Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji dne 26. 1. 2022, na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20; v nadaljevanju: ZTP) in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20 in 123/20; v nadaljevanju: PoDS-1), sprejel
o obravnavanju in varovanju tajnih podatkov v Državnem svetu Republike Slovenije
1. člen
S tem sklepom se v Državnem svetu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) ureja ravnanje s tajnimi podatki in sistem postopkov in ukrepov za njihovo varovanje.
S tem sklepom se določajo tudi organizacijski, fizični in tehnični ukrepi in postopki za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov, s katerimi se zagotavlja tajnost, celovitost in razpoložljivost tajnih podatkov.
Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, pri varovanju katerih se poleg ali namesto ukrepov, določenih v tem sklepu, lahko izvajajo tudi drugi ukrepi, določeni z mednarodno pogodbo ali sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.
Za vprašanja, ki jih ne ureja ta sklep, se smiselno uporablja akt Državnega zbora, ki ureja načrt ukrepov in postopkov za varovanje tajnih podatkov.
Izrazi, uporabljeni v tem sklepu, imajo naslednji pomen:
– tajni podatek je dejstvo ali sredstvo, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v ZTP, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu z zakonom določeno in označeno za tajno;
– dokument je vsak napisan, narisan, natisnjen, razmnožen, posnet, fotografiran, magneten, optičen ali kakšen drugačen zapis tajnega podatka;
– medij je vsako sredstvo, ki vsebuje tajne podatke;
– določanje tajnih podatkov je dejanje ali postopek, s katerim se podatek v skladu z ZTP oceni za tajnega in se mu določi stopnja in rok tajnosti;
– dostop do tajnih podatkov je seznanitev osebe s tajnim podatkom ali možnost pridobiti tajni podatek na podlagi dovoljenja za dostop do tajnih podatkov;
– prenehanje tajnosti podatka je zakonita sprememba tajnega podatka v podatek, ki je dostopen v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo poslovanje organa;
– obravnavanje tajnih podatkov je določanje, označevanje, dostop, uporaba, evidentiranje, razmnoževanje, posredovanje, prenos, hramba, arhiviranje tajnih podatkov, uničevanje nosilcev tajnih podatkov ter drugi ukrepi in postopki, s katerimi se zagotavlja varnost tajnih podatkov;
– upravno območje Državnega sveta predstavljajo poslovni prostori, v katerih Državni svet opravlja svojo dejavnost, in so kot taki določeni v Sklepu o določitvi upravnega območja;
– pooblaščena oseba za obravnavanje tajnih podatkov je zaposleni v Državnem svetu, ki opravlja naloge na delovnem mestu, ki ima v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: akt o sistemizaciji delovnih mest) določen pogoj ustrezne stopnje tajnosti ali oseba, ki jo sekretar Državnega sveta (v nadaljevanju: sekretar) posebej pisno pooblasti s pooblastilom.
V tem sklepu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za oba spola.
Po tem sklepu se morajo ravnati funkcionarji in zaposleni v Državnem svetu ter pogodbeni izvajalci z veljavnim dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov.
Vse osebe iz predhodnega odstavka tega člena so se dolžne pred obravnavanjem tajnih podatkov seznaniti z določili ZTP in podzakonskimi akti s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov.
Študenti, ki opravljajo delo ali prakso v Državnem svetu, nimajo dostopa do tajnih podatkov.
Vsakdo, ki mu je bil zaupan tajni podatek ali se je na kakršen koli način seznanil z vsebino tajnega podatke, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti, ne glede na to, kako je za ta podatek izvedel. K varovanju tajnosti teh podatkov je zavezan tudi po prenehanju funkcije ali dela v Državnem svetu.
Sekretar lahko na zahtevo pristojnih organov zaposlenega razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatka, ki mu je bila tajnost določena v Državnem svetu, vendar samo za namen in v obsegu, ki ga vsebuje zahteva pristojnega organa.
Predsednik Državnega sveta (v nadaljevanju: predsednik) lahko na zahtevo pristojnih organov funkcionarja razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatka, ki mu je bila tajnost določena v Državnem svetu, vendar samo za namen in v obsegu, ki ga vsebuje zahteva pristojnega organa.
Državni svet v aktu o sistemizaciji delovnih mest določi delovna mesta, kjer se za opravljanje nalog potrebuje dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ter stopnjo tajnosti.
Sekretar Državnega sveta pooblasti tri zaposlene
– za vodenje in izvajanje postopkov v zvezi z varovanjem in dostopanjem do tajnih podatkov ter dokumentov in medijev, ki vsebujejo tajne podatke, ter
– za druge strokovne in tehnične naloge glede določanja stopnje tajnosti podatkov ter vodenja in izvajanja postopkov v zvezi s tajnimi podatki
(v nadaljevanju: pooblaščena oseba).
Pooblaščena oseba mora imeti ustrezno veljavno dovoljenje najvišje stopnje tajnosti.
Pooblaščena oseba opravlja naslednje naloge:
– izvaja predpisane postopke pri delu z gradivi, ki vsebujejo tajne podatke (sprejemanje in evidentiranje gradiv, razmnoževanje, vročanje, uničevanje);
– nadzoruje hranjenje gradiv in ostalih zapisov v zbirki tajnih podatkov;
– vodi evidenco vpogledov, iz katere je razvidno, komu in kdaj so bili tajni podatki posredovani;
– skrbi za zbirke gradiv s tajnimi podatki;
– pripravlja evidenco gradiv.
Imetnik dovoljenja za dostop do tajnih podatkov je dolžan o vsaki spremembi podatkov iz osnovnega, dodatnega ali posebnega vprašalnika za varnostno preverjanje v najkrajšem času obvestiti sekretarja, ki mora v čim krajšem času po prejemu obvestila opraviti razgovor z imetnikom dovoljenja, na katerem obravnava spremenjene podatke zaposlenega iz osnovnega, dodatnega ali posebnega vprašalnika za varnostno preverjanje.
Vsebino razgovora in mnenje o obstoju ali neobstoju suma varnostnega zadržka je treba dokumentirati in oceniti, ali so podani pogoji za podajo predloga za vmesno varnostno preverjanje imetnika dovoljenja.
Če obstaja sum varnostnega zadržka, sekretar poda izdajatelju dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predlog za vmesno varnostno preverjanje osebe. Ob podaji predloga za vmesno varnostno preverjanje imetniku dovoljenja do zaključka postopka varnostnega preverjanja začasno prepove dostop do tajnih podatkov.
II. NAČRT VAROVANJA TAJNIH PODATKOV
8. člen
Vsebina načrta varovanja tajnih podatkov in splošni varnostni ukrepi so določeni v 17. členu tega sklepa.
Za izvajanje načrta varovanja tajnih podatkov je odgovoren sekretar Državnega sveta, ki za posamezna opravila ali naloge lahko pooblasti drugo osebo.
III. ORGANIZACIJSKI, FIZIČNI IN TEHNIČNI UKREPI ZA VAROVANJE TAJNIH PODATKOV
9. člen
Z organizacijskimi ukrepi se določijo splošni varnostni ukrepi, varovanje oseb, ki imajo dostop do tajnih podatkov, ravnanja pri pripravi, dajanju, dostopu in uničenju tajnih podatkov, s fizičnimi in tehničnimi ukrepi pa se določi način varovanja ter tehnične in druge naprave za varovanje prostorov, kjer se hranijo tajni podatki.
Med organizacijske ukrepe sodijo zlasti:
– določitev načina ravnanja s tajnimi podatki,
– določitev načina obravnavanja tajnih podatkov (določanje, označevanje, dostop, uporaba, evidentiranje, razmnoževanje, posredovanje, prenos, uničevanje nosilcev tajnih podatkov ter drugi ukrepi in postopki, povezani z delom s tajnimi podatki).
Med fizične ukrepe sodijo zlasti določitev ukrepov neposrednega fizičnega varovanja tajnih podatkov med njihovo obdelavo in hrambo.
Med tehnične ukrepe sodijo souporaba naprav za nadzor varnostnih območij (video nadzor, alarmni sistem) ter določitev načina souporabe računalnikov, prilagojenih za delo s tajnimi podatki, fotokopirnih strojev, rezalnikov in drugih naprav za delo s tajnimi podatki.
Če se tajni podatki obravnavajo v varnostnem območju, ki ga na podlagi sporazuma med Državnim svetom in Državnim zborom v okviru varnostnih območij I. in II. stopnje uporablja Državni svet, ukrepe iz prejšnjih odstavkov določi odgovorna oseba upravljavca varnostnega območja.
10. člen
Tajni podatki se lahko glede na stopnjo tajnosti in obliko obdelujejo in hranijo samo v ustreznih upravnih in varnostnih območjih.
Delo in gibanje v prostorih Državnega sveta poteka v skladu z internimi akti Državnega sveta in Pravili o notranjem redu v Državnem zboru Republike Slovenije, ki so objavljeni na elektronski oglasni deski, ter v skladu z morebitnimi drugimi pisnimi navodili v zvezi z varovanjem poslovnih prostorov, v katerih posluje Državni svet, in ob upoštevanju požarno varstvenih ukrepov, določenih v Požarnem redu, ki je predpisan za objekt, v katerem ima Državni svet poslovne prostore.
V prostorih, ki jih na podlagi sporazuma med Državnim svetom in Državnim zborom v okviru varnostnih območij I. in II. stopnje uporablja Državni svet, morajo funkcionarji in zaposleni v Državnem svetu ravnati v skladu z navodili uslužbenca Državnega zbora, ki skrbi za fizično varovanje prostorov tako v upravnem kot v varnostnih območjih.
Za fizične, organizacijske in tehnične postopke in ukrepe za zavarovanje podatkov, ki se hranijo in obravnavajo v varnostnem območju I. in II. stopnje, se uporablja akt Državnega zbora.
Varnostna območja, ki jih določi Državni zbor in jih souporablja Državni svet, so:
– za varnostno območje I. stopnje:
sejna soba v kletnih prostorih na Tomšičevi 5;
– za varnostno območje II. stopnje:
kletni prostori na Tomšičevi 5, ki obkrožajo varnostno območje I. stopnje.
Skrbnik varnostnega območja v Državnem zboru pooblaščenim osebam Državnega sveta dodeli pristopne kode za sistem ključar in za alarmno napravo v varnostnem območju. Pooblaščene osebe Državnega sveta določijo kodo oziroma kodo za varnostno omaro (blagajno), kjer se hrani gradivo Državnega sveta z oznako stopnje tajnosti ZAUPNO ali višje stopnje.
Pooblaščena oseba pri souporabi prostorov v varnostnem območju upošteva interni akt Državnega zbora, ki določa načrt ukrepov in postopkov za varovanje tajnih podatkov v tem območju.
V prostore v varnostnem območju iz prve točke prejšnjega člena lahko z dovoljenjem generalnega sekretarja Državnega zbora vstopijo naslednje osebe:
– državni svetniki,
– osebe, vabljene na sejo, ki imajo ustrezno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov,
– sekretar delovnega telesa, ki obravnava gradivo s tajnimi podatki, če ima ustrezno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov,
– pooblaščena oseba iz 6. člena tega sklepa.
V primerih, ko je sklicana seja delovnega telesa, sekretar delovnega telesa pripravi seznam vseh vabljenih na sejo in ga ob sklicu oziroma najkasneje pred začetkom seje preda skrbniku varnostnega območja v Državnem zboru in o tem obvesti pooblaščene osebe v Državnem svetu.
V drugih primerih je vstop v varnostno območje dovoljen v času uradnih ur, izjemoma pa tudi izven uradnih ur ob vnaprejšnji napovedi pri pooblaščeni osebi v Državnem svetu, ki obvesti skrbnika varnostnega območja.
Uradne ure varnostnega območja Državnega zbora se določijo z internim aktom Državnega zbora.
V varnostnem območju I. stopnje potekajo seje delovnih teles, kadar obravnavajo gradiva s tajnimi podatki stopnje ZAUPNO ali višje. V varnostnem območju lahko potekajo tudi druge seje, zaprte za javnost, vendar je treba tudi v tem primeru zagotoviti izvajanje predpisanih ukrepov za varnostno območje I. stopnje.
V varnostnem območju II. stopnje se:
– evidentira in odpošilja tajne podatke s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje;
– pripravlja, obdeluje in hrani tekoče dokumentarno gradivo, ki je označeno s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje;
– pišejo zvočni prepisi sej delovnih teles, na katerih so bili obravnavani tajni podatki s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje;
– kopirajo in uničujejo tajni podatki s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje.
V. VAROVANJE DOKUMENTOV IN MEDIJEV, KI VSEBUJEJO TAJNE PODATKE
14. člen
V Državnem svetu se tajni podatki hranijo na način, ki zagotavlja, da imajo dostop do njih samo osebe, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in podatke potrebujejo za izvajanje svojih delovnih nalog in funkcij.
Obravnavanje tajnih podatkov je dovoljeno le v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke, internimi akti Državnega sveta, ki urejajo delo s tajnimi podatki, ter internimi akti Državnega zbora, ki urejajo poslovanje v varnostnem območju.
Tajni podatki se obravnavajo in hranijo na način, ki zagotavlja, da imajo dostop do teh podatkov samo osebe, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov določene stopnje tajnosti in ki te podatke potrebujejo za izvajanje svojih funkcij ali delovnih nalog.
Vzpostavljen je sistem nadzora in pisnega evidentiranja vsakega vpogleda v dokument ali medij, ki vsebuje tajni podatek.
Pred pridobitvijo pravice do dostopa do tajnih podatkov so vsi, ki obravnavajo in/ali dostopajo do tajnih podatkov, opozorjeni na varnostna tveganja. Praviloma se z varnostnimi tveganji seznanijo ob opravljanju osnovnega in dodatnega usposabljanja s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov, v razgovorih z nadrejenimi in razgovorih z osebo, ki je za to pisno pooblaščena, lahko pa tudi na drug primeren način. Ob tem se seznanijo z najbolj pogostimi varnostnimi tveganji, kot so na primer
– razgovori z osebami, ki nimajo potrebe po seznanitvi s tajnimi podatki ali z nepooblaščenimi osebami,
– odnosi z zunanjo javnostjo,
– ogrožanja, ki jih predstavlja dejavnost tujih obveščevalnih služb, organizacij in posameznikov.
Zaradi varovanja tajnih podatkov so funkcionarji in zaposleni dolžni izvajati predvsem naslednje splošne varnostne ukrepe:
– pred pridobitvijo pravice do dostopa do tajnih podatkov so vsi, ki obravnavajo in/ali dostopajo do tajnih podatkov, opozorjeni na varnostna tveganja, ki izhajajo predvsem iz njihovih nediskretnih razgovorov z osebami, ki nimajo potrebe po seznanitvi z vsebino tajnih podatkov, in njihovih odnosov z javnostjo,
– podpisati izjavo o varovanju podatkov,
– pred pridobitvijo možnosti dostopa do tajnih podatkov morajo vsi, ki obravnavajo in/ali dostopajo do tajnih podatkov, opraviti osnovno in redna dodatna usposabljanja s področja tajnih podatkov, po programu, ki je določen v prilogi Uredbe o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov,
– poskrbeti, da v času, ko niso na svojem delovnem mestu oziroma v pisarni, na pisalnih mizah in drugih dostopnih mestih, ni dokumentov s tajnimi podatki, da so omare in blagajne zaprte in računalniki odjavljeni. Zunaj delovnega časa morajo zaklepati pisalne mize, omare in blagajne, v katerih hranijo tajne podatke,
– poskrbeti, da v prisotnosti oseb, ki nimajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in dostopa ne potrebujejo za izvajanje svojih delovnih nalog in funkcij, na pisalnih mizah in drugih dostopnih mestih ni dokumentov in delovnih gradiv, ki vsebujejo tajne podatke oziroma nepoklicanim osebam onemogočiti vpogled v takšne dokumente in delovna gradiva,
– dosledno izvajati postopke prijave oziroma odjave s svojim osebnim geslom na začetku oziroma po zaključku računalniškega obravnavanja podatkov oziroma z uporabo gesla preprečiti dostop nepoklicanim osebam do dokumentov,
– kadar se tajni podatki obravnavajo ustno ali s pomočjo multimedijskih pripomočkov (na primer na sestankih ali drugih podobnih srečanjih) mora zaposleni, ki organizira sestanek ali drug podoben dogodek, izvesti vse s predpisi o tajnih podatkih in tem sklepom določene ukrepe in postopke za varno obravnavanje tajnih podatkov. Prisotne mora pred začetkom dela obvestiti o stopnji tajnosti obravnavanih podatkov, preveriti, ali imajo ustrezno dovoljenje za dostop do omenjenih podatkov in to evidentirati v zapisniku ali posebnem uradnem zaznamku, ki mu mora biti priložen seznam prisotnih, potrjen z njihovimi lastnoročnimi podpisi,
– dosledno izvajati ostale ukrepe za varovanje tajnih podatkov v skladu s predpisi in akti Državnega sveta.
Tajnih podatkov, ne glede na stopnjo njihove tajnosti, ni dovoljeno hraniti ali obravnavati v informacijskih sistemih Državnega sveta.
Vsaka oseba, ki ugotovi, da je prišlo do izgube, odtujitve ali nepooblaščenega razkritja tajnih podatkov ali okoliščin, ki lahko vodijo k izgubi, odtujitvi ali nepooblaščenemu razkritju tajnih podatkov (nasilni vstopi, nepredvideni dogodki, kot so: požar, potres, povodenj ali druge naravne nesreče) o tem takoj obvesti sekretarja Državnega sveta in pooblaščeno osebo.
Obvestilo o zlorabi tajnega podatka vsebuje:
– podatke za identifikacijo tajnega podatka (opis medija, ki vsebuje tajni podatek, vključno s stopnjo tajnosti podatka, številko in datumom dokumenta, številko kopije, lastnikom in kratko vsebino),
– kratek opis okoliščin, v katerih je prišlo do izgube, odtujitve ali nepooblaščenega razkritja tajnih podatkov, in če je znano, število oseb, ki so ali bi lahko imele dostop do podatka,
– ali je bil lastnik podatkov obveščen,
– postopke in ukrepe, ki so bili izvedeni, da se prepreči nadaljnja zloraba tajnih podatkov.
V primeru zlorabe tajnih podatkov se uporabljajo določbe 35. člena Uredbe o varovanju tajnih podatkov. Takoj se ukrene vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do izgube ali razkritja tajnega podatka nepoklicani osebi, da se odpravijo škodljive posledice in prepreči ponovna izguba oziroma nepooblaščeno razkritje tajnega podatka.
O vsaki zlorabi tajnega podatka sekretar Državnega sveta obvesti nacionalni varnostni organ. Če neupravičeno razpolaganje oziroma razkritje tajnega podatka kaže na kršitev predpisov o tajnih podatkih ali na sum storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, je o tem treba seznaniti policijo in državno tožilstvo. Če je tajnost zlorabljenega podatka določil drug organ ali organizacija iz drugega ali tretjega odstavka 1. člena ZTP, ga je o zlorabi tajnega podatka in sprejetih ukrepih treba nemudoma obvestiti.
V primeru zlorabe tajnih podatkov ali vdora v zbirke tajnih podatkov se izvajajo naslednji ukrepi:
– zaposleni, ki ugotovijo izgubo, najdbo, uničenje ali nepooblaščeno razkritje tajnih podatkov, morajo o tem takoj obvestiti neposredno nadrejenega in pooblaščeno osebo, ki mora takoj odrediti potrebne postopke in ukrepe za preprečitev nadaljnje zlorabe tajnega podatka in izsleditev odtujenih tajnih podatkov ter ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, zaradi katerih je nastala izguba, najdba, uničenje ali razkritje tajnega podatka nepoklicani osebi, da se preprečijo možne oziroma odpravijo škodljive posledice in prepreči ponovna izguba, uničenje, neupravičeno razpolaganje oziroma nepooblaščeno razkritje tajnega podatka;
– če neupravičeno razpolaganje oziroma razkritje tajnega podatke kaže na kršitev predpisov o tajnih podatkih ali na sum storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, pooblaščena oseba o tem seznani sekretarja, ki obvesti policijo in državno tožilstvo;
– če je tajnost zlorabljenega podatka določil drug organ ali organizacija, ga je o zlorabi tajnega podatka in sprejetih ukrepih treba nemudoma obvestiti;
– o vsaki zlorabi tajnega podatka je treba obvestiti nacionalni varnostni organ.
VI. VAROVANJE KOMUNIKACIJ, PO KATERIH SE PRENAŠAJO TAJNI PODATKI IN OPREME ZA OBRAVNAVO TAJNIH PODATKOV
19. člen
Državni svet nima lastnega internega komunikacijskega sistema, namenjenega obravnavi tajnih podatkov.
V primeru, da Državni svet prejme tajne podatke neposredno v lastni informacijski sistem (npr. prek elektronske pošte), pooblaščena oseba o tem nemudoma obvesti sekretarja in pošiljatelja, podatek natisne, ustrezno označi in evidentira prejem, prejeto datoteko pa uniči.
Državni svet v varnostnem območju I. in II. stopnje uporablja opremo in informacijski sistem Državnega zbora.
Upravljavec informacijskega sistema obvesti sekretarja o kritičnem informacijskem varnostnem dogodku ter ukrepih, sprejetih za proučitev posledic dogodka, ki je nastal med uporabo opreme s strani Državnega sveta ter ukrepa skladno z načrtom varovanja.
VII. NAČIN OZNAČEVANJA STOPENJ TAJNOSTI
21. člen
Tajni podatki lahko nastanejo v Državnem svetu ali pa jih Državni svet kot tajne prejme od drugega državnega organa oziroma tuje države ali mednarodne organizacije.
Vsak tajni podatek oziroma vsak dokument, ki vsebuje tajne podatke, mora biti vidno označen z določeno stopnjo tajnosti, skladno z ZTP (INTERNO, ZAUPNO, TAJNO, ali STROGO TAJNO).
Podatki, ki nastanejo v Državnem svetu, se lahko določijo kot tajni samo pod pogoji, ki so za takšen status podatka določeni v zakonu.
Za tajne podatke se štejejo tudi tisti tajni podatki, ki jih Državni svet pridobi v vpogled od organov ali organizacij, držav članic Evropske unije in zveze NATO na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb, če so le ti označeni z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom, uredbo ali varnostnimi politikami EU in zveze NATO, ali bilateralnimi sporazumi.
Državni svet tajnim podatkom, ki jih prejme od drugega državnega organa ali od tuje države oziroma mednarodne organizacije, ne sme spreminjati stopnje tajnosti.
Tajni podatki, ki jih Državni svet prejme od tuje države ali mednarodne organizacije, praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali mednarodni organizaciji, ali pa se označijo na način, določen z ZTP, pri čemer morajo biti stopnje tajnosti primerljive in morajo zagotavljati enakovredno varovanje.
Klasifikacija primerljivih stopenj tajnosti:
SLOVENIJA | EU | ZVEZA NATO |
INTERNO | RESTREINT UE/EU RESTRICTED | NATO RESTRICTED |
ZAUPNO | CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL | NATO CONFIDENTIAL |
TAJNO | SECRET UE/EU SECRET | NATO SECRET |
STROGO TAJNO | TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET | (NATO) COSMIC TOP SECRET |
Stopnjo tajnosti lahko podatkom, ki nastanejo v Državnem svetu, določijo: predsednik, sekretar in zaposleni v Državnem svetu, ki jih za to pisno pooblasti sekretar.
Pooblastilo iz prejšnjega odstavka je neprenosljivo.
Stopnja tajnosti podatka se določi že ob njegovem nastajanju oziroma ob začetku izvajanja naloge, katere rezultat bo tajen podatek. Stopnja tajnosti se določi na podlagi pisne ocene možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit. Pisna ocena se shrani v zbirki dokumentarnega gradiva kot priloga k dokumentu, ki mu je bila določena stopnja tajnosti.
Oseba iz prvega odstavka 23. člena tega sklepa določi in označi stopnjo tajnosti posameznega podatka po postopku in na način, določen v ZTP in Uredbi o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba). Enako velja za preklic, spremembo in prenehanje tajnosti podatka.
Pri določanju stopnje tajnosti podatka je treba določiti najnižjo stopnjo tajnosti, ki še zagotavlja varovanje podatka glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi.
Vsi funkcionarji in vsi zaposleni so dolžni v okviru svojih delovnih nalog oziroma pristojnosti presojati varnostni pomen podatkov, s katerimi se srečujejo, in predlagati pooblaščenim osebam določitev teh podatkov za tajne, če menijo, da je to potrebno.
VIII. NAČIN SEZNANITVE UPORABNIKOV Z UKREPI IN POSTOPKI VAROVANJA TAJNIH PODATKOV
25. člen
Državni svetniki imajo pri opravljanju svoje funkcije pravico do dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop, po opravljenem ustreznem usposabljanju s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov in podpisu izjave, da so seznanjeni z ZTP in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, in da se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi predpisi.
Državni svetniki se z internimi akti, ki urejajo varovanje tajnih podatkov v Državnem svetu, seznanijo ob nastopu funkcije, o kasnejših spremembah pa s posebnim obvestilom.
Zaposleni in sekretar Državnega sveta imajo pravico do dostopa do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti INTERNO brez dovoljenja za dostop, ko podpišejo izjavo, da so seznanjeni s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov in opravijo osnovno usposabljanje s področja tajnih podatkov. Za dostop do tajnih podatkov z višjo stopnjo tajnosti morajo imeti tudi ustrezno dovoljenje pristojnih organov.
Zaposleni in sekretar Državnega sveta se z internimi akti, ki urejajo varovanje tajnih podatkov v Državnem svetu, seznanijo ob nastopu dela, s kasnejšimi spremembami pa v internem informacijskem sistemu Državnega sveta.
Zaposleni, ki pri izvajanju nalog lahko obravnavajo tajne podatke stopnje tajnosti INTERNO, morajo opraviti osnovno usposabljanje s področja varovanja tajnih podatkov po programu, ki je določen v prilogi Uredbe o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, in podpisati izjavo, da so seznanjeni z Zakonom o tajnih podatkih in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, ter da se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi predpisi.
Zaposleni, ki pri izvajanju nalog lahko obravnavajo tajne podatke stopnje tajnosti ZAUPNO in več morajo pred začetkom obravnavanja tajnih podatkov pridobiti ustrezno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in potem vsako leto opravljati dodatno usposabljanje s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov.
Dostop do tajnih podatkov EU in/ali zveze NATO stopnje tajnosti INTERNO je mogoč pod pogoji, ki so opredeljeni v 18. členu Uredbe o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, in pod pogojem, da je oseba podpisala izjavo, da je seznanjena z določili varnostne politike EU in/ali zveze NATO, in izpolnila obrazec/ca zaprosilo za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov EU in/ali zveze NATO, in da ima potrebo po vedenju. Izjava/i in obrazec/ca morata biti podpisana ločeno (EU in/ali zveze NATO).
Izjavi se hranita v kadrovski mapi osebe.
Dostop do tajnih podatkov EU in/ali zveze NATO stopnje tajnosti ZAUPNO in TAJNO je mogoč, če je oseba pridobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje tajnosti ZAUPNO in TAJNO, da je oseba podpisala izjavo, da je seznanjena z varnostno politiko EU in/ali zveze NATO, izpolnila obrazec zaprosilo za izdajo dovoljenja, da ima potrebo po vedenju (need to know) in da je osebi nacionalni varnostni organ na tej podlagi izdal dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti ZAUPNO in TAJNO za EU in/ali zveze NATO.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za predsednika Državnega sveta.
Dovoljenje za dostop do tajnih podatkov EU in/ali zveze NATO stopnje tajnosti ZAUPNO in TAJNO velja za čas veljavnosti izdanega nacionalnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje tajnosti.
Sekretar mora o osebah, ki imajo izdano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov EU in/ali zveze NATO, in jim je prenehala zaposlitev ali funkcija v Državnem svetu, takoj obvestiti predlagatelja za izdajo dovoljenja in Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov. Veljavnost dovoljenja za dostop do tajnih podatkov EU in/ali zveze NATO preneha s preklicem dovoljenja pri Uradu vlade za varovanje tajnih podatkov.
IX. PREVZEMANJE IN SEZNANITEV S POŠILJKAMI S TAJNIMI PODATKI
29. člen
Pošiljke s tajnimi podatki se sprejemajo v okviru poslovnega časa Državnega sveta.
Prejem pošiljke s tajnimi podatki potrdi pooblaščena oseba s podpisom in žigom na vročilnici ali v kurirski knjigi ali v drugi obliki evidentiranja dostavljenih pošiljk.
Na zunanjo ovojnico in na gradivo s tajnimi podatki se odtisne sprejemna štampiljka in vpiše datum in ura prejema.
Vse pošiljke s tajnimi podatki, ki jih prejme Državni svet in ki jih je pošiljatelj označil, dostavil in izročil na predpisan način, ne glede na nosilec podatkov, se vpišejo v evidenco prejetih pošiljk s tajnimi podatki v Državnem svetu.
Za evidentiranje dokumentov, ki vsebujejo tajne podatke, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, in predpisov, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim gradivom. Evidentiranje se izvede na način, da iz evidenčnih podatkov – vpisov ni mogoče razbrati vsebine tajnih podatkov.
Pošiljko s tajnimi podatki, ki prispe po pošti, sme pooblaščena oseba prevzeti, če je pošiljka nepoškodovana. Če je pošiljka poškodovana (na primer delno raztrgana kuverta, vidni znaki odpiranja, ipd.), pooblaščena oseba zahteva, da se komisijsko ugotovi stanje pošiljke, šele potem prevzame pošiljko skupaj z zapisnikom komisije.
Če je notranja ovojnica pošiljke s tajnimi podatki poškodovana ali se upravičeno sumi, da je bila odprta, pooblaščena oseba ob navzočnosti še ene pooblaščene osebe o tem sestavi zapisnik, v katerem se navede vrsta in obseg poškodbe ovojnice ter vsebina pošiljke, če je zaradi poškodbe razvidna.
Pošiljke s tajnimi podatki stopnje INTERNO, naslovljene na Državni svet, pooblaščena oseba prevzame in evidentira v upravnem območju.
Pošiljke s tajnimi podatki stopnje ZAUPNO ali višje, naslovljene na Državni svet, pooblaščena oseba prevzame in evidentira ter odprte ovojnice prenese v varnostno območje, kjer poskrbi za nadaljnjo obdelavo.
Pooblaščena oseba o prejemu pošiljke s tajnimi podatki, ki je naslovljena na Državni svet, seznani sekretarja in predsednika Državnega sveta.
Pošiljke s tajnimi podatki, označene s stopnjo tajnosti INTERNO, se hranijo v upravnem območju, kjer v času, dogovorjenem s pooblaščeno osebo, poteka seznanjanje z vsebino pošiljk.
Pošiljke s tajnimi podatki, označene s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje, se hranijo v varnostnem območju, kjer v času uradnih ur poteka seznanjanje z vsebino pošiljk.
Tajnih podatkov s stopnjo tajnosti ZAUPNO ni dopustno odnesti iz varnostnega območja, razen ob zagotovitvi ukrepov iz 16. člena Uredbe. Ob prevzemu tajnih podatkov iz varnostnega območja odgovornost za prevzete tajne podatke in njihovo varovanje proti podpisu prevzame prejemnik tajnih dokumentov do vrnitve v varnostno območje.
V primeru prejema osebno naslovljene pošiljke s tajnimi podatki se naslovniku gradiva nemudoma na njegov elektronski naslov pošlje obvestilo o gradivu z oznako tajnosti.
Pošiljka s tajnimi podatki stopnje tajnosti INTERNO se do vročitve naslovniku hrani v upravnem območju, pošiljka s tajnimi podatki stopnje tajnosti ZAUPNO ali višje se hrani v varnostnem območju. Ob vročitvi se izpolnita 9. in 10. stolpec evidence prejetih pošiljk.
X. RAZMNOŽEVANJE TAJNIH PODATKOV
34. člen
Tajni podatek stopnje tajnosti INTERNO, ZAUPNO ali TAJNO se lahko kopira le na podlagi odredbe o razmnoževanju gradiva, ki jo pripravi pooblaščena oseba in podpiše sekretar Državnega sveta.
Kopije gradiv, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO, se izdelajo in označijo v okviru upravnega območja. Kopije gradiv, označenih s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje, se izdelajo in označijo v varnostnem območju. Iz kopije tajnega podatka mora biti razvidno, iz katerega zapisa ali dela zapisa izhaja kopija (šifra in datum dokumenta ter številka strani).
Na podlagi podpisane odredbe o razmnoževanju pooblaščena oseba pripravi delovni nalog za razmnoževanje dokumenta, ki vsebuje tajne podatke, s katerim se zagotovi sledljivost dela z dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke. Ob tem pooblaščena oseba organizira delovne procese, ki so potrebni na podlagi pisarniške odredbe o razmnoževanju potrebni.
Po končanih postopkih se izvod delovnega naloga za razmnoževanje shrani v evidenci tajnih podatkov.
Fizična kopija dokumenta, ki vsebuje tajne podatke, ima oznako stopnje tajnosti izvirnika in oznako, da je kopija, in sicer tako, da se na prvi strani v višini zgornje oznake stopnje tajnosti na desno stran napišeta beseda KOPIJA in njena zaporedna številka. Na enak način je označen tudi dodaten izpis tajnega podatka v elektronski obliki, kadar je v obliki kopije.
XI. EVIDENTIRANJE DOSTOPOV DO TAJNIH PODATKOV
37. člen
O vpogledih v podatke, označene s stopnjo tajnosti TAJNO ali STROGO TAJNO, se vodi evidenca, ki vsebuje naslednje podatke:
– šifra, datum, stopnja tajnosti in številka izvoda dokumenta s tajnim podatkom;
– ime in priimek osebe, ki se je seznanila s tajnim podatkom;
– datum in čas seznanitve;
– način seznanitve;
– podpis osebe, ki se je seznanila s tajnim podatkom.
Seznam vpogledov se hrani pri vsakem nosilcu zapisa tajnega podatka, označenega s stopnjo tajnosti TAJNO ali STROGO TAJNO.
Za kontrolo evidentiranja in dostopov do tajnih podatkov je zadolžena oseba iz drugega odstavka 6. člena tega sklepa.
Pred posredovanjem tajnih podatkov zaposlenim mora pooblaščena oseba za sprejemanje in evidentiranje tajnih podatkov preveriti, ali zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje za obravnavanje tajnih podatkov.
XII. SEJE DRŽAVNEGA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES, NA KATERIH SE OBRAVNAVAJO TAJNI PODATKI
39. člen
Seje delovnih teles, na katerih se obravnava gradivo z oznako tajnosti INTERNO, praviloma potekajo v upravnem območju Državnega sveta oziroma Državnega zbora. Sekretar delovnega telesa rezervira sejno sobo in naroči ozvočenje pri službah v Državnem zboru in o tem obvesti pooblaščeno osebo ter ji obenem pošlje seznam prejemnikov posameznega gradiva.
Seje delovnih teles, na katerih se obravnava gradivo z oznako tajnosti ZAUPNO ali višje, so v sejni sobi v varnostnem območju. Seja nosi oznako stopnje tajnosti, ki je enaka stopnji tajnosti gradiva, ki se obravnava. Sekretar delovnega telesa rezervira sejno sobo v varnostnem območju v Državnem zboru in o seji obvesti pooblaščeno osebo in skrbnika varnostnega območja v Državnem zboru.
Če se morajo funkcionarji in uslužbenci Državnega sveta, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, zaradi opravljanja svoje funkcije oziroma svojih delovnih nalog seznaniti s tajnimi podatki, ki se hranijo v Državnem svetu, to napovedo v skladu z določbami Sklepa o ravnanju s tajnimi podatki v Državnem svetu.
V primeru zahtevanega vpogleda mora pooblaščena oseba pripraviti gradivo za vpogled. Ob vpogledu se izpolni obrazec, v katerem se vodi seznam vpogledov v tajne podatke. Obrazec se hrani v arhivski mapi.
Vpogledi v gradiva, ki vsebujejo tajne podatke s stopnjo INTERNO, se lahko opravijo v prostoru, ki je določen v upravnem območju, v gradiva, ki vsebujejo tajne podatke s stopnjo ZAUPNO ali višje, pa se opravijo v varnostnem območju I. ali II. stopnje v času uradnih ur oziroma v dogovoru s pooblaščeno osebo. V primeru, da je del gradiva, v katerega se želi pogledati, označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje, se vpogledi opravijo v varnostnem območju I. ali II. stopnje. O terminu vpogleda v gradivo je treba en delovni dan pred vpogledom pisno obvestiti (po elektronski pošti) pooblaščeno osebo, ta pa skrbnika varnostnega območja, ki uredi prisotnost predstavnika enote za varovanje, v primeru, da je to potrebno.
Pri vpogledih mora biti prisotna pooblaščena oseba.
Neposredno po končani seji, na kateri se obravnavajo tajni podatki, državni svetniki sekretarju delovnega telesa vrnejo kopije gradiv s tajnimi podatki, ki so ga prejeli v obravnavo. Sekretar vsa gradiva vrne pooblaščeni osebi. Datum in čas vračila se zabeleži v seznamu vpogledov in prevzemov gradiva s tajnimi podatki (razdelilniku gradiva).
Sekretar delovnega telesa je zadolžen za snemanje seje v upravnem območju prek obstoječe konferenčne naprave Državnega zbora z izhodom za snemalno napravo.
V primeru napovedane prekinitve seje in nadaljevanja seje v varnostnem območju je čas priprav najmanj 15 minut.
Zvočni zapis s posnetkom seje je izvirni dokument in se označi z isto stopnjo tajnosti kot gradivo, obravnavano na seji.
Zvočni zapis s stopnjo tajnosti INTERNO po končani seji sekretar delovnega telesa preda pooblaščeni osebi v upravnem območju.
Zvočni zapis s stopnjo tajnosti ZAUPNO ali višje po končani seji prevzame pooblaščena oseba v varnostnem območju.
Zvočni zapis se preda ob podpisu zapisnika o predaji in prevzemu nosilca zvočnega zapisa. S posnetkom se ravna, kot je določeno za ravnanje z dokumenti z enako oznako tajnosti.
Zvočni prepis seje Državnega sveta oziroma delovnih teles Državnega sveta, na kateri so bili obravnavani tajni podatki, se izdela na podlagi naročila. Na podlagi naročila se izpolni delovni nalog za izdelavo zvočnega prepisa.
Zvočni prepis pišejo osebe, ki so varnostno preverjane za stopnjo tajnosti tajnih podatkov, ki jih zapisujejo. Ko je zvočni prepis izdelan, se medij vrne pooblaščeni osebi.
Zvočni prepisi sej nosijo isto oznako stopnje tajnosti kot nosilec zvočnega posnetka seje.
Zvočni prepisi sej z oznako tajnosti INTERNO se pišejo na standardne računalnike v okviru upravnega območja. Zvočni prepis se piše neposredno na USB ključ.
Zvočni prepisi sej z oznako tajnosti ZAUPNO ali višje se pišejo v varnostnem območju, na računalnikih, prirejenih za delo s tajnimi podatki. Zvočni prepis se piše neposredno na USB ključ.
Prepis zvočnega posnetka seje delovnega telesa v elektronski obliki se preda pooblaščeni osebi, ki ga shrani v varnostno omaro. Istočasno se preda tudi tiskan izvod prepisa zvočnega posnetka, ki se hrani v arhivski mapi.
Naročniku se prepis zvočnega posnetka preda v tiskani obliki. Označen izvod zvočnega prepisa prejme proti podpisu. Z zvočnim prepisom v tiskani obliki se ravna tako, kot je določeno za ravnanje z dokumenti z enako oznako tajnosti.
V primeru, ko se na seji Državnega sveta ali njegovega delovnega telesa obravnava gradivo z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, mora predsedujoči v sodelovanju s sekretarjem pred sejo določiti primeren prostor v varnostnem območju, kjer se bodo državni svetniki seznanili z gradivom.
Če je gradivo, označeno kot ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, razdeljeno državnim svetnikom med sejo, predsedujoči v sodelovanju s sekretarjem zagotovi, da se gradivo takoj po seji ponovno zbere in shrani v prostoru, določenim za hranjenje takega gradiva.
Kadar se gradiva s tajnimi podatki obravnavajo na seji Državnega sveta, seji komisij ali interesnih skupin Državnega sveta, se seje v skladu z določbami Poslovnika Državnega sveta zaprejo za javnost.
V prostor, kjer poteka seja, na kateri se obravnava gradivo z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, ni dovoljeno vnašati kakršnihkoli mehanskih, elektronskih in magnetno optičnih naprav ali sestavnih delov, s katerimi bi bilo mogoče nepooblaščeno posneti, odnesti ali prenesti tajne podatke.
Poleg državnih svetnikov in sekretarja so na seji iz prvega odstavka tega člena lahko navzoče samo vabljene osebe, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje, zaposleni z ustreznim dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov in pooblaščena oseba za vodenje in izvajanje postopkov v zvezi s tajnimi podatki.
Seje (avdio in video snemanje, pisanje magnetogramov, ipd.) se izvedejo ob dogovorjeni strokovno-tehnični podpori Državnega zbora.
XIII. KONTROLA IN EVIDENTIRANJE POŠILJANJA IN DISTRIBUCIJE TAJNIH PODATKOV
46. člen
Izhodni dokumenti Državnega sveta, ki so namenjeni zunanjim prejemnikom, se pripravijo za pošiljanje na podlagi pisarniške odredbe za izhodni dokument, ki vsebuje tajne podatke. Pisarniško odredbo pripravi zaposleni, ki je pripravil tudi izhodne dokumente. Dokument se pripravi v potrebnem številu izvodov, pri čemer se en izvod (izvirnik) shrani. Izvirniku se priloži kopija pisne ocene možnih škodljivih posledic za dokument, označen s stopnjo tajnosti.
Pooblaščena oseba odredi postopke, ki so potrebni za pripravo gradiva. Pisarniška odredba se hrani v evidenci.
Izhodni dokument se evidentira v evidenci oddanih pošiljk z oznako stopnje tajnosti.
Tajni podatki se znotraj upravnega območja prenašajo v zaprti, neprosojni ovojnici.
Tajni podatki stopnje INTERNO se lahko prenašajo po lastni prenosni mreži ali s priporočeno pošto s povratnico.
Tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO ali višje stopnje se prenašajo v dveh ovojnicah. Na zunanji ovojnici, ki je je iz trdega, neprosojnega in neprepustnega materiala so podatki o naslovniku, pošiljatelju in šifra dokumenta. Iz oznak na zunanji ovojnici ne sme biti razvidno, da vsebuje tajni podatek. Notranja ovojnica vsebuje oznako stopnje tajnosti, šifro dokumenta, podatke o naslovniku in pošiljatelju ter druge podatke, pomembne za varnost.
Gradiv s tajnimi podatki ni dovoljeno pošiljati v elektronski obliki po javnem omrežju niti znotraj lokalnega računalniškega omrežja.
Dokumentov z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti ni dovoljeno odnašati iz varnostnega območja, v katerem se obravnavajo, razen če je v nadaljevanju določeno drugače.
Kadar državni svetnik rabi tajni podatek stopnje tajnosti ZAUPNO ali višje zaradi izvedbe točno določene naloge izven varnostnega območja, to lahko dovoli predsednik ali sekretar, ki mora ob tem hkrati izdelati načrt ukrepov in postopkov za varovanje tajnega podatka glede na njegovo stopnjo tajnosti ter načrt poti in varovanja prenosa tajnih podatkov, gradivo pa mora biti pod stalnim nadzorom.
Kadar se želijo državni svetniki zaradi opravljanja svoje funkcije ali delovnih nalog seznaniti s tajnimi podatki, ki se hranijo v Državnem svetu, o tem pisno seznanijo predsednika in sekretarja, ki jim omogočita vpogled v tajne podatke na način, ki ustreza stopnji tajnosti zahtevanih podatkov.
XIV. HRAMBA, SPREMEMBA ALI ODPRAVA STOPNJE TAJNOSTI PODATKOV IN UNIČENJE
49. člen
Za označevanje, obdelovanje, hranjenje, prenos, razmnoževanje, evidentiranje, uničevanje in arhiviranje tajnih podatkov se uporabljajo podzakonski predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki, in interni akti Državnega sveta.
Državni svet tajne podatke hrani, dokler jih potrebuje za opravljanje delovnih nalog. Po uporabi se tajni podatki uničijo ali vrnejo organu, ki jim je določil stopnjo tajnosti.
Kopije gradiv, ki so bile po uporabi vrnjene, je treba sproti uničiti.
Pooblaščena oseba enkrat letno preveri, ali je treba na podlagi odredb na gradivih s tajnimi podatki oziroma ocene o možnih škodljivih posledicah posameznega gradiva s tajnimi podatki uničiti ali spremeniti oziroma odpraviti stopnjo tajnosti.
Za uničenje tajnih podatkov sekretar Državnega sveta izda sklep o imenovanju komisije za uničenje gradiv s tajnimi podatki, s katerim določi najmanj tričlansko komisijo, v katero mora biti vključena tudi najmanj ena pooblaščena oseba. Komisija ob uničenju gradiv naredi zapisnik o uničenju gradiv s tajnimi podatki.
XV. FIZIČNI IN TEHNIČNI UKREPI
51. člen
Ukrepe, kot so protiprisluškovalni pregled, opremljanje prostorov, vnos elektronskih naprav in varovanje sej, na katerih se obravnavajo tajni podatki, zagotavlja Državni zbor.
Za delo delovnih teles, ki obravnavajo tajne podatke, se v varnostnem območju po potrebi zagotovi ustrezno število varnostnih omar oziroma blagajn za hrambo tajnih podatkov.
Varnostne omare se v zgornjem levem kotu označijo s podatki o uporabniku ter označbo najvišje stopnje tajnosti podatkov, ki se v njih hranijo.
Posamezno nastavitev kombinacije elektronskih ključavnic na blagajnah, v katerih se hranijo tajni podatki, lahko zaradi opravljanja delovnih nalog poznajo samo pooblaščene osebe.
Na notranji strani blagajne, kjer se hranijo tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO in višje, se hrani evidenca posegov, ki se nanašajo na blagajno (menjava gesel, servisi in podobno).
Pisni zapis kombinacij posameznih blagajn, gesla alarmnega sistema, gesla pristopne kontrole ter rezervne ključe se hrani ločeno, v zapečateni in neprosojni ovojnici v za to določeni blagajni.
Nastavitev kombinacije elektronskih ali mehanskih ključavnic na varnostnih omarah oziroma blagajnah lahko poznajo samo osebe, ki jim je posamezna omara dodeljena v uporabo. Če se varnostna omara odklepa tudi s ključem, ključa ni dovoljeno odnašati iz parlamentarnih prostorov. Zapis kombinacije in rezervni ključ za posamezno blagajno se shrani v neprosojni ovojnici v varnostni blagajni.
Ovojnica se lahko odpre samo v primeru, ko uporabnik spremeni nastavitev kombinacije, če uporabnik pozabi nastavitev kombinacije, če je uporabnik odsoten in je dostop do dokumentacije nujen ter v primeru naravne nesreče. Pri odpiranju ovojnice mora biti poleg pooblaščene osebe Državnega sveta prisoten tudi skrbnik varnostnega območja. O odpiranju se sestavi zapisnik, v katerem se navede datum in čas odpiranja, razlog za odpiranje, navzoče osebe ter njihov podpis.
Zapisnik se skupaj z ovojnico shrani med dokumentarno gradivo pri pooblaščeni osebi.
Uporabniki varnostnih omar oziroma blagajn morajo nastavitev kombinacij zamenjati ob namestitvi omare oziroma blagajne ter nato vsakih šest mesecev in ob menjavi pooblaščene osebe.
Državni svetniki, sekretarji delovnih teles in drugi zaposleni, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, tajne podatke obravnavajo praviloma v prostorih v varnostnem območju.
V istem prostoru znotraj varnostnega območja se ne sme hkrati obravnavati tajnih podatkov različnih delovnih teles, razen če gre za skupno sejo.
Po zaključenem obravnavanju je treba dokumente s tajnimi podatki shraniti v varnostni omari oziroma blagajni. Dokumente v papirnati obliki, ki niso več potrebni (delovna gradiva, osnutki, odvečne kopije, ipd.), je treba sproti uničiti v rezalniku papirja.
Pred odhodom iz varnostnega območja pooblaščena oseba preveri, ali so vsi dokumenti shranjeni v varnostnih blagajnah.
Državni svet uporablja računalnike Državnega zbora, ki so prirejeni za delo v varnostnem območju.
V varnostnem območju je nameščen posebej prirejen računalnik, ki ni povezan v računalniško omrežje. Računalnik, lokalna delovna postaja, nima vgrajenega diska in ima blokirano možnost priključitve v računalniško omrežje.
Računalnik se zažene s posebnim varnostno pregledanim CD-jem, ki omogoča lokalno delo s standardnimi pisarniškimi programi, vse datoteke pa se obdelujejo direktno na USB ključu. CD in USB ključ se hranita v varnostni omari skupaj z drugimi tajnimi podatki.
59. člen
Državni svet vodi evidenco dovoljenj za dostop do tajnih podatkov za zaposlene, ki vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime,
– EMŠO,
– organ, kjer je oseba zaposlena ali opravlja funkcijo,
– organ, ki je izdal dovoljenje,
– stopnja tajnosti podatkov, do katerih ima oseba dostop,
– številka in datum izdaje ter datum veljavnosti dovoljenja,
– datum in organ, ki je opravil preklic dovoljenja,
– datum in organ, ki je zavrnil izdajo dovoljenja,
– datum, organ in številka dopisa, s katerim je obvestil nacionalni varnostni organ, da je začel postopek na podlagi 25.c člena ZTP (o potrditvi veljavnosti dovoljenja).
Državni svet vodi evidenco glede opravljanja osnovnega in dodatnega usposabljanja s področja tajnih podatkov iz prvega odstavka 3. člena ZTP za državne svetnike, ki vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime,
– datum opravljanja osnovnega in dodatnega usposabljanja s področja varovanja tajnih podatkov.
Evidenco dovoljenj za dostop do tajnih podatkov za zaposlene in evidenco opravljenih osnovnih in dodatnih usposabljanj za delo s tajnimi podatki za državne svetnike vodi svetovalka za kadre in javno naročanje v Splošni službi.
V evidenci tajnih podatkov stopnje tajnosti INTERNO, ki se nahaja v upravnem območju, se hranijo vsi izvirniki zapisov tajnih podatkov, ne glede na nosilec podatkov.
V evidenci tajnih podatkov stopnje tajnosti ZAUPNO in višje, ki se nahaja v varnostnem območju, se hranijo vsi izvirniki zapisov tajnih podatkov, ne glede na nosilec podatkov.
61. člen
Za notranji nadzor nad izvajanjem tega sklepa, ZTP in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, je odgovoren sekretar, ki za izvedbo letnega nadzora pooblasti zaposlenega in ob tem določi obseg nadzora.
XVIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
62. člen
Obliko in vsebino obrazcev določi sekretar v roku 8 dni po objavi tega sklepa.
S sprejemom tega sklepa se odpravi Sklep o ravnanju s tajnimi podatki v Državnem svetu Republike Slovenije, št. 040-02-7/2021/6 z dne 15. 9. 2021.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o ravnanju s tajnimi podatki v Državnem svetu Republike Slovenije (SkRTP), št. 040-02/11-0021, z dne 12. 10. 2011.
Ta sklep začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 040-02-1/2022/7
Ljubljana, dne 26. januarja 2022
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.