Na podlagi sedmega odstavka 23. člena in za izvrševanje 27. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja
o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
(1) S tem pravilnikom se določajo organizacija in način dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisije) prve in druge stopnje ter pogoji za imenovanje in razrešitev članov komisije.
(2) S tem pravilnikom se določijo tudi obrazci: »Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja«, »Zahteva za spremembo odločbe o usmeritvi«, »Zahteva za izobraževanje na domu«, »Strokovno mnenje«, »Mnenje o izobraževanju otroka na domu«, »Poročilo vrtca o otroku«, »Poročilo osnovne šole o otroku«, »Poročilo zavoda o otroku v posebnem programu ali (post)rehabilitacijskem praktikumu«, »Poročilo zavoda o otroku v prilagojenem programu – nivo osnovne šole«, »Opažanja osnovne šole o otroku ob uvedbi postopka usmerjanja«, »Opažanja osnovne šole o otroku, za katerega je že bila izdana odločba o usmeritvi«, »Poročilo srednje šole o otroku«, ki se uporabljajo v postopku usmerjanja in so kot priloge 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 sestavni del tega pravilnika.
Komisije prve in druge stopnje predlagajo usmeritev otrok s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, in tem pravilnikom, v skladu s predpisi, ki urejajo področje osnovnošolskega, poklicnega, strokovnega ter splošnega srednjega izobraževanja in z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ter upoštevajoč pravila strok.
II. USMERJANJE V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Komisija v strokovnem mnenju predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njegovih potreb na telesnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem področju ter posebnih zdravstvenih potreb ob upoštevanju otrokove dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja ter prognoze njegovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj in kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.
(usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja)
Otroke s posebnimi potrebami se praviloma usmerja v naslednje programe vzgoje in izobraževanja:
1. izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
2. prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom,
3. prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom,
4. posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: posebni program vzgoje in izobraževanja),
5. druge posebne programe ter
6. vzgojne programe.
(usmeritev v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo)
(1) V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se praviloma usmerijo:
1. slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
2. gluhi in naglušni otroci,
3. otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
4. gibalno ovirani otroci,
5. dolgotrajno bolni otroci,
6. otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
7. otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
8. otroci z avtističnimi motnjami.
(2) V izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se poleg otrok iz prvega odstavka tega člena lahko usmerijo tudi otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju.
(usmeritev v prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom)
V prilagojene izobraževalne programe, ki zagotavljajo enakovreden izobrazbeni standard, se praviloma usmerijo:
– slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
– gluhi in naglušni otroci,
– otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
– gibalno ovirani otroci,
– otroci z avtističnimi motnjami.
(usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom)
V prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom se praviloma usmerijo otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami.
(usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja)
V posebni program vzgoje in izobraževanja se praviloma usmerijo otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami.
(usmeritev v druge posebne programe)
V druge posebne programe se praviloma usmerijo otroci, pri katerih se v času šolanja pojavi potreba po vključitvi v rehabilitacijske ali druge posebne programe.
(1) Vzgojni program je namenjen otrokom, ki so vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ustanovljene za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
(2) Vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami je namenjen otrokom, ki so vključeni v domove pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in v domove učencev pri osnovnih šolah s prilagojenim programom.
(najprimernejši vzgojno-izobraževalni program)
(1) Upoštevajoč cilje in načela zakona, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ter določila tega pravilnika se otroke s posebnimi potrebami usmeri v program vzgoje in izobraževanja, ki je najprimernejši glede na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe. Komisija lahko skladno z drugim in tretjim členom tega pravilnika predlaga drugačno usmeritev kot je določeno od četrtega do 9. člena tega pravilnika, če je to otroku v največjo korist.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezno preverjanje ustreznosti usmeritve po enem letu.
(3) Ne glede na določilo prvega ostavka tega člena se otroci s posebnimi potrebami v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami usmerjajo le, če imajo v strokovnem mnenju opredeljeno motnjo, za katerega je posamezen zavod ustanovljen.
III. KOMISIJE ZA USMERJANJE
(1) Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: komisije prve stopnje) delujejo pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: Zavod RS za šolstvo). Delo komisije prve stopnje vodi in organizira predsednik komisije prve stopnje.
(2) Predsednike in člane komisij prve stopnje s sklepom imenuje in razrešuje direktor Zavoda RS za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(3) Direktor v soglasju ministra, pristojnega za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister) sprejme strokovne kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: kriterije) in navodila o delu komisij za usmerjanje na prvi stopnji. Sprejeti kriteriji se objavijo na spletni strani zavoda.
(1) Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje (v nadaljnjem besedilu: komisija druge stopnje) deluje pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Delo komisije druge stopnje vodi in organizira predsednik komisije druge stopnje.
(2) Predsednika in člane komisije druge stopnje s sklepom imenuje in razrešuje minister, pristojen za izobraževanje.
(mandat predsednikov in članov komisije prve in druge stopnje)
(1) Predsedniki in člani komisij prve in druge stopnje se imenujejo za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.
(2) Predsednik oziroma član komisije, ki je odločal na prvi stopnji ne sme odločati o isti zadevi na drugi stopnji.
(3) Predsednik oziroma član komisije se izloči, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Podrobnejša ureditev v zvezi z izločitvijo predsednika in člana komisije je določena v navodilih iz 12. člena tega pravilnika.
(pogoji za imenovanje predsednika komisije in člana komisije prve oziroma druge stopnje)
(1) Predsednik komisije prve ali druge stopnje je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije, specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali psihologije ali magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave), specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer tiflopedagogika in specifične učne težave), logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika ali psihologija in
– je bil najmanj eno mandatno obdobje predsednik ali član komisije prve ali druge stopnje.
(2) Predsednik komisije druge stopnje je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program medicine ali splošne medicine ali enovit magistrski študijski program druge stopnje medicine ali splošne medicine,
– ima specializacijo iz pediatrije ali otroške in mladostniške psihiatrije,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju strokovnega dela z otroki s posebnimi potrebami in je bil najmanj eno mandatno obdobje predsednik ali član komisije prve ali druge stopnje.
(3) Član komisije prve ali druge stopnje je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije, specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali psihologije ali magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave), specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer tiflopedagogika in specifične učne težave), logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika ali psihologija, ali
– univerzitetni študijski program medicine ali splošne medicine ali enovit magistrski študijski program druge stopnje medicine ali splošne medicine in ima specializacijo iz pediatrije ali otroške in mladostniške psihiatrije ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju strokovnega dela z otroki s posebnimi potrebami.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je član komisije prve ali druge stopnje lahko tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje o izobrazbi iz prejšnjega odstavka in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju strokovnega dela z otroki s posebnimi potrebami, če je to potrebno za nemoteno delovanje komisije.
(razrešitev predsednika ali člana komisije prve oziroma druge stopnje)
(1) Predsednik ali član komisije prve oziroma druge stopnje se razreši pred potekom časa, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– ne izpolnjuje ali krši določbe zakona, in drugih pravnih aktov, ki urejajo usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
– ne izpolnjuje ali krši pogodbene obveznosti v zvezi z delom v komisiji.
(2) Članu, ki je zaposlen na Zavodu RS za šolstvo, preneha delovno razmerje po samem zakonu ali zaradi redne oziroma izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.
Predsednik komisije prve in druge stopnje opravlja naloge, ki se določijo s pogodbo, predvsem pa skrbi za strokovno in enotno izvajanje dela komisij v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, stroko s področja usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva.
(podlage za pripravo strokovnega mnenja)
(1) Komisija prve stopnje pripravi strokovno mnenje na podlagi:
– zahteve za uvedbo postopka usmerjanja ter razpoložljive strokovne dokumentacije,
– poročila vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki vsebuje tudi pisno mnenje otrokovega vzgojitelja oziroma učitelja,
– pogovora z vlagateljem zahteve za uvedbo postopka oziroma otrokom, če je to potrebno,
– pregleda otroka, če je to potrebno.
(2) Komisija druge stopnje izdela strokovno mnenje na podlagi:
– dokumentacije komisije prve stopnje,
– in druge dokumentacije v skladu s 26. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI),
– pogovora z vlagateljem zahteve za uvedbo postopka, s strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih in drugih inštitucij, lahko pa tudi z otrokom, če je to potrebno,
– pregleda otroka, če je to potrebno.
(3) Pri pogovoru z otrokom o postopku usmerjanja, ki se vodi v šoli ali zavodu ter pogovoru otroka s člani komisije oziroma pri pregledu otroka, je na njegovo željo ali željo staršev lahko prisotna tudi oseba, ki jo je otrok sam izbral razen v primerih diagnostičnih preiskav, kjer je navzočnost tretje osebe lahko moteča ali je v navodilih za izvedbo medicinskih preiskav določeno drugače.
(1) Strokovno mnenje mora biti izčrpno, utemeljeno in skladno z dejanskim stanjem obravnavanega otroka.
(2) Strokovno mnenje se pripravi na predpisanem obrazcu »Strokovno mnenje« iz drugega odstavka prvega člena tega pravilnika.
(3) Strokovno mnenje mora biti izdelano v skladu z določbami drugega in tretjega člena tega pravilnika.
(mnenje o izobraževanju na domu)
Če se usmeri otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, komisija prve ali druge stopnje pripravi mnenje o izobraževanju na domu na predpisanem obrazcu »Mnenje o izobraževanju otroka na domu« iz drugega odstavka prvega člena tega pravilnika.
(sredstva za delo komisij prve oziroma druge stopnje)
(1) Sredstva za delo komisij prve stopnje, opravljanje administrativno-tehničnega dela in materialne ter druge stroške, ki se nanašajo na delo komisije, zagotavlja Zavod RS za šolstvo. Obseg sredstev za izvajanje nalog komisij se določi z letnim delovnim načrtom Zavoda RS za šolstvo.
(2) Sredstva za delo komisije druge stopnje, opravljanje administrativno-tehničnega dela in materialne ter druge stroške, ki se nanašajo na delo komisije, zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje na podlagi sklepa ministra.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(imenovanje predsednikov in članov komisij prve oziroma druge stopnje)
(1) Sklepi o imenovanju predsednikov in članov komisij prve in druge stopnje, izdani na podlagi Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13), ostanejo v veljavi.
(2) Pogodbe za delo v komisijah za usmerjanje, ki jih imajo predsedniki in člani komisij prve in druge stopnje sklenjene z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo ali ministrstvom, pristojnem za izobraževanje, prenehajo veljati po poteku časa, za katerega so bile sklenjene.
(kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami in navodila o delu komisij za usmerjanje)
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami in Navodila o delu komisij za usmerjanje, izdani na podlagi Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13), še naprej veljajo kot kriteriji oziroma navodila, izdana na podlagi 12. člena tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-173/2021
Ljubljana, dne 18. januarja 2022
EVA 2021-3330-0133
za izobraževanje, znanost in šport
