Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je Občinski svet Občine Mežica na 20. seji dne 16. 2. 2022 sprejel
o proračunu Občine Mežica za leto 2022
S tem odlokom se za Občino Mežica za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR |
| Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto | Proračun 2022 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 5.086.123 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 2.989.610 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 2.444.529 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 2.194.848 |
| 703 Davki na premoženje | 204.730 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 44.951 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 545.081 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 276.741 |
| 711 Takse in pristojbine | 1.750 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 2.790 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 263.800 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 130.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 75.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 55.000 |
73 | PREJETE DONACIJE | 10.000 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 10.000 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 1.956.513 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 1.579.900 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav | 376.613 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) | 5.680.158 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 1.230.542 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 201.626 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 32.875 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 888.344 |
| 403 Plačila domačih obresti | 11.646 |
| 409 Rezerve | 96.051 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 1.508.726 |
| 410 Subvencije | 10.450 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 707.841 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 197.742 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 592.693 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 2.829.270 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 2.829.270 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 111.620 |
| 431 Investicijski transferi drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki | 58.050 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 53.570 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –594.035 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500+501) | 280.000 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 280.000 |
| 500 Domače zadolževanje | 280.000 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550+551) | 131.046 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 131.046 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 131.046 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –445.081 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 148.954 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) | 594.035 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 445.081 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mežica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ in 189/20 – ZFRO), ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu.
2. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije.
3. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in se uporabi za vzdrževanje gozdnih jas, mokrišč in ramiz za malo divjad.
(prerazporejanje pravic porabe)
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med proračunskimi postavkami v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika – župan.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Neposredni uporabnik lahko v letu 2022 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2022 in ki zapadejo v plačilo v letu 2023, v višini 60 odstotkov obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2022. V letu 2022 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2024, do višine 40 odstotkov obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2022 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
Razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oziroma Evropske unije.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
(proračunski skladi in splošna proračunska rezervacija)
Proračunski skladi so:
1. podračun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF,
2. splošna proračunska rezervacija, oblikovana po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 36.050,63 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
Skladno z 42. členom ZJF se v proračunu del predvidenih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Ta sredstva se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi teh sredstev v občini odloča župan. V letu 2022 se oblikuje v višini 60.000,00 €.
Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.018,66 €.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM
(upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.
Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristojnega organa občine prosta delovna sredstva naprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
6. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 280.000,00 eurov.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev, posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih je ustanoviteljica občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(obseg zadolževanja občine in upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2022 zadolži v višini sklenjenih vseh kreditnih pogodb, ki imajo soglasje s strani občinskega sveta in Ministrstva za finance.
(likvidnostno zadolževanje)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga in izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.
(zadolževanje v obdobju začasnega financiranja)
V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Mežica v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0003/2022-1
Mežica, dne 16. februarja 2022
