Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 17. redni seji dne 22. decembra 2021 sprejel
o tretjih spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta za Lesnoindustrijski kombinat Liko v Borovnici
(1) V Odloku o ureditvenem načrtu za Lesnoindustrijski kombinat Liko v Borovnici (Uradni list SRS, št. 13/89 ter Uradni list RS, št. 51/05 in 61/18) se spremeni naslov tako, da se glasi: »Odlok o ureditvenem načrtu območja Struge v Borovnici«.
(2) S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 52/14, 24/15 in 100/20) (v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejmejo tretje spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta območja Struge v Borovnici (v nadaljnjem besedilu: SDUN), ki jih je izdelalo podjetje BD projektiranje d.o.o., decembra 2021, pod št. OPPN 11/18.
(3) SDUN se nanašajo tako na tekstualni kot na grafični del Ureditvenega načrta območja Struge v Borovnici (Uradni list SRS, št. 13/89 ter Uradni list RS, št. 51/05 in 61/18) (v nadaljnjem besedilu: UN), pri čemer grafični del UN preneha veljati v celoti. Spremembe tekstualnega dela UN obsegajo spremembe odloka o UN.
Drugi člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Besedilni in grafični del SDUN sta izdelana v digitalni in analogni obliki. Grafični del SDUN vsebuje naslednje karte:
1. Izsek iz veljavnega OPN | |
2. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
3. Prikaz varstvenih območij | |
4. Prikaz območja urejanja na geodetskem načrtu | M 1:500 |
5. Prikaz ureditvenih enot | M 1:1000 |
6. Prikaz ureditvene situacije | M 1:500 |
6.a Prikaz protipoplavnih ureditev | M 1:500 |
7. Prikaz prereza A-A | M 1:250 |
8. Prikaz gradbenih parcel | M 1:1000 |
9. Prikaz cestnega omrežja | M 1:500 |
10. 1 Vzdolžni profil ceste »A« | M 1:1000/100 |
10. 2 Vzdolžni profil ceste »B« | M 1:1000/100 |
11. Zbirna situacija komunalne infrastrukture | M 1:500 |
(2) Priloge SDUN so:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje
(3) Priloge SDUN so sestavine vezane mape SDUN, razen dela strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Borovnica.«.
Tretji člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Območje urejanja teh SDUN meri 5,4 ha in leži v celoti znotraj k.o. Borovnica. V območje urejanja so zajete naslednje parcele oziroma njihovi deli: 3586/25, 3586/26, 3643/1, 3643/2, 3586/27, 3586/30, 3586/31, 3586/24, 3586/23, 3586/22, 3586/28, 3586/29, 3586/41, 3586/39, 3586/40, 3586/46, 3586/45, 3586/52, 3586/53, 3586/34, 3586/48, 3586/49, 3586/44, 3586/47, 3586/43, 3586/51, 3586/74, 3586/67, 3586/66, 3586/65, 3586/68, 3586/69, 3586/70, 3586/71, 3586/63, 3586/62, 3586/80, 3586/81, 3586/82, 3586/83, 3586/84, 3644/2, 3586/58, 3586/72, 3586/50, 3586/73, 3586/32, 3586/57, 3586/56, 3586/55, 3586/75, 429/4, 428/10, 428/11, 428/8, 3586/37, 3586/36, 3586/35, 302/5, 302/4, 3586/33, 328/9, 314/8, 328/10, 328/11, 329/4 in 314/7.
(2) Zaradi nove parcelacije in ureditve cestnega omrežja je območje urejanja v SDUN glede na območje urejanja iz OPN korigirano.«.
Četrti člen se spremeni tako, da se glasi:
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S SDUN se načrtuje ureditev:
– območja proizvodnih in servisnih dejavnosti, z vsemi potrebnimi objekti in ureditvami, ob upoštevanju lege v središču naselja Borovnica,
– parkirnih in servisnih površin, ki pripadajo osnovni šoli,
– javnih in zasebnih zelenic, vključno z manjšo parkovno površino,
– območja javnih cest, ob upoštevanju mešanega prometa,
– notranjih prometnih poti in manipulativnih površin v proizvodno-servisnem predelu,
– preostale opreme območja z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Območje urejanja se po namenu in načinu urejanja deli na naslednje ureditvene enote (UE):
– območje proizvodnih in servisnih dejavnosti: UE PS1, UE PS2 in UE PS3,
– območje, ki pripada osnovni šoli: UE OŠ1 in OŠ2,
– javni park in zelenice: UE Z1, Z2 in Z3,
– javne ceste: UE C1, C2 in C3.«.
Peti člen se spremeni tako, da se glasi:
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN so v UE PS1 in PS2 dopustne naslednje dejavnosti:
– C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI: 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva; 17.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona; 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa; 22.2 Proizvodnja plastičnih izdelkov; 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (vse razen: 25.4 Proizvodnja orožja in streliva); 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov; 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav; 29.3 Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila; 31 Proizvodnja pohištva; 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti; 33 Popravila in montaža strojev in naprav;
– D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO: 35.119 Druga proizvodnja električne energije; 35.12 Prenos električne energije; 35.13 Distribucija električne energije; 35.3 Oskrba s paro in vročo vodo;
– F GRADBENIŠTVO;
– G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL: 45.3 Trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila; 45.4 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih koles; trgovina z njihovimi deli in opremo;
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE: 49.4 Cestni tovorni promet in selitvena dejavnost; 53 Poštna in kurirska dejavnost;
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 58 Založništvo; 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti;
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje; 72.1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije; 74.1 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74.2 Fotografska dejavnost;
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77 Dajanje v najem in zakup; 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti; 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice;
– R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas;
– S DRUGE DEJAVNOSTI: 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo.
(2) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN so v UE PS3 dopustne naslednje dejavnosti:
– C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI: 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva; 17.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona; 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa; 25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov; 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov; 31 Proizvodnja pohištva; 33.11 Popravila kovinskih izdelkov;
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE: 49.42 Selitvena dejavnost, 52.1 Skladiščenje;
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI – vse razen: 61 Telekomunikacijske dejavnosti;
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje; 72.1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije; 73 Oglaševanje in raziskovanje trga; 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti;
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77.39 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup; 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti; 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice; 82.3 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj;
– R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 91.02 Dejavnost muzejev, 93.13 Obratovanje fitnes objektov;
– S DRUGE DEJAVNOSTI: 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo.
(3) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN so v UE OŠ1 dopustne naslednje dejavnosti:
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE: 49.3 Drug kopenski potniški promet;
– P IZOBRAŽEVANJE: 85.2 Osnovnošolsko izobraževanje; 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.
(4) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN so v UE OŠ2 dopustne naslednje dejavnosti:
– OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO: 35.119 Druga proizvodnja električne energije; 35.3 Oskrba s paro in vročo vodo;
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE: 52.1 Skladiščenje;
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost;
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice;
– P IZOBRAŽEVANJE: 85.2 Osnovnošolsko izobraževanje; 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
(5) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN so v UE Z1, Z2 in Z3 dopustne naslednje dejavnosti:
– R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
(6) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN so v UE C1, C2 in C3 ter smiselno na celotnem območju urejanja SDUN dopustne naslednje dejavnosti:
– D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO: 35.12 Prenos električne energije; 35.13 Distribucija električne energije; 35.22 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži; 35.3 Oskrba s paro in vročo vodo;
– E OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA: 36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode; 37 Ravnanje z odplakami, 38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov;
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE: 49.3 Drug kopenski potniški promet; 49.41 Cestni tovorni promet; 49.5 Cevovodni transport;
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 61.1 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih in 61.2 Brezžične telekomunikacijske dejavnosti.
(7) Dejavnost iz kategorije E 38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, navedena v prejšnjem odstavku, se dopušča za namen zbiranja in odvažanja odpadkov, ki nastajajo pri izvajanju dejavnosti v območju urejanja tega prostorskega akta.«.
Šesti člen se spremeni tako, da se glasi:
Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in sprememba namembnosti, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.«.
Za šestim členom se doda novi 6.a člen, ki se glasi:
(vrste dopustnih objektov in posegov)
(1) Na podlagi prepisov o razvrščanju objektov je v UE PS1, PS2 in PS3 dopustna izvedba naslednjih objektov in posegov:
– 12 Nestanovanjske stavbe: 12203 Druge poslovne stavbe; 12301 Trgovske stavbe; 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; 1242 Garažne stavbe; 125 Industrijske in skladiščne stavbe (razen stavb za skladiščenje radioaktivnih ali nevarnih snovi ter nevarnih odpadkov; rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine ter rezervoarji za nafto in plin so dopustni samo kot enostavni in nezahtevni objekti); 1262 Muzeji, arhivi in knjižnice, 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, znanstvenoraziskovalni laboratorij; 1265 Stavbe za šport; 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: zaklonišča, nadstrešnice;
– 21 Objekti prometne infrastrukture: 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: interne ceste, prometne površine zunaj vozišča, počivališča, parkirišča, trgi, avtobusna postajališča, obračališča, površine za pešce in kolesarje v cestišču, prometna signalizacija in prometna oprema; 21122 Samostojna parkirišča;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
– 23 Industrijski gradbeni kompleksi: 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: sončne elektrarne in toplarne s soproizvodnjo električne energije;
– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi;
– 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena;
– 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin;
– 33 Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje: 33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.
(2) Na podlagi prepisov o razvrščanju objektov je v UE OŠ1 dopustna izvedba naslednjih objektov in posegov:
– 21 Objekti prometne infrastrukture: 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; 21122 Samostojna parkirišča;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi in parki; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi;
– 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena;
– 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
(3) Na podlagi prepisov o razvrščanju objektov je v UE OŠ2 dopustna izvedba naslednjih objektov in posegov:
– 12 Nestanovanjske stavbe: 122 Poslovne in upravne stavbe; 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; 12420 Garažne stavbe; 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razen stavb za skladiščenje radioaktivnih ali nevarnih snovi ter nevarnih odpadkov; rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine ter rezervoarji za nafto in plin so dopustni samo kot enostavni in nezahtevni objekti); 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: zaklonišča, nadstrešnice;
– 21 Objekti prometne infrastrukture: 21122 Samostojna parkirišča;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
– 23 Industrijski gradbeni kompleksi: 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: sončne elektrarne in toplarne s soproizvodnjo električne energije;
– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi in parki; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi;
– 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena;
– 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
(4) Na podlagi prepisov o razvrščanju objektov je v UE Z1, Z2 in Z3 dopustna izvedba naslednjih objektov in posegov:
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi in parki; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi;
– 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena;
– 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
(5) Na podlagi prepisov o razvrščanju objektov je v UE C1 in C2 dopustna izvedba naslednjih objektov in posegov:
– 21 Objekti prometne infrastrukture: 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; 21122 Samostojna parkirišča;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
– 24 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi in parki; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi;
– 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena;
– 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.«.
Sedmi člen se spremeni tako, da se glasi:
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja – splošno)
(1) Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da njegove emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Povzročitelj obremenitve mora pri svojem ravnanju upoštevati vsa pravila, ki so potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Morebitne emisije v okolje je potrebno sanirati na samem izvoru.
(2) Tekom gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, prah, druge emisije itd.). Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo, rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije ali se jo odpelje na ustrezno deponijo, prav tako se (na ustrezno deponijo) odpelje odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke.«.
Za sedmim členom se dodajo novi 7.a, 7.b, 7.c, 7.č in 7.d. člen, ki se glasijo:
(1) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
(2) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor ali za spremembo namembnosti ali za pridobitev obratovalnega dovoljenja izpolnjevati naslednja pogoja:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
(3) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati med izvajanjem SDUN:
– pred začetkom urejanja območja s tem prostorskim aktom je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni;
– pri izvedbi naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave, ki bodo prilagojeni zahtevani ravni obremenitve gradbišča kot vira hrupa;
– vsi prostori znotraj območja urejanja, v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati in naprave, naj se protihrupno izolirajo;
– v obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo stalnega impulznega čezmernega hrupa;
– pri umeščanju dejavnosti v območje je potrebno dejavnosti, ki povzročajo večji hrup umestiti tako, da se preveri potreba po morebitni izvedbi ukrepov, tako da dopustne ravni kazalcev hrupa pri okoliških objektih ne bodo presežene;
– tehnološke konstrukcije in naprave (zunanje enote hladilnih naprav, vse vrste strojnih in tehnoloških naprav ter napeljav ipd.) na stavbah se ne smejo nahajati na fasadah stavb, ki so obrnjene proti stanovanjskih objektom.
(1) Pri vgradnji oziroma rekonstrukciji naprav mora investitor izbrati v praksi uspešno preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti onesnaženja zraka niso presežene in hkrati omogoča najnižjo tehnično dosegljivo emisijo.
(2) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati med izvajanjem SDUN:
– med izvajanjem gradenj na območju je treba preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča, in sicer z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu ter preprečiti nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine;
– med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje prašnih delcev v zrak, tako da se uredi čim krajše poti za prevoze za potrebe gradbišča, izvaja sprotno rekultiviranje območij večjih posegov;
– v času gradnje je treba upoštevati predpise o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč;
– dostopne ceste na gradbišče je potrebno redno čistiti z vlažnimi ali mokrimi postopki ali z učinkovitimi pometalnimi stroji z mokrim čiščenjem, ki ne povzročajo prašenja;
– za zunanje prometne površine na območju, vključno z zunanjimi parkirišči, je obvezno zagotoviti redno strojno (mokro) čiščenje v primeru dolgotrajnejšega suhega vremena, s čimer se bodo zmanjšale emisije prahu (delcev) v okolico;
– vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, tako da parametri na izpustu v celoti ustrezajo zahtevam.
(varstvo pred elektromagnetnimi sevanji)
Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, določenih z veljavnimi predpisi.
(1) Objekti, ki bi lahko ogrožali tla, plodno zemljo in naravne dobrine, niso dopustni.
(2) Tla pod delovnimi stroji v času gradnje objektov in izvajanja dejavnosti morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla. Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Ob napovedanih poplavah (rdeče hidrološko opozorilo ARSO za območje Ljubljanice) ali nastopu visokih voda se morajo vse snovi, ki bi utegnile ogroziti tla, odstraniti iz poplavnega območja.
(1) Območje urejanja je zajeto v Vodovarstveno območje Ljubljana, zanj pa velja III. vodovarstveni režim.
(2) Vse fekalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. Padavinske vode se prek lovilcev olj odvajajo po meteorni kanalizaciji v potok Borovniščica z ustrezno izvedbo iztočnih objektov (protierozijski ukrepi, povratna zaklopka na izpustu ipd.). Za potrebe zadrževalnika meteornih voda služi meteorni kanal na območju ceste »A«. Ta meteorni kanal je potrebno predimenzionirati tako, da sprejme 3,5 m3/s poplavnih voda.
(3) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati med izvajanjem SDUN:
– posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda, in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
– odvajanje padavinskih voda v površinske odvodnike ali na ponikanje v tla je dovoljeno, v kolikor so izpolnjeni pogoji skladno z zahtevami predpisov;
– padavinske vode z manipulativnih površin, kjer se pojavlja manipulacija z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi, s katerimi se lahko obremenijo padavinske vode, je treba pred izpustom očistiti na lovilcu olj ali drugi tovrstni napravi;
– v bližnji vodotok (Borovniščica) se lahko odvajajo le čiste padavinske vode. Odpadne padavinske vode s površin, ki so lahko kontaminirane, pa morajo biti pred izpustom speljane preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov (peskolovov) in lovilnika olj v skladu s standardom SIST EN 858;
– na območju tega prostorskega akta ni dopustno umeščati objektov in dejavnosti za skladiščenje, pretakanje ali proizvodnjo nevarnih snovi, ki predstavljajo nevarnost za onesnaženje vodnega telesa;
– industrijski objekti, pri katerih se pojavljajo snovi, ki predstavljajo nevarnost za onesnaženje vode, je dopustno umeščati samo v primeru, če je tak poseg sprejemljiv, kar se preveri z analizo tveganja za onesnaženje v skladu z določili Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16);
– površine ob objektih, na katerih prihaja do manipulacije s stroji in vozili, ter se pojavljajo snovi, ki predstavljajo nevarnost za potencialno onesnaženje zaradi nezgod (razlitje ali razsutje), morajo biti izvedene v vodonepropustni obliki brez možnosti neposrednih iztokov v tla ali vode;
– vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, je treba utrditi tako, da zagotavljajo neprepustnost in so obrobljene z robniki, padavinsko vodo s teh površin pa odvajati preko lovilnika olj. Lovilniki olj morajo biti izvedeni v skladu s standardom SIST EN 858 in jih je treba v primeru poškodb takoj sanirati;
– tla prostorov, kjer se pojavlja ravnanje z nevarnimi snovmi, je treba izvesti v nepropustni izvedbi, redno pregledovati in v primeru poškodb takoj le-te sanirati. Tovrstni prostori morajo biti vodotesni in odporni na lastnosti snovi, ki se skladiščijo.
(4) Med gradnjo je treba preprečiti možnost onesnaženja voda in po zaključku gradnje prizadete površine sanirati. V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati deponijo izkopanega in drugega materiala. Viškov materiala se ne sme nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati vodotok. Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Ob napovedanih poplavah (rdeče hidrološko opozorilo ARSO za območje Ljubljanice) ali nastopu visokih voda se morajo vse snovi, ki bi utegnile ogroziti vode, odstraniti iz poplavnega območja.«.
Osmi člen se spremeni tako, da se glasi:
(varstvo kulturne dediščine in zavarovanih območij narave)
(1) Območje urejanja je zajeto v območje Kulturne krajine Ljubljansko barje, kakor tudi v Ekološko pomembno območje: Območje življenjskega prostora velikih zveri.
(2) Ukrepi za celostno integracijo proizvodno-servisne cone v naselje ter zavarovana območja kulturne dediščine in narave so opisani drugje v tem odloku.«.
Deveti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Požarno varstvo vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
(2) Novi objekti v okviru območja urejanja tega prostorskega akta morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma morajo imeti zagotovljene druge protipožarne ukrepe, če so odmiki manjši (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade).
(3) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.
(4) Cestni sistem omogoča neposreden dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (glej karto 6. Prikaz ureditvene situacije iz grafičnega dela tega odloka, ki prikazuje tudi dostope za intervencijska vozila).«.
Za devetim členom se dodajo novi 9.a, 9.b in 9.c členi, ki se glasijo:
(1) Območje SDUN spada med ogrožena območja zaradi poplav, srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti, katerih vir sta potoka Borovniščica in Malenca. V ta namen je bila za potrebe teh SDUN izdelana Hidrološko hidravlične študija za območje nekdanje tovarne Liko v Borovnici (Urbikom, hidrološko-hidravlične študije, Matej Hozjan s.p., junij 2019 in dopolnitvi – september 2020 in junij 2021), s katero so predvideni varovalni, omilitveni in izravnalni ukrepi, in katere je potrebno upoštevati. Predvideni posegi, gradnja proizvodno-servisnih stavb in parkirišč na območju Struge z upoštevanjem varovalnih, varnostnih in ob izvedbi izravnalnih ukrepov ne bodo imeli bistvenega vpliva na tok poplavnih voda. Predvideni posegi ne bodo imeli bistvenega vpliva na poplavno nevarnost, na vodni režim in na stanje voda. V primeru za zdaj še neznanih morebitnih novih okoliščin je dopustna izvedba tudi drugih protipoplavnih ukrepov, ki s temi SDUN niso predvidene, ob istočasnem upoštevanju lege v središču naselja in zavarovanih območij.
(2) Varovalni in omilitveni ukrepi:
1. dvig pritličja novo zgrajenih stavb v:
– UE PS1: vzhodni objekt ob Borovniščici na vsaj 296,75 m n. v., zahodni objekt na vsaj 296,55 m n. v., severni objekti na vsaj 296,40 m n. v.,
– UE PS2 na vsaj 297,15 m n. v.,
– UE PS3 na vsaj 296,80 m n. v.,
– UE OŠ1 na vsaj 296,55 m n. v. ter
– UE OŠ2 na vsaj 296,45 m n. v.;
2. osrednja javna cesta po območju urejanja (cesta A) predstavlja najnižji del območja s predimenzioniranim meteornim kanalom, ki sprejme še za 3,5 m³/s poplavnih voda;
3. parkirišče v UE OŠ1 naj bo opremljeno z opozorilno tablo, da gre za območje, kjer je srednja poplavna nevarnost. Ob napovedanih poplavah (rdeče hidrološko opozorilo ARSO za območje Ljubljanice) ali nastopu visokih voda se mora vsa vozila s parkirišča odstraniti izven poplavnega območja in zapreti vstop na parkirišče;
4. pasivni tehnični ukrepi, ki veljajo pri rekonstrukciji obstoječih objektov, kot alternativa dvigu pritličja, in za varovanje obstoječih objektov:
– na vstopnih inštalacijah v objekte naj bodo protipovratni ventili, vsi preboji skozi temeljno ploščo naj bodo 100 % zatesnjeni. Hidroizolacija objekta naj bo vsaj do predpisane minimalne kote pritličja iz prve točke tega odstavka izvedena brezhibno. Vse zunanje omarice (elektro, telekomunikacijske in CATV) naj bodo vgrajene višje od kote pritličja iz prve točke tega odstavka,
– vsaj do kote pritličja iz prve točke tega odstavka naj se vgrajuje hidrofobne materiale (to so npr. zunanji in notranji ometi, fasada, po tleh keramika ali druga podobna talna obloga, ki je odporna na vodo ipd.),
– električne in druge inštalacije, ki bi jim lahko voda škodovala, naj se dvigne nad predpisano minimalno koto pritličja iz prve točke tega odstavka, hkrati mora biti to vsaj 30 cm nad okoliškim terenom,
– vgradi naj se vodoneprepustna okna in vrata v vse odprtine, ki so nižje od predpisane minimalne kote pritličja iz prve točke tega odstavka, ali pa se dobavi protipoplavne panele v višini 50 cm za namestitev v odprtine vrat in oken pri tleh ter izvede predpripravo za njihovo namestitev,
– smiselna je izvedba enega ali več črpalnih jaškov v pritličju za namestitev ustrezne potopne črpalke;
5. začasne deponije viškov zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da jih ne ogroža erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Začasne deponije naj se nahajajo izven poplavnega območja. Po končani gradnji je potrebno odstraniti začasno postavljene objekte in vse ostanke začasnih deponij. Na poškodovanih travnatih površinah je potrebno po zaključku zemeljskih del v čim krajšem času vzpostaviti dobro razraščeno travno rušo, da bodo te površine odporne na morebitno površinsko erozijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. Delavci na gradbišču morajo biti usposobljeni za takojšnje ukrepanje v primeru nezgod, ki bi nastale zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Gradnja mora biti organizirana na način, da ne zadržuje voda ob večjih nalivih v času gradnje. Gradbene stroje je potrebno umakniti iz poplavnega območja v kolikor je za porečje Ljubljanice s strani ARSO razglašeno rdeče hidrološko opozorilo, ki pomeni obsežne, silovite poplave. Izvajalec naj spremlja vremensko napoved in hidrološka opozorila;
(3) Pri novozgrajenih stavbah je potrebno izvesti izravnalni ukrep za izravnavo dviga pritličja in omogočanja ohranitve razlivanja poplavnih voda. Izračun nadomestnega volumna je izdelan glede na maksimalno zazidano zemljišče in znaša skupno 161 m³. V kolikor bo dejanski objekt manjši se ustrezno zmanjša tudi izravnalni volumen. Izravnalni ukrep se izvede na naslednjih površinah:
1. v UE PS1 znaša volumen izravnalnega ukrepa 93 m³. Izravnalni ukrep se izvede na zelenici vzdolž severnega in zahodnega roba UE PS1, v velikosti minimalno 460 m² in povprečno poglobitvijo 0,20 m;
2. v UE OŠ2 znaša volumen izravnalnega ukrepa 47 m³. Izravnalni ukrep se izvede na zelenici ob robovih UE OŠ2, v velikosti 470 m² in povprečno poglobitvijo 0,10 m;
3. v UE OŠ1 znaša volumen izravnalnega ukrepa 21 m³. Izravnalni ukrep se izvede na zelenici ob parkirišču, v velikosti 420 m² in povprečno poglobitvijo 0,05 m;
4. v točkah od 1 do 3 je določena minimalna površina zelenice. V kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije površina zelenice poveča, se lahko ustrezno prilagodi tudi povprečna poglobitev terena tako, da predpisani volumen izravnalnega ukrepa ostaja enak, kot je za vsako ureditveno enoto iz prvih treh točk tega odstavka navedeno;
5. območje UE PS3 se v pretežnem delu nahaja izven območja Q100. Potrebna nadomestitev volumna je manjša od 5 m³. V kolikor se bodo novi objekti izvajali na območju poplav Q100, se nadomesti 5 m³;
6. na območjih obstoječih objektov se izvedejo varovalni ukrepi, navedeni pod točko 4 drugega odstavka tega člena. Na teh območjih izravnalni ukrepi niso potrebni, saj gre za varovanje obstoječih objektov in se razlivnih površin za poplavne vode ne zmanjšuje.
(4) Dodatni ukrepi za varstvo pred poplavami:
1. pri umeščanju objektov in dejavnosti v območje urejanja tega prostorskega akta je potrebno predhodno preveriti, ali je to skladno z ukrepi, ki izhajajo iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08);
2. gradnja objektov s klasifikacijo »12420 Garažne stavbe« in »12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje« skladno z ukrepi, ki izhajajo iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) v razredu srednje nevarnosti (Ps) ni dopustna;
3. gradnja objektov s klasifikacijo »1252-Rezervoarji, silosi in skladišča« na območju razreda srednje nevarnosti (Ps) ni dopustna. Pod pogojem, da se ne poslabšuje poplavnih razmer in ne spreminja razmer v okolici, se lahko umestijo rezervoarji za zemeljski plin ter silosi in skladišča nenevarnih snovi in to le na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v prostor ni bistven.
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal g=0,225.
(1) Pri pripravi projektnih dokumentacij je glede obrambe potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske akte.
(2) V primeru vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.«.
Deseti, enajsti in dvanajsti člen se črtajo.
Trinajsti člen se spremeni tako, da se glasi:
(lega objektov na zemljišču)
(1) Objekti se gradijo na gradbeni parceli, ki obsega zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stojijo oziroma na katerem so predvideni objekti ali površine, ki služijo načrtovanemu objektu (v nadaljevanju: gradbena parcela).
(2) Nove stavbe ali prizidki obstoječih stavb ter nadstrešnice se gradijo znotraj gradbene meje, ki označuje črto, katere načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost območja označenega s to mejo. Stavbe se gradijo pravokotno oziroma vzporedno z gradbeno mrežo ter skladno z grafičnim delom SDUN. Gradbena meja in gradbena mreža sta prikazani v grafičnem delu SDUN, na karti: 6. Prikaz ureditvene situacije. Opredelitev gradbene meje za gradnjo stavb v grafičnem delu SDUN ne pomeni, da je gradnja stavb v tem območju obvezna – to površino je mogoče izkoristiti tudi za druge ureditve, ki so v posamezni ureditveni enoti dopustne, kot na primer za parkirišča, zunanje manipulativne površine in zelenice.
(3) V UE PS1 se v delih, kjer to ureditveno enoto od okolice ne ločijo stene objektov, zaradi varnosti izvedejo visoke ograje. Izvedba ograj je možna tudi v UE PS3, vendar na odmiku vsaj 1 m od roba pločnika. V UE PS2, kjer je večina ureditvene enote pozidana z obstoječim velikim objektom in odprte površine predstavljajo vmesni prostor med stavbo in javno cesto, namenjen parkiranju in manipulaciji, pa ograje niso dopustne. Lega bistvenih ograj v PS1 je okvirno označena na karti: 6. Prikaz ureditvene situacije. Ograje ne smejo biti postavljene tako, da bi zaradi svojih vplivov lahko ovirale promet po javnih cestah.
(4) Na mejo med UE OŠ 2 in zasebno gradbeno parcelo na zahodu, ki leži izven območja urejanja tega prostorskega akta, je možno postaviti zidano ograjo do višine 1,5 m.«.
Štirinajsti člen se spremeni tako, da se glasi:
(velikost in zmogljivost objektov)
(1) Novi in rekonstruirani objekti imajo lahko naslednje najvišje dopustne višine, merjeno od tal do najvišje točke objekta:
– v UE PS1: do 9 m, razen objekta, ki je na karti »6. Prikaz ureditvene situacije« označen s črko: A – le-ta je lahko visok do 12,5 m,
– v UE PS2: do 10 m,
– v UE PS3 in OŠ2: do 8 m.
(2) Tlorisne dimenzije stavb so označene z gradbeno mejo, pri čemer lahko stavbe zasedejo tudi celotno površino znotraj te meje, ni pa nujno. Prostor znotraj gradbene meje, ki ne bo pozidan s stavbami, se uporabi za zunanje manipulativne površine, parkiranje tovornih vozil in avtomobilov zaposlenih ter zelenice.
(3) Celotni delovni proces in skladiščenje se morata zagotoviti znotraj stavb oziroma zaprtih prostorov, zato mora biti kapaciteta proizvodnje, servisnih in drugih dejavnosti prilagojena zmogljivosti teh objektov.
(4) Zaradi poplavne nevarnosti mora biti kota pritličja novo zgrajenih stavb v UE PS1 in PS2 na vsaj 296,40 m nm.v., v UE PS3 na vsaj 296,80 m nm.v. ter v UE OŠ2 na vsaj 296,45 m nm.v.
(5) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena višina drugih novih visokih elementov ureditve območja, kot so na primer antene in drogovi z reflektorji za osvetlitev manipulativnih površin, silosi, filtri, zračniki ipd., ne sme presegati 15 m. Ograje so lahko visoke do 2,5 m.
(6) Obstoječi dimniki se po prenehanju uporabe porušijo.
Petnajsti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pri oblikovanju vseh objektov in stavb v območju urejanja tega prostorskega akta je potrebno upoštevati njihovo lego v središču naselja, tik ob objektih osnovne šole in stavbah starega zgodovinskega jedra, torej njihov velik pomen pri sooblikovanju skladne urbane podobe centra Borovnice. Poslovne hale in druge stavbe se glede zunanjega izgleda oblikovno poenotijo in barvno uskladijo, ob upoštevanju zgodovinskega arhitekturnega značaja bližnjih pomembnih stavb. Pri novogradnji in rekonstrukciji se uporabijo zidane in armiranobetonske konstrukcije, strehe nizkih naklonov ter kvalitetni materiali. Fasade se omečejo in pobarvajo v odtenkih sive, oker in bele barve na apneni osnovi, z možnimi detajli drugih barv. Kjer je le mogoče, se na stavbah izvedejo okna, ki naj s tako nastalimi aktivnimi fasadami prispevajo k oživitvi predela. Zasteklitve ne smejo imeti svetlečega, odbojnega efekta.
(2) Ograje v UE PS1 in PS3 se oblikujejo urbanemu okolju primerno: zidana ograja z dodatkom kovinske na vrhu ali kovinska s pokončnimi prečkami, in ne mrežna.«
Šestnajsti člen se spremeni tako, da se glasi:
(ureditev odprtih površin)
(1) Tehnični pogoji za ureditev prometnih površin in javnega cestnega omrežja so opisani v poglavju: »V. POGOJI PROMETNEGA IN KOMUNALNEGA UREJANJA«, splošni pogoji za ureditev prometnih in manipulativnih površin pa so sledeči:
– v območju cone se izvede zmogljiva osrednja javna cesta, z dovolj širokim voziščem, širokim enostranskim pločnikom po celotni dolžini te ceste in ulično razsvetljavo, da bo omogočen varen mešan promet. Ob zaključku razširjenega vozišča na JZ cone se izvede obračališče za tovornjake, ob njem, v UE PS2, pa prostor za pretovarjanje na viličarje, od koder se tovor odpelje do tistih delov velike obstoječe hale v UE PS2, ki nimajo dostopa do tovornjakom namenjenega dela osrednje javne ceste;
– z načrtovano ureditvijo se promet na cesti vzdolž potoka Borovniščica zmanjšuje na najmanjšo možno mero. Težki tovorni promet in motorni promet namenjen v jugovzhodni del Borovnice se usmeri na osrednjo javno cesto v coni, dostava do poslovnih prostorov, ki se odpirajo proti potoku (vzhodna stran hale v UE PS2), pa se izvaja s kombiji oziroma viličarji od obračališča za tovornjake, s pretovarjanjem. Ker zaradi prostorske stiske pločnika vzdolž ceste ob Borovniščici ni možno izvesti, se za varno hojo pešcev v območju urejanja SDUN hodnik za pešce izvede ob osrednji javni cesti v poslovni coni. Priključek te ceste na cesto ob Borovniščici se izvede s takšnimi elementi, ki ne omogočajo vožnje težkim tovornjakom;
– dostope z vozili do vzhodnega dela obstoječe hale v UE PS2 je potrebno urediti tako, da ti pripeljejo direktno v objekt. Zaradi pomanjkanja prostora pred vzhodno fasado te hale se vsa manipulacija izvaja znotraj objekta (nakladanje in razkladanje materiala ipd.);
– okrog velike hale na jugu območja urejanja (UE PS2) se uredi asfaltirani in višinsko poenoteni plato, ki naj omogoči vožnjo z viličarji in drugimi lažjimi vozili okrog objekta, kakor tudi parkiranje za zaposlene in obiskovalce. Ta prostor, ki leži med veliko halo v UE PS2 in javnim cestnim prostorom, je vitalna sestavina transportnih poti za tovor med obračališčem za tovornjake in preostalimi deli te ureditvene enote, obenem pa ima v doživljajskem smislu poljavni značaj. Zato ga ni možno uporabljati za zasebna industrijska dvorišča oziroma na njem postavljati ograj ali kako drugače preprečevati razvoz tovora z viličarji in drugimi manjšimi vozili med obračališčem za tovornjake in vsemi deli velike hale v UE PS2;
– v severnem delu proizvodno servisne cone (UE PS1), kjer je prisotnih več različnih objektov in dejavnosti ter nekaj prostora za zapolnitve z objekti, se zagotovi prosta notranja pot za tovornjake, ki naj z dvema priključkoma na osrednjo javno cesto omogoči krožni promet. Cesta se uredi kot zasebna, z več lastninskim deležem, od javne ceste pa se loči z drsnimi vrati;
– tudi v UE PS1 in PS3 se manipulativne zunanje površine asfaltirajo in višinsko poenotijo. Odvodnjavanje zasebnih odprtih površin mora biti urejeno tako, da padavinske vode ne odtekajo na javno cesto. Ureditev zasebnih parkirišč mora biti takšna, da pri njihovi uporabi ne bo oviran promet na javni cesti. Uvozi in izvozi z zasebnih površin na javno cesto se v nadaljnjih fazah projektiranja načrtujejo tako, da je njihovo število čim manjše;
– v veliki obstoječi hali v UE PS2 se zaradi njene velikosti zagotovi prosti prehod z vozili znotraj objekta, po njegovi sredini, ki naj služi tudi kot intervencijska pot;
– vse parkiranje za potrebe proizvodno servisnih dejavnosti se uredi znotraj gradbenih parcel teh dejavnosti;
– v UE OŠ1 se uredi postajališče šolskega avtobusa in parkirišče za zaposleno osebje osnovne šole in vrtca. Parkiranje za potrebe osnovne šole in vrtca se lahko uredi tudi v UE OŠ2.
(2) UE Z1 in Z2 se namenita ureditvi dveh manjših javnih parkov s klopmi, cvetličnjaki, avtohtonim visokoraslim listnatim drevjem, travnatimi površinami in grmovjem domačih sort. UE Z3 obsega zeleni pas z drevjem ne meji med proizvodno-servisnim predelom in osnovno šolo.
(3) Na stiku poslovnega dela s šolskim območjem in pokopališčem se izvede ozelenitev z avtohtonim visokoraslim listnatim drevjem.
(4) Vse površine, ki niso namenjene gradnji objektov in prometnim ali manipulativnim površinam, se ozelenijo s travo in visokoraslim listnatim drevjem. V UE PS1 in OŠ2 se zelenici izvedeta poglobljeno glede na okoliški teren, kot zadrževalnik voda ob morebitnih poplavah, kot je opisano v 9.a členu (varstvo pred poplavami).
Sedemnajsti člen se spremeni tako, da se glasi:
(parcelacija in gradbene parcele)
(1) V grafičnem delu tega prostorskega akta so določene gradbene parcele. Zemljiške parcele se v območju, ki se ureja s tem prostorskim aktom, lahko delijo ali združujejo le skladno s karto št. »8. Prikaz gradbenih parcel«.
(2) Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo le skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov ter kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.«.
Osemnajsti in devetnajsti člen se črtata.
Dvajseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pri projektiranju in izvedbi cestnega omrežje se upoštevajo predpisi, ki urejajo predmetno področje.
(2) Koncept prometne ureditve temelji na izboljšavi obstoječih notranjih cest in logističnih poti ter ureditvi novih notranjih cest, kar je razvidno iz grafičnega dela SDUN, na prikazih cestnega omrežja. Cestno omrežje sestavljajo:
– Cesta »A«: na odseku od priključka na lokalno cesto LC 016101 do novega priključka na cesto LK 016221. Cesta predstavlja osrednjo javno cestno povezavo. Uredi se novi priključek na cesto LK 016221. Ob zaključku razširjenega vozišča na JZ cone se izvede obračališče za tovornjake – prepovedan je izvoz težkih tovornih vozil na lokalno cesto LK 016221. Cesta se izvede v asfaltu. Za potrebe peš prometa se vzdolž ceste izvede hodnik za pešce. Ob cesti »A« se hodnik za pešce izvede kot nivojsko ločena površina. Skupna dolžina ceste je 495 m;
– Cesta »B«: notranja cestna povezava, ki se z dvema priključkoma priključuje na osrednjo javno cesto (cesto »A«). Dolžina ceste je 226 m.
– Cesta »C«: predstavlja povezavo med obstoječo javno potjo JP 516171 in osrednjo javno cestno povezavo (cesto »A«);
– Cesti »D« in »E«: predstavljata dostop do območja šolskega parkirišča in postajališča šolskega avtobusa;
– Cesta »F«: notranja cestna povezava (zasebna cesta), ki omogoča prosti prehod vozil znotraj območja in služi tudi za potrebe intervencije;
– Cesta »G«: je obstoječa cesta LK 016221, ki se ohranja in se ne spreminja. Na južnem delu območja se nanjo priključuje cesta »A«.
(3) Tipski prečni profil ceste »A« na odseku od km 0.000 do km 0.090 znaša: |
– vozni pas | 2 x 3,25 = 6,50 m |
– hodnik za pešce | 2 x 1,50 = 3,00 m |
– bankina | 2 x 0,50 = 1,00 m |
– skupaj | = 10,50 m |
(4) Tipski prečni profil ceste »A« na odseku od km 0.090 do km 0.330 znaša: |
– vozni pas | 2 x 3,25 = 6,50 m |
– hodnik za pešce | 1 x 1,50 = 1,50 m |
– bankina | 2 x 0,50 = 1,00 m |
– skupaj | = 9,00 m |
(5) Tipski prečni profil ceste »A« na odseku od km 0.330 do km 0.495 znaša: |
– vozni pas | 1 x 4,00 m = 4,00 m |
– hodnik za pešce | 1 x 1,5 m = 1,5 m |
– bankina | 1 x 0,50 m = 0,5 m |
– skupaj | = 6,00 m |
(6) Tipski prečni profil ceste »B« znaša: |
– vozni pas | 1 x 4,00 = 4,00 m |
– hodnik za pešce | 1 x 1,50 = 1,50 m |
– bankina | 2 x 0,50 = 1,00 m |
– skupaj | = 8,00 m |
(7) Tipski prečni profil ceste »C« znaša: |
– vozni pas | 2 x 2,75 = 5.50 m |
– bankina | 2 x 0,50 = 1,00 m |
– skupaj | = 6,50 m |
(8) Tipski prečni profil ceste »D« in »E« znaša: |
– vozni pas | 2 x 3,00 = 6.00 m |
– skupaj | = 6,00 m |
(9) Tipski prečni profil ceste »F« znaša: |
– vozni pas | 1 x 3,50 = 3.50 m |
– skupaj | = 3,50 m |
(10) Končno debelino posameznega sloja cestišča se določi v projektni dokumentaciji glede na predvideno prometno obremenitev, ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.«.
Za dvajsetim členom se dodajo novi 20.a, 20.b in 20.c členi, ki se glasijo:
(1) Vsa parkirišča za potrebe proizvodno servisnih dejavnosti se uredi znotraj gradbenih parcel posameznih objektov teh dejavnosti. Zadostijo naj potrebam po parkiranju tako za zaposlene kot za obiskovalce.
(2) Za potrebe zaposlenega osebja osnovne šole in vrtca se v UE OŠ1, lahko pa tudi v UE OŠ2, uredijo parkirna mesta za osebna vozila. Del parkirišč se nameni tudi staršem otrok iz osnovne šole in vrtca ter drugim obiskovalcem teh dveh ustanov.
(3) Število parkirnih mest, navedeno v drugem odstavku tega člena ter prikazano v grafičnem delu odloka, je okvirno; natančno število parkirnih mest se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije, skladno z veljavno zakonodajo.
(4) V UE OŠ 1 je načrtovano postajališče šolskega avtobusa (cesta »E«), območje pa služi tudi staršem za dostavo otrok v šolo in vrtec.
(požarne in dostopne ceste)
Kot požarne poti so opredeljene vse servisne in dostopne ceste. Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred požarom. Požarni in intervencijski dostopi so prikazani v grafičnem delu tega OPPN.
V bližini obravnavanega območja je železniška infrastruktura, katere progovni varovalni pas sega tudi v območje urejanja tega prostorskega akta. Progovni varovalni pas je prikazan na karti 6. Prikaz ureditvene situacije. Za vse posege v progovnem in varovalnem progovnem pasu je treba od upravljavca javne železniške infrastrukture pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji.«.
Pod navedbo enaindvajsetega člena se doda naslov tega člena:
(hortikulturna ureditev)«.
Dvaindvajseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Znotraj območja urejanja tega prostorskega akta je urejena interna kanalizacija, ki je delno urejena kot meteorna, mešana in sanitarna kanalizacija. Javna kanalizacija poteka vzdolžno v cesti »G«. Vse stare obstoječe priključke in interne kanale je potrebno pregledati, ločiti odpadne vode na meteorne in sanitarne kanale in jih po potrebi rekonstruirati. Obstoječe kanale se rekonstruira na mestih križanja z obstoječim javnim kanalizacijskim omrežjem, ki poteka v cesti »G« in posega v obstoječ javni kanalizacijski sistem.
(2) Predmetno območje urejanja se uredi z ločenim javnim sanitarnim kanalizacijskim omrežjem. Za vse objekte in uporabnike znotraj območja urejanja se predvidi možnost priklopa na javni sanitarni kanal, na katerega se lahko priključujejo samo komunalne odpadne vode. Javno sanitarno kanalizacijsko omrežje lahko poteka po javnih površinah ali po zasebnih, na podlagi pridobljene služnostne pravice.
(3) Meteorne vode se vodi ločeno od sanitarnih odpadnih voda. Iz območja urejanja se vodijo meteorne vode v potok Borovniščica preko treh obstoječih izpustov. Obstoječe izpuste v potok je potrebno urediti; izvedejo se iztočne glave in namestijo protipovratne lopute. Po potrebi se poveča profil izpusta v potok. Ker po Mejačevi ulici poteka meteorni kanal, se nanj lahko priključi del meteornih voda obravnavanega območja pod pogojem, da se preveri hidravlična zmogljivost obstoječega meteornega kanala in da je le-ta ustrezna. Hidravlična preverba mora biti priloga k dokumentaciji za pridobitev mnenja k DGD. Ker je pretežni del območja urejanja namenjen za potrebe predvidenih dejavnosti, je zelenih površin zelo malo, zato ni možno predvideti ponikanja padavinskih voda. Meteorni kanal na območju ceste »A«, ki predstavlja najnižji del območja, je potrebno predimenzionirati tako, da sprejme 3.5 m3/s poplavnih voda. Meteorne vode s streh in zasebnih utrjenih površin se priključujejo na javni meteorni kanal preko internih meteornih kanalov posameznih zasebnih uporabnikov.
(4) Pred iztokom padavinskih voda v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike je potrebno zagotoviti zadrževanje voda.
(5) Priklop na obstoječo javno sanitarno kanalizacijo se izvede preko revizijskega jaška.
(6) Onesnažene padavinske vode iz parkirišč in utrjenih površin se pred izpustom v načrtovano javno meteorno kanalizacijo predhodno ustrezno očisti.
(7) Kanalizacija znotraj obravnavanega območja mora biti vodotesna, opremljena z revizijskimi jaški, ki so vedno dostopni za čiščenje in pregled kanalizacijskega omrežja. Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(8) Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo obremenjene odpadne vode, se morajo te predhodno dodatno obdelati tako, da je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, ki so navedeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(9) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upošteva vsa veljavna zakonodaja, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(10) Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje posameznih objektov znotraj območja urejanja mora investitor predložiti ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Pri tem je potrebno navesti vrsto industrijske dejavnosti. Priključki in interna oziroma zasebna kanalizacija morajo biti projektirani tako, da je možno nadzirati iztok sanitarnih odpadnih voda posameznega objekta oziroma enote v zasebni lasti.«.
Za dvaindvajsetim členom se doda novi, 22.a člen, ki se glasi:
(zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Borovnica.
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov, se nahaja v sklopu gradbene parcele posameznega objekta. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično ustrezen prostor.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.«.
Triindvajseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Predmetno območje je možno priključiti na primarni javni vodovod, ki poteka po Mejačevi ulici (LC 016101). Vodovodno omrežje lahko poteka po javnih površinah ali po zasebnih, na podlagi pridobljene služnostne pravice.
(2) Zgradi se nov sekundarni javni vodovod s cevjo PE Φ 110 po cesti predvideni za notranji promet (cesta »A«), ki se krožno izvede po celotni vzhodni strani, ob cesti »G« (LK 016221), na zemljišču s parc. št.: 3643/1, k.o. Borovnica in se zaključi na obstoječem javnem vodovodu LŽ Φ160, ki poteka po Mejačevi ulici (LC 016101). Zagotovi se priključitev predvidenega sekundarnega voda, ki poteka po cesti »A« in »G« na primarni vodovod, ki poteka po Mejačevi ulici. Možnost krožne zaključitve je tudi na obstoječi javni vodovod PE Φ 110 na zemljišču s parc. št.: 3276/3, k.o. Borovnica.
(3) Priključitve posameznih bodočih objektov se izvede na novozgrajeni sekundarni javni vodovod. V primeru, kjer bo več različnih dejavnosti (podjetij), se zunaj, ob javnem vodovodu zgradi večji vodomerni jašek, v katerega se vgradijo vodomeri, sicer se zgradijo samostojni vodomerni jaški z vodomernim števcem. Lokacije vodomernih jaškov naj bodo čim bližje poteku sekundarnega voda.
(4) Za zagotovitev požarne varnosti se postavijo nadzemni hidranti. Le-ti se postavijo na oddaljenosti 80 m, oziroma glede na zahteve, ki jih bo imela posamezna dejavnost v objektih. To določi projektant v požarnem načrtu.
(5) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.
(6) Pri dimenzioniranju cevovoda se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode.«.
Štiriindvajseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Predmetno območje se napaja iz lastne transformatorske postaje.
(2) Za potrebe načrtovanih prostorskih ureditev se uredi novo nizkonapetostno omrežje. Potek NN omrežja se izvede po ceveh EKK. Cevi EKK naj potekajo preko betonskih kabelskih jaškov ustreznih dimenzij s pokrovi litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Betonske kabelske jaške se projektira na maksimalno razdaljo 60 m, ustrezne globine. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Nova odjemna mesta bodo v omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Vgradijo se lahko omarice za več odjemnih mest. Tehnični parametri naj bodo podani v soglasju za priključitev za posamezno odjemno mesto.
(3) Kablovodi morajo biti pod povoznimi površinami zaščiteni z obbetonirani PVC cevmi Ø 160 mm.
(4) Na strehah velikih obstoječih objektov v območju urejanja je trenutno nameščena fotovoltaična elektrarna, ki se po prenehanju pogodbenega razmerja lahko odstrani.«.
Petindvajseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Zaradi predvidenih ureditev bo delno tangirano obstoječe telekomunikacijsko kabelsko omrežje, ki se ga ustrezno zaščiti. Uporabijo se betonski kabelski jaški ustreznih dimenzij. Pokrovi vseh jaškov so litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Betonske kabelske jaške se doda na obstoječo traso na mestih odcepov vodnikov. Obstoječe tangirane kabelske jaške se ustrezno nivojsko in obtežbeno prilagodi glede na mesto postavitve.
(2) Za načrtovane prostorske ureditve se skladno s pogoji in potrebami upravljalca ustrezno dopolni telekomunikacijsko omrežje, in sicer s TK kabelsko kanalizacijo s pomožnimi kabelskimi jaški in pripadajočimi kabelskimi objekti ustreznih dimenzij z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo. Kabelski objekti bodo predmet kasnejše projektne dokumentacije in se izvedejo skladno s potrebami novih odjemalcev oziroma investitorjev. Izhodiščne podatke za projektno obdelavo TK priključka bo podal predstavnik sektorja za kabelska omrežja. Pred pričetkom del je za vse nove gradnje TK povezav in prestavitve kablov v okviru zaščite obstoječega TK omrežja potrebno skleniti pogodbe o ureditvi služnosti z upravljalcem telekomunikacijskih vodov.
(3) Investitor si mora pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji, katere sestavni del mora biti tudi (PZI) načrt za zaščito in prestavitev TK instalacij ter projekt za izgradnjo TK priključka.
(4) Vsa križanja in vzporedno vodenje telekomunikacijskih vodov se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.«.
Šestindvajseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Posamezni poslovni subjekti v območju urejanja zagotavljajo ogrevanje samostojno, pri čemer se uporablja: biomasa, toplotne črpalke, elektrika, toplota kot stranski produkt proizvodnega procesa in drugi okolju prijazni viri ogrevanja. Poslovni subjekti z viškom toplote lahko dobavljajo toploto tudi drugim uporabnikom, vključno sosednji osnovni šoli.«.
(2) Pri izvajanju SDUN se zasledujejo priporočila:
– prednostno se uvaja učinkovita raba energije in uporaba sistemov, ki vsebujejo manj ogljika (toplotne črpalke, biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije;
– novi objekti se načrtujejo kot energetsko učinkoviti, v največji meri se za ogrevanje in elektriko uporabijo obnovljivi viri energije.
Sedemindvajseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Uredi se klasična cestna razsvetljava osrednje cestne povezave (cesta A) in parkirnih površin ter avtobusnega postajališča. Svetilke so tipizirane in skladne z veljavno zakonodajo. Svetilke cestne razsvetljave se navežejo na obstoječe omrežje. Kabli se vodijo ob cestišču in pod hodnikom za pešce v cevni kabelski kanalizaciji. Tip kandelabrov in njihova višina se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije. Priporočajo se svetilke z ravnim steklom in sijalko ustrezne moči, ustreznim svetlobnim tokom ter barvno temperaturo. Kandelabri morajo biti vroče cinkane izvedbe s sidrno ploščo z ustreznim nivojem cinka ter 1. cono vetra. Kabli so tipske zemeljske izvedbe za polaganje v stigmafleks cevi.
(2) Razsvetljava ostalega cestnega omrežja in manipulativnih platojev se lahko izvede na način, da so svetilke pritrjene na fasado objektov, lahko pa so tudi samostoječe.«.
Poglavje: VI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UREDITVENEGA NAČRTA in 28. člen iz tega poglavja se črtata.
Naslov poglavja pred 29. členom se spremeni tako, da se glasi:
»VII. ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA IN DOPUSTNA ODSTOPANJA«
Trideseti člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Rešitve, ki so s tem prostorskim aktom določene okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji. Pri realizaciji SDUN so dopustna manjša odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških, lastniških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Pri izvedbi javnih cest in drugih prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom, je zaradi zagotavljanja funkcionalnosti gradnje in uporabe navedenih prostorskih ureditev v času gradnje ali času fazne/etapne izvedbe investicij dopustno z brežinami in drugimi ukrepi za prilagoditev raščenemu reliefu in začasnimi infrastrukturnimi ureditvami posegati tudi na površine drugih gradbenih parcel izven območja gradbene parcele, na kateri je prostorska ureditev načrtovana. Po izvedenem posegu je potrebno prizadete površine sanirati.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, načrtovanih programov, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju SDUN oziroma na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. V primeru odstopanj, morajo nosilci urejanja prostora soglašati.
Za peto alinejo prvega odstavka 31. člena se dodajo nove alineje:
»– investitor(ji) krije(jo) stroške gradnje načrtovanih stavb in ureditve njihovih funkcionalnih površin, hkrati pa tudi stroške projektne in tehnične dokumentacije ter gradnje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter vseh ostalih ureditev, ki bodo potrebne zaradi umestitve novih stavb in objektov v prostor znotraj SDUN;
– investitor(ji) krijejo stroške prestavitve in zaščite vseh drugih primarnih infrastrukturnih vodov znotraj urejanja SDUN oziroma izven, če so le-te potrebne za izvedbo ureditev njihovih poslovnih območij oziroma so njena posledica;
– financiranje izgradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Občino Borovnica ob upoštevanju določb tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju na podlagi pristojnega zakona, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja;
– pred pričetkom posegov v prostor je treba pravočasno pridobiti podatke o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del;
– pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov;
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
– v primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja;
– po končanih delih na sosednjih zemljiščih izven območja SDUN, ki bodo tangirana zaradi gradnje nove ali rekonstrukcije obstoječe infrastrukture, se vzpostavi prvotno stanje terena, zelenic, prometnih površin in pešpoti oziroma hodnikov za pešce;
– investitorji oziroma izvajalci del morajo pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.«.
V naslovu poglavja IX. KONČNE DOLOČBE se za številko poglavja dodata besedi: PREHODNE IN.
32. člen se črta.
SDUN se v analogni in digitalni obliki hranijo na sedežu Občine Borovnica in sedežu Upravne enote Vrhnika. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Grafični del se objavi na spletni strani Občine Borovnica.
Št. 3500-0001/2018-57
Borovnica, dne 22. decembra 2021
