Na podlagi trinajste alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 – ZIPRS-A, 10/98, 34/98 – ZIPRS-B, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 51/02, 108/03 – odl. US, 72/05, 21/06 – odl. US, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 16. in 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 17/14 – ZUOPŽ, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18, 14/18 – ZUOPŠP, 123/21 – ZPrCP-F), 2. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 34/19), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro, 73/19 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 5/18) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 30. redni seji dne 3. februarja 2022 sprejel
o občinskih cestah in o izvajanju obvezne gospodarske javne službe redno vzdrževanje občinskih javnih cest v Občini Šempeter - Vrtojba
1. člen
(1) S tem odlokom Občina Šempeter - Vrtojba ureja:
1. status vseh občinskih cest in poti, in sicer:
– kategoriziranih javnih cest in javnih poti,
– nekategoriziranih občinskih cest in poti, ki se uporabljajo za javni cestni promet,
– poljskih, turističnih in drugih poti v lasti občine,
– gozdnih cest v lasti občine,
2. gradnjo vseh občinskih cest in poti,
3. upravljanje vseh občinskih cest in poti,
4. vzdrževanje vseh občinskih cest in poti,
5. varstvo občinskih javnih cest, in
6. izdajanje soglasij in dovoljenj.
(2) Postopek kategorizacije občinskih javnih cest je urejen s posebnim odlokom.
(3) S tem odlokom Občina Šempeter - Vrtojba določa tudi vsebino in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe redno vzdrževanje občinskih javnih cest (v nadaljevanju gospodarska javna služba), in sicer tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrste in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
– program gospodarske javne službe in poročanje,
– dodatna določila, ki jih mora vsebovati koncesijski akt, in sicer:
– dejavnosti ali zadeve, ki so predmet gospodarske javne službe,
– vrsto in obseg monopola,
– način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe oziroma varščine,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– podelitev koncesije (postopek podelitve, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe),
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe.
(4) Odlok določa tudi pooblastila in ukrepe policije in občinskega redarstva ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka ter prekrškovne organe.
Poleg pomenov, določenih v Zakonu o cestah, odlokih ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba, oziroma javna služba: je občinska gospodarska javna služba iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka,
– koncedent je Občina Šempeter - Vrtojba,
– koncesija je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka,
– koncesionar je vsaka oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka na podlagi koncesije (izvajalec gospodarske javne službe),
– kandidat je oseba, ki sodeluje v postopku izbire koncesionarja s podajo vloge za pridobitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest po tem odloku,
– konzorcij je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijsko-pravnega razmerja, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati pravice in obveznosti koncesionarja ter so koncedentu solidarno odgovorni,
– obnavljanje občinskih javnih cest pomeni investicijska vzdrževalna dela kot jih določa Zakon o cestah,
– začetek postopka podelitve koncesije je dan objave oddaje javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.
2. STATUS OBČINSKIH CEST IN POTI
(zakonska definicija ceste)
Cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi, ali pa le določeni udeleženci v prometu, pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
Občinska javna cesta je vsaka cesta, ki jo občina razglasi za javno cesto določene kategorije (občinsko kategorizirano cesto) in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
Občinska javna pot je občinska javna cesta (občinska kategorizirana cesta), ki pa ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.
(enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest)
Enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest določa Zakon o cestah in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
(občinske nekategorizirane ceste)
Občinske nekategorizirane ceste in poti, ki se uporabljajo za javni cestni promet, so vse prometne površine, na katerih se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi občina.
(enotni pogoji za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet)
Enotne pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, določa Zakon o cestah in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
(občinske poljske, turistične in ostale poti)
(1) Občinske poljske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in ostale poti, so tiste poti v lasti občine, ki se ne uporabljajo za javni cestni promet. Namenjene so dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti. Za take poti velja, da niso zgrajene, upravljane in vzdrževane v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Poti iz prejšnjega odstavka gradi, upravlja in vzdržuje občina tako, da je njihova uporaba varna za uporabnike, ki jim je namenjena.
(občinske gozdne ceste in poti)
Občinske gozdne ceste in poti so grajene gozdne prometnice v lasti občine, namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter so vodene v evidenci gozdnih cest. Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest urejajo predpisi o gozdovih.
3. GRADNJA OBČINSKIH CEST
(enotna pravila za gradnjo javnih cest)
Za gradnjo javnih občinskih cest se uporabljajo enotna pravila za gradnjo, kot jih določa Zakon o cestah, ter na način in pod pogoji kot to določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke in avtobusna postajališča.
(Program razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja in vzdrževanja občinskih cest se podrobneje določijo v Programu razvoja in vzdrževanja občinskih cest.
(2) S Programom razvoja in vzdrževanja občinskih cest se določijo vrstni red prednostnih nalog vzdrževanja in razvoja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve posameznih razvojnih nalog za obdobje najmanj štirih let. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih, prostorskih in okoljskih merilih.
(3) Program razvoja in vzdrževanja občinskih cest mora biti usklajen z nacionalnim programom razvoja in vzdrževanja državnih cest in mora vsebovati tudi predloge za spremembe nacionalnega programa na državnih cestah, ki vplivajo na strategijo razvoja in vzdrževanje občinskih cest.
(4) Program razvoja in vzdrževanja občinskih cest na predlog župana sprejme Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba.
(kategorizacija občinskih javnih cest)
(1) Občinske javne ceste določi in kategorizira občinski svet s posebnim Odlokom o kategorizaciji občinskih cest.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščeni del.
(3) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana.
(opustitev občinske ceste)
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste, odloči na predlog župana občinski svet.
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) O prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana.
(sofinanciranje gradnje občinske ceste)
(1) Če je gradnja ali rekonstrukcija priključka na občinsko cesto pogojena tudi z rekonstrukcijo občinske ceste, stroške rekonstrukcije občinske ceste nosi investitor priključka. Financiranje rekonstrukcije in druge medsebojne obveznosti se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in investitor priključka na občinsko cesto.
(2) Če narava proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarskega subjekta zahteva gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura prometa, gospodarska družba ali podjetnik posameznik financira ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na občinski cesti. Financiranje se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in zainteresirana gospodarska družba ali podjetnik posameznik.
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
(1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje občine. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za tisti del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
(obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske javne infrastrukture)
(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve gospodarske javne infrastrukture.
(2) Za usklajenost projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je pristojna Občinska uprava Občine Šempeter - Vrtojba.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, krije njen upravljavec.
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1) Občinska uprava mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj 90 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Občinska uprava mora dati upravljavcu druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
4. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
(upravljavec občinskih cest)
Z vsemi občinskimi cestami in potmi na območju občine upravlja Občinska uprava Občine Šempeter - Vrtojba.
(naloge in pristojnosti upravljavca)
Upravljavec opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in poti. Te naloge obsegajo:
– izdelavo strokovnih podlag za Programe razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov Programov razvoja in vzdrževanja občinskih cest,
– naloge povezane z rednim vzdrževanja vseh občinskih cest in poti,
– naloge nadzora nad stanjem vseh občinskih cest in poti,
– naloge nadzora prometno obremenitvijo vseh občinskih cest in poti, ter priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino,
– izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za izvajanje javne službe rednega vzdrževanje občinskih javnih cest,
– izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja vseh občinskih cest in poti, ki niso predmet koncesije,
– izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na vseh občinskih cestah in poteh,
– naloge v zvezi z investicijami v vse občinske ceste in poti,
– vodenje evidenc o vseh občinskih cestah in poteh,
– naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju vseh občinskih cest in poti in prometa na njih,
– izdajanje dovoljenj in soglasij ter vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za varovanje prometa na njih,
– izdajo smernic in mnenj v zvezi z javnimi cestami ter opravljanje drugih predpisanih nalog pri pripravi občinskih prostorskih aktov kot nosilec urejanja prostora,
– pripravo pripomb in predlogov v zvezi z javnimi cestami k državnim prostorskim aktom,
– druge naloge, določene z zakoni ali drugimi predpisi.
5. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
(vzdrževanje občinskih javnih cest, nekategoriziranih, poljskih ter drugih cest in poti)
(1) Občinska uprava je odgovorna za to, da se javne ceste, nekategorizirane, poljske ter druge ceste in poti vzdržujejo in obnavljajo tako, da je ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa, omogočena njihova funkcionalna in varna raba.
(2) Za vzdrževanje javnih občinskih cest se uporabljajo enotna pravila za vzdrževanje, kot jih določa Zakon o cestah.
(redno vzdrževanje občinskih javnih cest)
Redno vzdrževanje občinskih javnih cest, je obvezna občinska gospodarska javna služba določena v tretjem odstavku 1. člena tega odloka.
(pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest)
Vrsto rednih vzdrževalnih del na občinskih javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja občinskih javnih cest določa predpis, ki ga izda minister, pristojen za promet, kot to določa Zakon o cestah.
(vzdrževanje prometnih površin ter objektov in naprav ob ali nad voziščem državnih cest v naseljih)
(1) V območju meje naselja med javno službo redno vzdrževanje občinskih javnih cest spada tudi vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer:
– priključkov občinskih cest na državno cesto, razen prometne signalizacije namenjene odvijanju prometa na državni cesti,
– odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in drugih prometnih površin izven vozišča,
– podhodov in nadhodov za pešce ali kolesarje,
– kolesarskih stez in pločnikov.
(2) V območju meje naselja spada vzdrževanje cestne razsvetljave, semaforjev ter druge prometne signalizacije z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo, med občinsko javno službo rednega vzdrževanja objektov in naprav javne razsvetljave.
(3) V območju meje naselja spada vzdrževanje zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta, ki so v funkciji javnih površin naselja, na, ob ali nad voziščem državnih cest, med javno službo urejanja in čiščenja javnih površin.
(vzdrževanje križišč in križanj)
(1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinskih cest, skrbi občinska uprava.
(2) V primeru križanja z železniško progo je upravljanje in vzdrževanje objektov urejeno skladno s predpisi s področja varnosti železniškega prometa.
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na ne kategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste, ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
6. VARSTVO OBČINSKIH CEST
(enotna pravila varstva javnih cest)
Za varstvo javnih občinskih cest se uporabljajo enotna pravila za varstvo javnih cest, kot jih določa Zakon o cestah.
(začasna omejitve uporabe občinske ceste)
Začasna omejitev uporabe občinske ceste je predpisana v Zakonu o cestah.
(varovalni pas ob občinskih cestah)
Varovalni pas ob občinskih cestah je predpisan v Zakonu o cestah in znaša toliko, kot ga Zakon o cestah predpisuje kot največjega.
(gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste)
(1) Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture je dovoljeno v območju občinske ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem občinske uprave.
(2) Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja občinske uprave za njihovo gradnjo.
(3) Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(posegi v občinsko cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi na občinski cesti se lahko opravljajo le s soglasjem občinske uprave.
(2) V soglasju za izvajanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvestiti izvajalca gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odpraviti poškodbe na njej, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti občinsko upravo in izvajalca gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest.
(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti uporaba občinske ceste, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture, vgrajene v občinsko cesto, o omejitvi uporabe občinske ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvestiti policijo, občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za občinske ceste ter javnost na krajevno običajen način.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja občinske uprave izvaja vzdrževalna in druga dela na gospodarski javni infrastrukturi na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z danim soglasjem.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec gospodarske javne infrastrukture, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(priključki na občinsko cesto)
Priključki na občinsko cesto so predpisani v Zakonu o cestah.
(obvezna prilagoditev priključka)
(1) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega obsega prometa ali spremenjene vrste prometa na priključku ne izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževan, občinska uprava samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega organa ali pristojni inšpekcijski organ samostojno z upravno odločbo odredita njegovo prometno tehnično prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na župana.
(ukinitev, sprememba prometne ureditve in prestavitev priključka)
(1) Občinska uprava ali pristojni inšpekcijski organ lahko z odločbo ukine priključek na občinsko cesto v primeru, da se ne izvede prilagoditev priključka v skladu z odločbo iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava z odločbo ukine ali spremeni prometno ureditev na priključku na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Stroške nadomestnega priključka krije občina.
(3) Zoper odločbi iz prejšnjih odstavkov je dovoljena pritožba na župana.
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
Zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti je predpisana v Zakonu o cestah.
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji dovoljenja občinska uprava obvesti policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in izvajalca gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest.
(2) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste, čas njenega trajanja ter način obveščanja javnosti o zapori.
(3) Če za predlagano zaporo ni predpisan elaborat zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in zavarovanje del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, mora vloga vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste, čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme začasne prometne ureditve. Občinska uprava lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(4) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na cesti.
(5) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.
(6) Zaporo postavi izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest. Zavezanec za izvedbo zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti občinsko upravo, policijo, občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za občinske ceste najmanj tri dni pred prvo postavitvijo zapore ter takoj ob vsaki njeni spremembi.
(7) V primeru upravičene potrebe mora izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest, na kateri je delna zapora ceste, vozilom, s katerimi se opravlja izredni prevoz, vsaj enkrat tedensko brezplačno omogočiti prehod skozi zaporo ceste.
(8) Obveščenost javnosti o izvedbi zapore občinske ceste in o preusmeritvi prometa zagotovi predlagatelj zapore na krajevno običajen način, kot je določen v dovoljenju za zaporo občinske ceste.
(9) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, ali če delno ali popolno zaporo državne ceste izvede v nasprotju z dovoljenjem, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih javnih cest pa z globo 500 eurov.
(preglednosti ob občinski cesti)
Preglednost ob občinskih cestah je predpisana v Zakonu o cestah.
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
(1) Poleg prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste, ki jih določa Zakon o cestah, je na občinskih cestah prepovedano še:
– na cestišču občinske ceste voziti z štirikolesniki, kros motorji in drugimi vozili na način, s katerim bi se lahko poškodovalo vozišče,
– zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami.
(2) Enake prepovedi ogrožanja kot za občinske javne ceste in prometa na njej veljajo tudi za ogrožanje občinskih nekategoriziranih cest, občinskih poljskih, turističnih in ostalih poti ter občinskih gozdnih cest in poti in prometa na njih.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim, odstavkom tega člena.
(4) Z globo 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(odprava poškodb ali onesnaženj občinske ceste)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest mora brez odlašanja z občinskih javnih cest odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej na način, kot to določa Zakon o cestah.
(2) Odprava poškodb ali onesnaženja občinske ceste bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje, ki jo povzroči:
– vozilo – bremeni voznika ali lastnika,
– žival – bremeni lastnika oziroma rejca.
(3) Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, na nekategoriziranih občinskih cestah občinskih poljskih, turističnih in ostalih poteh ter občinskih gozdnih cestah in poteh, je dolžna sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori, ji to odredi organ, ki izvaja inšpekcijski nadzor po tem odloku.
(4) Če organ, ki izvaja inšpekcijski nadzor, ugotovi, da povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, sam tega ne bo storil, ali da strokovno ni usposobljen, ali da ni opremljen za to, odredi odstranitev posledic oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja po za to usposobljenem izvajalcu na stroške povzročitelja ozirom osebe, ki jo bremeni odprava posledic.
(5) Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ne izključuje morebitne odgovornosti za storjeni prekršek.
(prometna ureditev na občinskih cestah)
Prometno ureditev ali njeno spremembo na občinski cesti oziroma njenem delu odredi s sklepom občinska uprava. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del sklepa elaborat prometne ureditve.
(prometna signalizacija in prometna oprema na občinskih cestah)
(1) Postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah odredi občinska uprava.
(2) Na občinski cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna prometna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. Postavitev in odstranitev turistične in druge obvestilne prometne signalizacije odreja občinska uprava. Občina ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev, vzdrževanje in odstranitev.
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
(1) Postavljanje in uporaba objektov za obveščanje in oglaševanje je v območju občinske ceste zunaj naselja prepovedano.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava izda soglasje za postavitev in uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,
– če se z obvestili upravljavca ceste podajajo udeležencem cestnega prometa pomembne informacije in zanje ni predpisana prometna signalizacija,
– če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu občinske ceste,
– če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine občinske ceste ali druge površine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z občinske ceste.
(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo in uporabljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
(4) Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov v območju občinske ceste je prepovedano. Svetlobne vitrine se lahko v območju občinske ceste v naselju postavljajo zunaj vozišča občinske ceste.
(5) Soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih postavitev je predvidena v območju občinske ceste, izda občinska uprava na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestil iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena, katerih postavitev odredi občinska uprava.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena ali brez soglasja postavi oziroma uporablja objekt za obveščanje in oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi oziroma uporablja v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(7) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
7. IZDAJANJE SOGLASIJ IN DOVOLJENJ
Soglasja in dovoljenja, ki jih izdaja občinska uprava, so naslednja:
– soglasje za gradnjo žičniških naprav nad ali ob občinski cesti, ki ga določa Zakon o cestah,
– soglasje za izkoriščanje mineralnih surovin ob občinski cesti, ki ga določa Zakon o cestah,
– soglasje za izvajanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, ki ga določa Zakon o cestah,
– soglasje za izvajanje del v območju občinske ceste, ki ga določa Zakon o cestah,
– dovoljenje za izredni prevoz po občinskih cestah, ki ga določa Zakon o cestah,
– soglasje Direkciji RS za infrastrukturo za izdajo dovoljenja za izredni prevoz po državnih in občinskih cestah, ki ga določa Zakon o cestah,
– soglasje za prestavitev občinske ceste, ki je določeno v 17. členu tega odloka,
– soglasje za poseg v varovalni pas ob občinski cesti, ki ga določa Zakon o cestah,
– soglasje za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste, ki je določeno v 31. členu tega odloka,
– soglasje za poseg v občinsko cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske javne infrastrukture, ki je določeno v 32. členu tega odloka,
– soglasje za gradnjo ali rekonstrukcijo priključka na občinsko cesto, ki ga določa Zakon o cestah,
– dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, ki ga določa Zakon o cestah,
– soglasje za postavitev in uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje, ki je določeno v 43. členu tega odloka, in
– druga soglasja ali dovoljenja, ki bi jih predpisal Zakon o cestah.
(postopek za izdajo soglasij in dovoljenj)
(1) O z Zakonom o cestah in tem odlokom predpisanih soglasjih in dovoljenjih občinska uprava odloči z odločbo, izdano v upravnem postopku.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki jih po določbah Zakona o cestah in tega odloka izdaja občinska uprava, je dovoljena pritožba na župana.
(3) Vlogam za izdajo soglasij in dovoljenj iz prejšnjega člena mora vlagatelj, če s katerim drugim predpisom ni drugače določeno, priložiti:
1. dokumentacijo, ki jo predpisujejo predpisi o gradnji objektov ali del dokumentacije, oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe javne površine,
2. izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter, da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje).
(4) V izdanem soglasju po vlogi iz predhodnega odstavka občinska uprava predpiše zlasti:
1. rok dokončanja del na javni cesti,
2. način zavarovanja gradbišča,
3. delno ali popolno zaporo javne ceste,
4. nadzor nad vzpostavitvijo javne ceste v prejšnje stanje.
(5) V izdanem soglasju občinska uprava lahko ob upoštevanju vseh okoliščin določi:
1. da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic,
2. da bo namesto upoštevanja izjave iz prve alineje drugega odstavka sama, vendar na stroške vlagatelja in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih, poskrbel za povrnitev javne ceste v prejšnje stanje,
3. da mora vlagatelj po povrnitvi v prejšnje stanje po potrebi pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi občinska uprava.
(6) Za večje posege v javne površine, pred izdajo soglasja občinska uprava kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument zavarovanja. Če vlagatelj ne izpolni obveznosti iz soglasja, potrebna dela naroči na njegove stroške občinska uprava.
8. VSEBINA IN NAČIN IZVAJANJA OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE REDNO VZDRŽEVANJE OBČINSKIH JAVNIH CEST
8.1. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
(oblika izvajanja gospodarske javne službe)
(1) V Občini Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: občina) se obvezna gospodarska javna služba iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije.
(2) Koncesija gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo kot ga določa zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(3) Ta odlok je koncesijski akt, kot ga določata zakona, ki urejata gospodarske javne službe in javno-zasebno partnerstvo.
(4) Izvajalec gospodarske javne službe iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka je vsaka oseba, ki pridobi koncesijo za redno vzdrževanje občinskih javnih cest (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).
(dolžnost izvajalca gospodarske javne službe)
(1) Za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe mora koncesionar:
– redno, trajno, neprekinjeno in strokovno izvajati vse storitve gospodarske javne službe za celotno območje občine,
– obračunavati storitve gospodarske javne službe občini,
– redno in pravočasno obveščati občinsko upravo o posameznih aktivnostih izvajanja gospodarske javne službe,
– voditi evidence o izvajanju gospodarske javne službe,
– zagotavljati in objavljati predpisane podatke ter poročati pristojnim organom,
– v sodelovanju z občinsko upravo skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarske javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje gospodarske javne službe,
– pripravljati predloge letnih in dolgoročnih Programov izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest.
(2) Poleg določil tega odloka, se mora koncesionar držati tudi ostalih predpisov, ki urejajo gospodarsko javno službo vzdrževanja javnih cest.
(3) Med izvajanjem gospodarske javne službe mora koncesionar sodelovati tudi z drugimi izvajalci gospodarskih javnih služb v občini, posebej še z izvajalcem gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin.
Gospodarska javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Šempeter - Vrtojba.
8.2. Vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev
(predmet in gospodarske javne službe, redno vzdrževanje občinskih javnih cest)
Predmet gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest je izvajanje rednega vzdrževanja vseh občinskih javnih cest v času trajanja koncesije v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih javnih cest, nadzor nad stanjem občinskih javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti občinskih javnih cest ob naravnih in drugih nesrečah.
(redno vzdrževanje ostalih občinskih cest)
Predmet gospodarske javne službe je lahko tudi izvajanje rednega vzdrževanje nekategoriziranih občinskih cest in poti, ki se uporabljajo za javni cestni promet, poljskih, turističnih in drugih poti v lasti občine ter gozdnih cest v lasti občine, za katere tako določi občinska uprava.
(vsebina gospodarske javne službe)
Podrobneje so vrste nalog iz prejšnjega odstavka in način njihovega izvajanja določeni v predpisu, ki ureja vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in nivo rednega vzdrževanja javnih cest (pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest).
(1) Posamezna dela vzdrževanja vodnih propustov, merjenja osnih pritiskov, vzdrževanje svetlobno-signalnih naprav, zalivanje reg in razpok, čiščenje lovilnih mrež za padajoče kamenje z brežin in druga specializirana dela rednega vzdrževanja občinskih javnih cest, ki zahtevajo posebno specializirano opremo, katere zaradi obsega njene uporabe ni gospodarno uporabljati zgolj na območju občine, ali za katerih izvajanje je potrebna posebna usposobljenost izvajalca, ki je ni smotrno zagotavljati zgolj za območje občine, lahko občinska uprava odda v skladu s predpisi o javnem naročanju.
(2) Dela iz prejšnjega odstavka, ki jih koncesionar ne izvaja, se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(obnavljanje občinskih cest)
Obnavljanje občinskih cest izvaja občinska uprava, ki oddaja posamezna dela obnavljanja občinskih cest v skladu s predpisi o javnem naročanju.
(izvajanje javne službe v izrednih razmerah)
(1) V času izrednih razmer (velike snežne padavine, naravne in druge nesreče) lahko župan poleg izvajalca gospodarske javne službe, za izvajanje gospodarske javne službe aktivira tudi enote za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe.
8.3. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin
Storitve gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsem uporabnikom občinskih javnih cest in drugih občinskih cest in poti pod enakimi pogoji.
8.4. Pravice in obveznosti uporabnikov
Uporabniki storitev gospodarske javne službe (javnih dobrin) so vsi uporabniki občinskih javnih cest. Naročnik in plačnik storitev gospodarske javne službe pa je občina.
Uporabniki imajo zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja javne službe.
Uporabniki so dolžni:
– omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočati neoviran dostop do vseh občinskih cest, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe,
– obveščati občinsko upravo o vseh dejstvih, pomembnih za izvajanje javne službe, posebno pa o vsaki poškodbi ali spremembi na občinski cesti, ki lahko vpliva na njeno varno uporabo.
8.5. Viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja
(financiranje gospodarske javne službe)
(1) Gospodarska javna služba se financira iz proračuna občine.
(2) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem rednega vzdrževanja občinskih javnih cest druga sredstva (npr. odškodnine, plačilo zavarovalnih škod), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest.
8.6. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa
(gospodarska javna infrastruktura)
Občina za izvajanje gospodarske javne službe ne zagotavlja gospodarske javne infrastrukture.
Občina za izvajanje javne službe ne zagotavlja objektov in naprav, ki niso gospodarska javna infrastruktura pač pa jih zagotavlja koncesionar.
8.7. Program javne službe in poročanje
(1) Letni program izvajanja gospodarske javne službe izdela izvajalec javne službe do 30. 11. za naslednje leto in ga predloži v usklajevanje in potrditev občinski upravi.
(2) Letni program izvajanja gospodarske javne službe mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o načrtovanih količinah storitev gospodarske javne službe za tekoče leto,
– podatke o načrtovanih količinah storitev gospodarske javne službe za naslednje leto,
– podatke o načrtovanih stroških izvajanja gospodarske javne službe za tekoče leto,
– podatke o načrtovanih stroških izvajanja gospodarske javne službe za prihodnje leto,
– podatke o načrtovanih vlaganjih v objekte in opremo za izvajanje gospodarske javne službe v tekočem letu,
– podatke o načrtovanih vlaganjih v objekte in opremo za izvajanje gospodarske javne službe v naslednjem letu,
– podatke o poslovanju, ki lahko vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo izvajanje gospodarske javne službe.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka predložiti tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi občinska uprava.
(4) S potrjenim programom izvajanja gospodarske javne službe župan seznani občinski svet.
(1) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan najkasneje do 31. 3. vsakega naslednjega leta občinski upravi v potrditev predložiti letno poročilo izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
(2) Letno poročilo izvajanja gospodarske javne službe mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o izvedenih količinah storitev gospodarske javne službe za predpreteklo leto,
– podatke o načrtovanih količinah storitev gospodarske javne službe za preteklo leto,
– podatke o izvedenih količinah storitev gospodarske javne službe za preteklo leto,
– podatke o dejanskih stroških gospodarske javne službe za predpreteklo leto,
– podatke o načrtovanih stroških gospodarske javne službe za preteklo leto,
– podatke o dejanskih stroških gospodarske javne službe za preteklo leto,
– podatke o izvedenih vlaganjih v objekte in opremo za izvajanje gospodarske javne službe v predpreteklem letu,
– podatke o načrtovanih vlaganjih v objekte in opremo za izvajanje gospodarske javne službe v preteklem letu,
– podatke o izvedenih vlaganjih v objekte in opremo za izvajanje gospodarske javne službe v preteklem letu,
– podatke o poslovanju, ki so vplivali na nastajanje stroškov ali so drugače vplivali izvajanje gospodarske javne službe,
– opisno oceno izvajanja gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi občinska uprava.
(4) S potrjenim letnim poročilom o izvajanju gospodarske javne službe župan seznani občinski svet.
8.8. Dodatna določila, ki jih mora vsebovati koncesijski akt
8.8.1. Dejavnosti ali zadeve, ki so predmet gospodarske javne službe
(1) Koncesijsko razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za izvajanje javne službe iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar pridobi koncesijo s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(3) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo, s predhodnim soglasjem koncedenta.
(4) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
(statusne spremembe koncesionarja)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
(ostale dejavnosti koncesionarja)
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno računovodsko evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, predpisi izdanimi za njegovo izvrševanje in drugimi predpisi s tega področja.
(odgovornost koncesionarja za škodo)
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci – Občini Šempeter - Vrtojba, uporabnikom ali tretjim osebam.
8.8.2. Vrsta in obseg monopola
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na celotnem območju občine izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo, mora le-to izvajati v svojem imenu in za svoj račun.
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
8.8.3. Način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe oziroma varščine
Za izvajanje gospodarske javne službe koncesionar ne plačuje koncesijske dajatve.
8.8.4. Začetek in čas trajanja koncesije
(1) Koncesija po tem odloku se podeli za deset let (v nadaljnjem besedilu: rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v desetem letu od dneva začetka teka roka koncesije.
8.8.5. Podelitev koncesije
(postopek podelitve koncesije)
(1) Koncesija po tem odloku se podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva, kot to določa zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) Glede javnega razpisa za izbiro izvajalca gospodarske javne službe in pravnega/sodnega varstva v tem postopku se uporabljajo predpisi o javnih naročilih, kot to določa zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(3) Upravno odločbo o izbiri koncesionarja izda občinska uprava.
(4) O pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloča župan.
(5) V razpisni dokumentaciji se določi predvideni okvirni obseg posameznih vrst del rednega vzdrževanja za območje koncesije v času trajanja koncesije.
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje razpisa za izbiro izvajalca gospodarske javne službe, se izbere z javnim razpisom po postopku, ki ga urejajo predpisi o javnem naročanju.
(2) Javni razpis vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, jezik, v katerem morajo biti prijave napisane ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...),
9. način zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti dosegljiva prijaviteljem brezplačno,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena se v javnem razpisu lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijskega razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, ki jih zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava, sestavni deli obeh pa morajo biti vsebinsko medsebojno skladni.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom dostop do razpisne dokumentacije in jim na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka tega člena.
V javnem razpisu se določijo razpisni pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar po tem odloku. Z razpisnimi pogoji se ne sme določati bistveno novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
(merila za izbor koncesionarja)
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar lahko postane vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje določene s tem odlokom.
(2) Vsak kandidat lahko vloži le eno vlogo (prijavo) za koncesijo. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
(3) Kandidat, ki se prijavi na javni razpis, mora:
1. dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek ...),
2. dokazati, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje gospodarske javne službe,
3. dokazati, da je sposoben samostojno ali s podizvajalci zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati gospodarsko javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi,
4. dokazati, da razpolaga z ustreznimi objekti in opremo za izvajanje gospodarske javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko izvaja gospodarsko javno službo,
5. dokazati, da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe,
6. obvezati se zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam za kar predloži ustrezno predpogodbo ali ustrezen drugačen dokaz,
7. predložiti osnutek načrta izvajanja gospodarske javne službe, ki vsebuje tudi vse podatke o izvajanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti in finančno-operativnega vidika.
(4) Kandidat, ki v vlogi nastopa s podizvajalci, se lahko glede izkazovanja pogojev sklicuje na kapacitete oziroma referenčna potrdila podizvajalcev, ki jih navede v vlogi, če ti podizvajalci izpolnjujejo pogoje iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Podrobneje se način dokazovanja pogojev iz tega člena določi v razpisni dokumentaciji.
(1) Vlogo (prijavo) za koncesijo lahko predloži tudi več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi na istem koncesijskem območju. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah, je taka vloga nepravilna.
(2) Kadar predloži skupno vlogo konzorcij, se vlogi priloži sklenjena pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
– člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija,
– vodilni član konzorcija ali druga oseba, ki se ji posredujejo sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije z učinkom za vse člane konzorcija,
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije,
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
(3) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz 1. in 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, ostale pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, ki so navedeni v skupni vlogi, če ti podizvajalci iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka tega člena.
8.8.6. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije,
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe,
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme oziroma druge infrastrukture koncesije, vlaganje osnovnih sredstev koncesionarja v dejavnost gospodarske javne službe,
4. garancije za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe,
5. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta,
6. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
7. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje gospodarske javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti,
8. pogodbene kazni zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja gospodarske javne službe,
9. povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem gospodarske javne službe,
10. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti,
11. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
12. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
13. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
14. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja gospodarske javne službe.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, tem odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.
(1) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne storitve dejavnosti javne službe, ki jih bodo izvajali.
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru javne službe iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in pogoj iz tega odloka.
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča)
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.
8.8.7. Prenos koncesije
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z občino.
8.8.8. Prenehanje koncesijskega razmerja
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe,
– zaradi prenehanja koncesionarja,
– zaradi stečaja koncesionarja,
– z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja,
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog glede pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda se da v pisni obliki.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha in se prenese na pravnega naslednika kot to ureja ta odlok za prenos koncesije v 86. členu.
(3) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega člana ali več članov konzorcija koncesijsko razmerje ne preneha, če drugi člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.
(1) Koncesijsko razmerje preneha z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, kot to določa zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) Če je koncesionar konzorcij, zaradi uvedbe stečaja nad enim ali več člani konzorcija koncesijsko razmerje ne preneha, če drugi člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.
(1) Občinska uprava z upravno odločbo odvzame koncesijo, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo,
– po lastni krivdi ne izvaja koncesije in je zato ogrožena varnost prometa po državnih cestah,
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo,
– ne izpolnjuje več pogojev iz 76. člena tega odloka,
– krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije,
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih občinska uprava izda v okviru nadzora nad koncesijo,
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije; ta določba ne velja za dokončne odločbe, s katerimi so naložena določena redna vzdrževalna dela, dokler za ta redna vzdrževalna dela koncedent ne zagotovi sredstev v okviru koncesijskega razmerja.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Občinska uprava pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije.
(4) Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.
(1) Odkup koncesije je mogoč takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo mogoče redno vzdrževanje občinskih javnih cest učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti:
– izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v specializirano opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;
– povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za čas do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
8.8.9. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja Občinska uprava Občine Šempeter - Vrtojba.
(2) Koncesionar je dolžan Občinski upravi Občine Šempeter - Vrtojba omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(3) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
(5) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, nadzor nad ustreznostjo uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti ter nadzor izvajanja dejavnosti glede obsega izvedenih del, njihove kakovosti ter drugih značilnosti.
(6) Če Občinska uprava Občine Šempeter - Vrtojba ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
9. POOBLASTILA IN UKREPI POLICIJE IN OBČINSKEGA REDARSTVA
Pooblastila policije in občinskega redarstva na občinskih javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet določa Zakon o cestah.
10. INŠPEKCIJSKI NADZOR TER PREKRŠKOVNI ORGAN
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka na vseh občinskih cestah in poteh izvaja občinski organ, ki ima nalogo opravljanja občinskega inšpekcijskega nadzorstva.
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za inšpektorja za ceste občinskega inšpekcijskega organa je lahko imenovan posameznik, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
Obseg inšpekcijskega nadzorstva, vodenje inšpekcijskega postopka, splošne inšpekcijske ukrepe ter začasni ukrep omejitve uporabe ceste določa Zakon o cestah.
Občinski organ, ki ima nalogo opravljanja občinskega inšpekcijskega nadzorstva, je prekrškovni organ za vse prekrške iz tega odloka, razen za prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej, ki so določene v 39. členu tega odloka.
Občinski organ, ki ima nalogo opravljanja občinskega redarstva je prekrškovni organ za prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej, ki so določene v 39. členu tega odloka.
11. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prvi Program razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
Prvi predlog Programa razvoja in vzdrževanja občinskih cest župan predloži občinskemu svetu v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(podaljšanje veljavnosti pogodbe)
Gospodarska družba, ki ima ob uveljavitvi tega odloka z občino sklenjeno koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje občinskih javnih cest, opravlja delo po tej pogodbi do izteka njenega roka ali uveljavitve nove koncesijske pogodbe, sklenjene z izbranim koncesionarjem v skladu s tem odlokom, če do poteka roka navedene pogodbe nova koncesijska pogodba še ni sklenjena.
(prenehanje veljavnost drugih predpisov)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati:
– Odlok o občinskih javnih cestah in drugih javnih površinah v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 59/08).
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0013/2022-4
Šempeter pri Gorici, dne 3. februarja 2022
Občine Šempeter - Vrtojba
