Številka:	U-I-169/19-17
Datum:	3. 2. 2022

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo dr. Aleša Mrzela, Ljubljana, na seji 3. februarja 2022

Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08), kolikor pod zap. št. 853 kategorizira javno pot »Pot ob Savi-nad Prodom« (odsek 720562) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 2326, k. o. Ježica, se razveljavi.

1. Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Odloka o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira sporno javno pot v delu, ki naj bi potekal po zemljišču v njegovi solasti. Trdi, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) protiustavno in nezakonito kategorizirala del parcele št. 2326, k. o. Ježica. Zatrjuje kršitve 33. in 69. člena Ustave ter 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1). Navaja, da MOL z njim ni sklenila nobenega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, niti mu ni zemljišča vzela v razlastitvenem postopku. Glede pravočasnosti pobude se sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Pobudnik navaja, da je za to, da po spornem zemljišču poteka javna pot, izvedel s prejemom zahteve za razlastitev in predloga za izvedbo nujnega postopka z dne 3. 10. 2018 in nato pridobljenega prikaza parcel z označeno potjo (dopis MOL, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, št. 371-1930/2018-2 z dne 26. 11. 2018 s prilogo Prikaz kategoriziranih občinskih cest – v nadaljevanju Prikaz). Pobudi je priložil izpis iz zemljiške knjige, s katerim je izkazoval solastništvo zemljišča parc. št. 2326, k. o. Ježica, na katerem je zatrjeval potek sporne poti, in omenjene listine.

2. Pobuda je bila poslana MOL, ki v odgovoru na pobudo oporeka pravočasnosti in utemeljenosti pobude. MOL trdi, da trasa kategorizirane občinske javne ceste Pot ob Savi (odsek 720562) dejansko ne poteka po pobudnikovi nepremičnini parc. št. 2326, k. o. Ježica, kot slednji navaja v pobudi, temveč po nepremičnini parc. št. 1975/2, k. o. Ježica, ki se nahaja nekoliko južneje in je prav tako v solasti pobudnika. Pojasni, da se v nadaljevanju navedbe MOL nanašajo na parcelo 1975/2, k. o. Ježica. Glede pravočasnosti pobude navaja, da je bila občinska javna cesta Pot ob Savi kategorizirana že s prvotnim besedilom Odloka. Prilaga zgodovinski ortofoto posnetek pobudnikove nepremičnine iz leta 2003 in navaja, da posnetek izkazuje, da je javna pot v naravi po parceli št. 1975/2, k. o. Ježica, potekala že tedaj. Na posnetku je prikazana tudi parcela 2326, po kateri (kot navaja) ne poteka kategorizirana javna pot. MOL navaja, da je že dlje časa pred vložitvijo zahtev za razlastitev in predloga za izvedbo nujnega postopka z lastniki, vključno s pobudnikom, poskušala sporazumno urediti lastništvo nepremičnin, po katerih poteka občinska javna cesta Pot ob Savi. Opisuje svoje aktivnosti v zvezi z rekonstrukcijo Poti ob Savi v okviru projekta Sava, reka, ki povezuje. Navaja, da je pobudniku poslala vabilo na predstavitev projekta z dne 8. 8. 2016 (v nadaljevanju Vabilo), v katerem je izrecno navedeno, da parcelacija zadeva zemljišče pobudnika s št. 1975, k. o. Ježica, in ki ga prilaga. Navaja, da je poslala ponudbe za odkup zemljišč in da je pobudnik na ponudbo odgovoril in predlagal menjavo in odkup dodatnih zemljišč. Opravljen je bil tudi sestanek z njim, vendar dogovor na koncu ni bil možen. Pri tem se sklicuje na svoj dopis z dne 1. 8. 2017. MOL je pobudniku poslala še formalno ponudbo za odkup namesto razlastitve dela zemljišča s parc. št. 1975, k. o. Ježica, z dne 25. 7. 2018 (v nadaljevanju Ponudba), v kateri je izrecno navedla, da po predmetni nepremičnini poteka kategorizirana občinska javna cesta. Trdi, da je bil pobudnik precej več kot eno leto pred vložitvijo pobude seznanjen s tem, da po njegovi nepremičnini poteka občinska javna cesta. Glede utemeljenosti pobude MOL pojasnjuje, da je bila izvedena parcelacija zemljišča parc. št. 1975, k. o. Ježica, tako da sedaj Pot ob Savi poteka po novonastali nepremičnini parc. št. 1975/2, k. o. Ježica.¹ Navaja, da je bila v postopku razlastitve že izvedena ustna obravnava (prilaga zapisnik) in da je ta postopek v zaključni fazi. Navaja še, da je Upravna enota Ljubljana že izdala nekaj delnih odločb o razlastitvi, na podlagi katerih je MOL že pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile njihov predmet. Trdi, da posledično ni niti podlage za razveljavitev ali odpravo Odloka niti za ugotovitev neskladnosti in naložitev njene odprave, saj je po njenem mnenju očitno, da že sama ravna v smeri odprave te neskladnosti. Pojasnjuje še, da je Mestni svet MOL sprejel Sklep o ugotovitvi javne koristi – Pot ob Savi, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 194/20 (v nadaljevanju Sklep). S Sklepom je ugotovil, da sta gradnja in rekonstrukcija Poti ob Savi, kot je z regulacijskimi linijami vrisana v Odloku o občinskem prostorskem načrtu MOL – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10 in nasl. – v nadaljevanju OPN MOL ID), nujno potrebni in v javno korist, zaradi česar se izvede postopek razlastitve. Na seznamu parcel, po katerih poteka Pot ob Savi, je tudi »predmetna parcela«.

3. Odgovor MOL je bil poslan pobudniku v izjavo. Pobudnik v odgovoru oporeka trditvam MOL glede nepravočasnosti in neutemeljenosti pobude. Navaja nepravilnosti pri izvedbi občinskega projekta in oporeka navedbam MOL glede poteka poti Pot ob Savi. Trdi, da iz priloženega ortofoto posnetka ni mogoče ugotoviti poteka poti (cest) po predmetnih neoznačenih parcelah oziroma določiti statusa poti, tj. javne poti. Trdi, da Vabila ni prejel in da v njem ni omenjena kategorizirana javna pot s številko odseka 720562, temveč nekakšna t. i. obstoječa pot, ki naj bi bila zgrajena v okviru projekta leta 2015. Navaja, da je bila parcelacija parcele št. 1975, k. o. Ježica, izvedena znotraj razlastitvenega postopka in izven poteka kategorizirane poti, ki poteka po parceli št. 2326, k. o. Ježica, in še ni pravnomočna. Meni, da je neujemanje z resničnimi poteki videti iz grafičnega poteka poti iz Banke cestnih podatkov (v nadaljevanju BCP), ki je obvezna priloga pri kategorizaciji cest in poti, in odgovorov, pridobljenih od Oddelka za promet in gospodarske dejavnosti MOL (v nadaljevanju Oddelek MOL),² ter odgovora Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT).³ Ob sklicevanju na BCP in odgovore Oddelka MOL pobudnik trdi, da gozdna vlaka, ki poteka po zemljišču parc. št. 1975/2, k. o. Ježica, ni kategorizirana javna pot s številko odseka 720562, ki poteka skozi parcelo 2326, k. o. Ježica. Trdi, da na področju parcele št. 1975, k. o. Ježica, oziroma št. 1975/2, k. o. Ježica, kategorizirana pot sploh ne poteka.

4. Odgovor pobudnika je bil poslan MOL v izjavo s hkratnim pozivom Ustavnega sodišča, naj pojasni potek poti v naravi po zemljiščih parc. št. 2326 in št. 1975/2, obe k. o. Ježica, ter ob njih oziroma v bližini ležečih zemljiščih (ali po zemljišču poteka pot v naravi) in potek javne poti ali lokalne ceste po teh zemljiščih (ali je javna pot/cesta kategorizirana z Odlokom) in priloži grafični prikaz teh zemljišč z vrisanimi potmi. MOL v odgovoru, ki ga je Ustavno sodišče prejelo 2. 11. 2021, vztraja pri nepravočasnosti pobude in njeni neutemeljenosti. Glede pravočasnosti prilaga dopis pobudnika z dne 7. 9. 2018, v katerem pobudnik omenja Vabilo (kot dopis Oddelka za šport z dne 8. 8. 2016) v zvezi s predstavitvijo projekta Pot ob Savi. Glede poteka javne poti navaja, da občinska javna pot v naravi že vseskozi poteka zgolj po parceli št. 1975/2, k. o. Ježica, ne pa po parceli št. 2326, k. o. Ježica, ne glede na to, kako je (pomotoma) grafično prikazana v evidenci o občinskih cestah. Glede grafičnega prikaza kategorizacije meni, da je lahko zgolj informativne narave. Pri tem navaja, da v grafičnem prikazu nikoli niso prikazane meje cest v naravi, temveč je vedno zgolj z eno črto prikazan domnevni potek kategoriziranih cest, ki v konkretnem primeru odstopa od dejanskega poteka. Navaja, da odseki kategoriziranih cest v Odloku niso opredeljeni s parcelami in da posamezna kategorizirana cesta poteka tam, kjer poteka v naravi, ne pa kje drugje, kot skuša prikazati pobudnik. Po navedbah MOL sta pojasnilo upoštevala Upravna enota Ljubljana in Ministrstvo za okolje in prostor, saj je bila izdana odločba o dovolitvi izvedbe parcelacije, na podlagi katere je s parcelacijo nastala parcela št. 1975/2, k. o. Ježica, odločba Upravne enote Ljubljana pa je postala pravnomočna. MOL še navaja, da je Oddelek MOL ponudniku dal podatke zgolj na podlagi grafičnega prikaza kategorizacije, ki pa dejansko odstopa od stanja poti v naravi, zato niso točni. Parcelacija nekdanje parcele št. 1975, k. o. Ježica, je bila dovoljena in izvedena na podlagi OPN MOL ID, ki z regulacijskimi linijami opredeljuje javne površine. Regulacijska linija je bila v letu 2018 usklajena s traso poti v naravi. Dejansko je črta, ki grafično prikazuje kategorizacijo, v evidenci o občinskih cestah zarisana nekoliko drugače, kot je potek predmetne ceste v naravi, vendar MOL meni, da grafični prikaz s črto ne more pretehtati nad resničnim dejanskim stanjem. Trdi, da v naravi kategorizirana pot (odsek 720562) poteka po parceli št. 1975/2 in ne po parceli št. 2326, obe k. o. Ježica. V zvezi s potekom poti po slednji parceli še navaja, da po njej ne poteka javna pot in da – če po njej poteka kakšna pot – ne gre za javno pot. Iz prikazov parcel, narejenih na podlagi ortofoto posnetkov iz let 1967, 1992 in 2020 (v nadaljevanju prikazi/ortofoto), naj bi bilo po navedbah MOL razvidno, da predmetna kategorizirana pot v naravi že vseskozi, bistveno pred kategorizacijo, poteka po parceli št. 1975/2, k. o. Ježica, in da so nasprotne navedbe pobudnika neresnične. MOL se sklicuje tudi na Sklep. Navaja, da je na seznamu parcel, po katerih poteka Pot ob Savi, na katero se nanaša ta sklep, navedena tudi parcela št. 1975/2, k. o. Ježica. Kot strokovno mnenje prilaga dopis Oddelka za urejanje prostora MOL z dne 26. 10. 2021, naslovljen Informacija o statusu zemljišč parc. št. 2325/2 in št. 1975/2, obe k. o. Ježica, na dan 2. 7. 1993 in na »današnji dan« (v nadaljevanju Informacija), s katerim pojasnjuje, da sta ti zemljišči v Evidenci nepremičnega premoženja MOL označeni kot (potencialno) javno dobro, da sta v OPN MOL ID v celoti opredeljeni kot javna površina oziroma kot regulacijska linija prometnic ter da v celoti predstavljata infrastrukturni objekt – cesto, na kateri se je odvijal promet že 2. 7. 1993. Ta oddelek je po navedbah MOL pristojen za izdajo takšnih mnenj oziroma potrdil, ki služijo kot podlaga za presojo lastninjenja družbene lastnine po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10 – ZSKZ) in Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 57/11 – ZGJS). Prilaga prikaze/ortofoto parcel št. 1975/1, št. 1975/2, št. 1975/3, št. 2325/1, št. 2325/2, št. 2325/3, št. 2326, št. 2327 in št. 2328, vse k. o. Ježica, na katerih je vrisana črta kategorizirane javne poti (odsek 720562), kot je grafično prikazana v evidenci o občinskih javnih cestah (kar po njenih navedbah sicer ni skladno s potekom poti v naravi), in zgodovinske aerofoto posnetke navedenih parcel, posnete 25. 4. 1992 (v nadaljevanju ortofoto posnetki).

5. Pobudnik v izjavi, ki jo je Ustavno sodišče prejelo 2. 12. 2021, v zvezi z navedbami MOL v odgovoru, povzetem v prejšnji točki obrazložitve, poudarja, da postopki številnih razlastitev zemljišč v k. o. Ježica potekajo zaradi poskusa prikritja nezakonitosti MOL in s tem tudi poskusa preprečitve vračanja nepravilno porabljenih sredstev Evropske unije v projektu Sava, reka, ki povezuje. Vztraja, da je pobudo vložil pravočasno. Glede Vabila navaja, da ni izkazano, da naj bi ga prejel in da v Vabilu ni omenjena nobena kategorizirana javna pot s številko odseka 720562, temveč nekakšna neobstoječa pot, ki naj bi bila izgrajena v okviru projekta leta 2015 (torej novogradnja). Navaja, da se predstavitve projekta ni udeležil (prilaga kopije rezervacije letalskih kart in hotela ter odprtje potnega naloga za udeležbo na konferenci v Črni gori). Meni, da MOL očitno zamenjuje obravnavanje pobude s potekom razlastitvenega postopka in da je po njenem mnenju potek kategoriziranih poti možno poljubno spreminjati v nasprotju z 10. členom Odloka. Navaja, da je nadzorni organ porabe kohezijskih sredstev nasprotno z zatrjevanjem pooblaščenca MOL ugotovil, da je več kot polovica poti (cca 950 m) urejena izven trase kategorizirane javne poti. Sklicuje se na OdgovorMGRT/20. Vztraja, da del kategorizirane poti poteka po parceli št. 2326, k. o. Ježica, in ne po parceli št. 1975, k. o. Ježica. Oporeka resničnosti navedb MOL o poteku poti v naravi in poteku trase javne poti pod zap. št. 853 (odsek št. 720562) po parcelah št. 1975/2 in št. 2325/2, obe k. o. Ježica. Sklicuje se na priložene dokumente (odgovore Oddelka MOL, OdgovorMGRT/20, prikaz gozdnih cest iz evidence gozdnih cest (javne ceste, ki odpira gozd, na parceli št. 2326, k. o. Ježica) in prikaz gozdne vlake na tej parceli iz sistema gozdnih vlak iz Javnega informacijskega sistema URBINFO).

6. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS).

7. Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo predpisi o kategorizaciji občinskih javnih cest učinkujejo neposredno. V obravnavani zadevi ni sporno, da je pobudnik solastnik zemljišča parc. št. 2326, k. o. Ježica, kot izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska. Za ugotovitev, ali izpodbijana določba Odloka sporno javno pot določa (kategorizira) na tem zemljišču, kot to trdi pobudnik, pa je pomembna ureditev evidenc o javnih cestah. Skladno s prvim odstavkom 103. člena ZCes-1 mora upravljavec občinske ceste voditi evidence o občinskih cestah in objektih skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih. Upravljavec občinskih cest je občinska uprava.⁴ Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZCes-1 se evidenca o javnih cestah vodi kot BCP, ki obsega opisne, numerične, grafične in druge podatke o javnih cestah in objektih na njih.⁵ Člen 10 Odloka določa, da je določitev kategorizacije občinskih cest analitično in grafično razvidna iz evidence o občinskih cestah (BCP). Ob upoštevanju navedene ureditve evidence o javnih cestah ter navedb MOL in pobudnika tudi ni sporno, da črta, ki grafično prikazuje kategorizacijo v evidenci občinskih cest MOL na Prikazu, prikazuje, da del sporne javne poti poteka po tem zemljišču.⁶ Navedenemu ob upoštevanju lege parcel pritrjuje Odgovor/19, iz katerega tudi izrecno izhaja, da preko zemljišča parc. št. 1975, k. o. Ježica, ne poteka odsek kategorizirane javne prometnice, v OPN MOL ID pa je preko tega zemljišča določen potek predvidene javne poti za pešce in kolesarje. MOL navaja, da je občinska javna pot v evidenci o občinskih cestah (pomotoma) grafično prikazana drugače, kot je potek predmetne ceste v naravi, in da je grafični prikaz zgolj informativne narave. Navedeno pomeni, da MOL v postopku presoje ustavnosti in zakonitosti Odloka zatrjuje drugače, kot izhaja iz (grafičnega) Prikaza kategorizacije občinskih cest kot vsebine evidence o občinskih cestah, določenih z Odlokom, ki ga je sprejel Mestni svet MOL, ter iz Odgovora/19, ki ga je priložil oziroma podal Oddelek MOL. Takšnemu stališču MOL ni mogoče slediti. Občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti na območju MOL določa Odlok.⁷ Evidenco o javnih cestah in objektih na njih vodi organ mestne uprave, pristojen za občinske ceste.⁸ Iz zakonske ureditve evidence o javnih cestah in iz same jezikovne razlage 10. člena Odloka izhaja, da grafični prikaz ni zgolj informativne narave. Kolikor bi pristojni organ MOL, ki vodi evidenco občinskih cest na območju MOL, menil, da evidenca občinskih cest ne odraža določitve kategorizacije občinskih cest, kot je določena z Odlokom, je dolžan evidenco ustrezno uskladiti. V samo določitev javne ceste pa lahko poseže organ, ki je Odlok sprejel, s sprejetjem akta o spremembi ali razveljavitvi Odloka po predhodno izvedenem ustreznem postopku. Določitve občinskih javnih cest ni mogoče spreminjati z določitvijo regulacijske linije v OPN ali s sprejetjem sklepa o ugotovitvi, da sta določena gradnja in rekonstrukcija nujno potrebni in v javno korist, zaradi česar se izvede postopek razlastitve. S tema aktoma je skladno z zakonsko ureditvijo⁹ v določnih primerih mogoče uveljavljati javno korist v postopku razlastitve, predpis, ki kategorizira javno cesto, pa ni podlaga za razlastitev. Postopek presoje ustavnosti in zakonitosti predpisa o kategorizaciji javnih cest in razlastitveni postopek sta različna postopka. Navedeno pomeni, da MOL v obravnavani zadevi s sklicevanjem na OPN MOL ID in Sklep ter postopek razlastitve zemljišča parc. št. 1975/2, k. o. Ježica, in v tem postopku izdane akte po presoji Ustavnega sodišča ne more utemeljiti, da po zemljišču parc. št. 2326, k. o. Ježica, ne poteka sporna javna pot, kot to izhaja iz odgovorov pristojnega Oddelka MOL in Prikaza. Tudi iz Informacije in priloženih ortofoto posnetkov ne izhaja drugače, saj ti prav tako ne izkazujejo kategorizacije javne poti. Glede na navedeno pobudnik izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na kategorizacijo sporne javne poti v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 2326, k. o. Ježica, v njegovi solasti.

8. Glede pravočasnosti pobude se pobudnik sklicuje na prejem zahteve za razlastitev in predloga za izvedbo nujnega postopka z dne 3. 10. 2018 ter pridobljenega Prikaza (z dne 26. 11. 2018), MOL pa temu oporeka. Iz listin, na katere se MOL sklicuje pri oporekanju pravočasnosti, izhaja, da se ne nanašajo na zemljišče parc. št. 2326, k. o. Ježica. Odlok oziroma občinska javna cesta sta omenjena šele v Ponudbi (z dne 25. 7. 2018), ki se prav tako ne nanaša na omenjeno zemljišče, temveč na del zemljišča parc. št. 1975, k. o. Ježica. MOL tudi še vedno trdi, da kategorizirana javna pot po zemljišču parc. št. 2326, k. o. Ježica, ne poteka. Pobudnik je pobudo vložil dne 30. 5. 2019, tj. pred potekom enega leta, odkar je prejel listine, ki jih navaja, in odkar je (kot trdi in čemur ne nasprotuje vsebina listin, na katere se sklicuje MOL) izvedel, da izpodbijani 7. člen Odloka sporno javno pot kategorizira v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 2326, k. o. Ježica. Navedeno pomeni, da je pobuda glede na tretji odstavek 24. člena ZUstS tudi pravočasna.

9. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

10. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

11. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

12. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo sporne javne poti s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča v njegovi solasti, po katerem poteka javna pot. Zoper to nepremičnino tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 7. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 7. člen Odloka, kolikor pod zap. št. 853 kategorizira javno pot »Pot ob Savi-nad Prodom« (odsek 720562) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 2326, k. o. Ježica, razveljavilo.

13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Prilaga odločbo Upravne enote Ljubljana št. 352-86/2018-35 z dne 17. 4. 2019 o dovolitvi izvedbe postopka za ureditev mej, parcelacije in drugih pripravljalnih del na nepremičninah na območju k. o. Ježica, med njimi parc. št. 1975, odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35020-15/2019-12 z dne 21. 8. 2019 o zavrnitvi pritožnikove pritožbe zoper prej navedeno odločbo in odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, o evidentiranju urejene meje in parcelacije št. 02112-1840/2019-5 z dne 21. 7. 2020. V zemljiško knjigo so bila namesto izbrisane nepremičnine parc. št. 1975, k. o. Ježica, vpisane nepremičnine parc. št. 1975/1, št. 1975/2 in št. 1975/3, vse k. o. Ježica.

² Prilaga odgovor Oddelka MOL št. 371-1930/2018-4 z dne 29. 7. 2019 (v nadaljevanju Odgovor/19) in odgovor Oddelka MOL št. 371-1404/2020-2 z dne 24. 12. 2020.

³ Prilaga dopis MGRT št. 4300-219/2013-SVLR/69 z dne 12. 6. 2018, dopis MGRT št. 4300-219/2013-SVLR/102 z dne 18. 3. 2020 (v nadaljevanju OdgovorMGRT/20), nepodpisano in nenaslovljeno Zadevo: Nezakonitosti pri izvedbi projekta Druga faza infrastrukturnega projekta »Sava, reka, ki povezuje«, osnutek pogodbe in projektno dokumentacijo 2. faze Poti ob Savi – Sava, reka, ki povezuje, ter stališča MOL glede pripomb na predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi – Pot ob Savi.

⁴ Prim. 95. člen ZCes-1.

⁵ Prim. prvi odstavek 40. člena ZCes-1 ter 6.a in 7. člen Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/97 in 2/04).

⁶ Iz Legende slojev na hrbtni strani Prikaza izhaja, da različne črte prikazujejo »odseke po Odloku 2008« glede na kategorizacijo cest.

⁷ Glej 1. člen Odloka.

⁸ Glej 10. člen Odloka ter 5. in 19. člen Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 51/07, 57/08, 53/09, 89/09, 89/11, 10/13, 21/14, 24/15, 84/15, 70/18 in 36/19).

⁹ Glej prvo alinejo prvega odstavka in drugi odstavek 194. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 338. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3).