubljana.
Informativni izračun efektivne obrestne mere (EOM) ob spremenljivih postavkah:
višina kredita v EUR | odplačilna doba v mesecih | anuiteta v EUR | strošek sklenitve kreditne pogodbe v EUR | zav. premija v EUR | stroški ob podpisu pogodbe v EUR | skupni znesek, ki ga mora plačati kreditojemalec v EUR | EOM |
v % |
2.000 | 12 | 167,84 | 40 | 19,74 | 59,74 | 2.103,82 | 10,27 |
4.000 | 36 | 113,35 | 56 | 39,99 | 95,99 | 4.266,58 | 4,45 |
12.000 | 84 | 149,53 | 168 | 160,77 | 328,77 | 13.169,27 | 2,78 |
20.000 | 120 | 177,82 | 175 | 379,82 | 554,82 | 22.293,40 | 2,28 |
20.000 | 168 | 130,27 | 175 | 389,56 | 564,56 | 23.010,12 | 2,12 |
40.000 | 120 | 355,65 | 175 | 759,67 | 934,67 | 44.011,76 | 1,99 |
40.000 | 240 | 189,36 | 175 | 899,84 | 1.074,84 | 47.320,53 | 1,78 |
80.000 | 240 | 378,72 | 175 | 1.799,68 | 1.974,68 | 93.666,22 | 1,67 |
Izračunana efektivna obrestna mera (EOM) je informativne narave. Upoštevane so naslednje predpostavke:
– da je kreditna pogodba sklenjena na dan 30. 10. 2021 po na ta dan veljavni skupni obrestni meri 1,3 % letno (3M EURIBOR360 + 1,3 %),
– da je uporabljena referenčna obrestna mera 3M EURIBOR360, veljavna na dan 30. 10. 2021, enaka nič, saj je bil na dan 30. 10. 2021 3M EURIBOR določen kot negativno število;
– da je odplačilna doba 12/36/84/120/168/240 mesecev glede na znesek kredita v tabeli,
– da je kredit izkoriščen na zadnji dan v mesecu oziroma 30. 10. 2021,
– da je kredit prenesen v odplačilo prvi dan v naslednjem mesecu po celotnem črpanju kredita oziroma 1. 11. 2021,
– da so stroški sklenitve kreditne pogodbe zaračunani v zneskih, kot so navedeni v prvi alineji prvega odstavka točke 5.e) tega poziva,
– da so stroški vodenja kredita zaračunani enkrat letno, in sicer na dan 1. 1. v zneskih, kot so navedeni v drugi alineji prvega odstavka točke 5.e) tega poziva,
– da so ob podpisu pogodbe zaračunani stroški sklenitve kreditne pogodbe ter stroški zavarovanja (zavarovalna premija).
Izračun se spremeni, če se spremenijo postavke, ki so upoštevane v informativni tabeli. Efektivna obrestna mera je bila izračunana skladno s 24. in 25. členom Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3).
6. Pogoji porabe in odplačevanja kreditov
a)Pogoji za koriščenje odobrenega kredita
Kredit se lahko koristi po podpisu kreditne pogodbe v enem ali v dveh delih, in sicer banka po izbiri kreditojemalca nakaže kreditna sredstva na TRR izbranega izvajalca/dobavitelja naložbe:
– celotni znesek kredita po predložitvi dokazil o zaključku naložbe;
– prvi del kredita v višini 40 % odobrenega zneska kredita v 5 delovnih dneh po prejemu podpisane kreditne pogodbe, preostalih 60 % odobrenega zneska pa v 5 delovnih dneh po predložitvi dokazil o zaključku naložbe.
Ob izplačilu drugega dela odobrenega kredita (do 60 %) oziroma celotnega zneska kredita se znesek izplačila uskladi s predloženimi računi.
Rok za zaključek naložbe je 12 mesecev od datuma sklenitve kreditne pogodbe. Kreditojemalec lahko pred potekom roka za zaključek naložbe pisno zaprosi Eko sklad za podaljšanje tega roka. Eko sklad lahko v primeru upravičljivih in utemeljenih razlogov podaljša rok za zaključek naložbe za največ 6 mesecev.
V primeru potrebe po zamenjavi izvajalca oziroma dobavitelja med potekom naložbe zaradi zamude ali nekakovostnega izvajanja del, kreditojemalec o tem nemudoma obvesti Eko sklad, ki v primeru upravičljivih in utemeljenih razlogov izda pisno soglasje k zamenjavi. V kolikor je kreditojemalec zamenjal izvajalca del po sklenitvi kreditne pogodbe in je nova predračunska vrednost priznanih stroškov nižja, se ustrezno nižji znesek kredita določi v dodatku h kreditni pogodbi. Za izbiro ustreznega izvajalca je odgovoren kreditojemalec. Ne glede na zamenjavo izvajalca, mora kreditojemalec zagotoviti ustrezno izvedbo naložbe ter sam ureja pogodbena razmerja s prejšnjim in novim izvajalcem.
Zaradi nepredvidljivih razlogov lahko kreditojemalec med izvajanjem naložbe pisno zaprosi Eko sklad za spremembo obsega del ali posameznih postavk. V utemeljenih primerih Eko sklad lahko dopusti take spremembe, vendar v okviru odobrenega namena naložbe in zneska kredita.
Eko sklad sproti obvešča banko o izdanih soglasjih in spremembah podatkov o izvajalcu, naložbi ali roku za zaključek naložbe.
V kolikor se po izdaji odločbe Eko sklada o dodelitvi pravice do kredita okoliščine, ki vplivajo na izvedbo naložbe, tako spremenijo, da je pridobljena pravica do kredita neustrezna, se lahko upravičena oseba pred iztekom roka za podpis kreditne pogodbe s pisno izjavo, ki jo pošlje Eko skladu, nepreklicno odpove pridobljeni pravici do kredita. V takem primeru lahko upravičena oseba zaprosi za kredit za isto naložbo z novo vlogo v skladu z določbami tega poziva.
Dokazila o zaključku naložbe kreditojemalec za posamezen ukrep ali za celotno naložbo posreduje poslovalnici banke, v kateri je predhodno podpisal kreditno pogodbo in vključujejo:
– izjavo o zaključku naložbe, ki jo podpišeta kreditojemalec in izvajalec,
– kopije izstavljenih računov za celoten obseg naložbe,
– potrdilo upravljavca odlagališča o ustreznem deponiranju odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi (azbestna vlakna, svinec ipd., in sicer evidenčni list o ravnanju z odpadki) pri ukrepu 3.1.I,
– potrdilo za evidentiranje posebne rabe vode za pridobivanje toplote, ki ga izda pristojni organ pri ukrepu 3.K.1 in pri ukrepih 3.B.3 in 3.E, v kolikor gre za vgradnjo toplotne črpalke po sistemu voda/voda.
Po zaključku naložbe se znesek izplačila kredita uskladi s predloženimi računi. Banka za vsak izplačani del kredita obračunava pogodbene (interkalarne) obresti.
Če kreditojemalec najpozneje 15 dni pred potekom roka za zaključek naložbe ne dostavi banki dokazila o zaključku naložbe, ga ta pisno pozove in obvesti o izteku roka. Če kreditojemalec ne predloži pravočasno dokazila o zaključku naložbe ali pravočasno ne zaprosi za podaljšanje roka za izvedbo naložbe, pravica do neizkoriščenega dela odobrenega zneska kredita zapade, hkrati pa lahko Eko sklad zaradi nenamenske porabe sredstev sproži postopek za takojšnje vračilo dotlej izplačanih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od koriščenja sredstev do njihovega vračila in s stroški izterjave.
b) Prenos kredita v odplačilo
Banka prenese kredit v odplačilo prvi dan v naslednjem mesecu po zaključenem koriščenju kredita oziroma prvi dan po izteku pogodbenega roka za črpanje in posebej obračuna kreditojemalcu interkalarne obresti, ki jih je ta dolžan plačati v 8 dneh po prejemu obvestila banke, ter prične z zaračunavanjem anuitet. O prenosu kredita v odplačilo banka pisno obvesti kreditojemalca. Banka posreduje upravno izplačilno prepoved delodajalcu oziroma zahteva potrdilo matične banke kreditojemalca o odprtju trajnega naloga na njegovem osebnem transakcijskem računu. V kolikor se sočasno pridobljena nepovratna finančna spodbuda izplača za delno poplačilo odobrenega kredita Eko sklada, le-ta predstavlja delno poplačilo kredita, kar posledično zniža anuiteto kredita. Izračun anuitete banka vrši običajno dvakrat letno, o čemur kreditojemalca tudi obvešča.
c) Nadzor
Eko sklad ima pravico kadarkoli do končnega poplačila kredita z ogledi, preverjanjem dokumentacije ali na drug način preveriti namensko porabo kredita, dodeljenega po tem pozivu ter preveriti skladnost dokumentacije in izvedbo naložbe z določili poziva in veljavnimi predpisi.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe kredita ali v primeru ugotovljenih kršitev določil tega javnega poziva ali veljavnih predpisov ter v primeru predložitve neresničnih podatkov, mora kreditojemalec takoj vrniti celotni znesek kredita, obrestovan od dneva koriščenja do dneva vračila kredita po zakonski zamudni obrestni meri.
V primeru ugotovljenih kršitev glede lažnega prikazovanja podatkov, vlagatelj v obdobju 1 leta od dokončnosti odločbe, s katero je bila vloga vlagatelja zavrnjena oziroma je bila odpravljena odločba o dodelitvi pravice do kredita, ne more sodelovati na javnih pozivih ali javnih razpisih, ki jih objavlja Eko sklad.
7. Rok in način prijave
Upravičena oseba se lahko prijavi na poziv od dneva objave poziva v Uradnem listu Republike Slovenije dalje. Poziv velja do objave zaključka poziva v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma do razdelitve razpisanih sredstev.
Upravičena oseba vloži vlogo na predpisanem obrazcu z vsemi prilogami in dokazili osebno ali po pošti na naslov: Eko sklad, j.s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.
Dokumentacija z obrazci za vlogo je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si, lahko pa jo upravičene osebe naročijo pri Eko skladu, j.s., na tel. 01/241-48-20 in jo prejmejo po pošti.
Dokumentacija za prijavo natančno določa vsa dokazila in priloge, ki jih mora upravičena oseba predložiti kot sestavni del vloge za posamezno vrsto ukrepa.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
