Na podlagi osmega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 5. člena ter za izvrševanje 4. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18 in 204/21) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo
V Uredbi o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 47/18, 191/20 in 36/21) se 7. člen spremeni tako, da se glasi:
(dodana vrednost na zaposlenega)
(1) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.
(2) Za ugotavljanje povišanja dodane vrednosti v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na dodano vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.
(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti na ravni štirimestne številčne šifre klasifikacije gospodarske dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str.1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241).
(4) Za ugotavljanje višje dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na povprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z zadnjim razpoložljivim podatkom o povprečni dodani vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča.«.
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
(podrobnejša opredelitev pogojev za dodelitev spodbude iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost)
(1) Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba energije pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.
(2) Energetska učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki mora biti skladna z najvišjimi energetskimi standardi oziroma se nanaša na najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja okoljskega odgovornega ravnanja mora investitor ali prejemnik spodbude predložiti strategijo oziroma akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja.
(4) Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v širitev zmogljivosti gospodarske družbe ali v bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe izkazana, če se poraba materialov oziroma surovin pri proizvodnji obstoječega proizvoda ali procesu ali storitvi zmanjša vsaj za 10 %.
(5) Snovna učinkovitost proizvodnje ali storitve ali procesa je v primeru investicije v vzpostavitev nove gospodarske družbe ali v diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, izkazana, če je iz investicijske dokumentacije razviden nakup strojev in opreme, ki so skladni z najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
(6) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja ocenjenih točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu, se upošteva vsota ocenjenih točk pri merilih, po katerih se presoja okoljski vidik investicije iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe.
(7) Šteje se, da je investicija izvedena v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, če se ta ne nanaša na gospodarsko dejavnost, ki škoduje enemu izmed šestih okoljskih ciljev, na podlagi Obvestila Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL C št. 58 z dne 18. 2. 2021, str. 1). Za investicijo in dejavnost, na katero se investicija nanaša, se šteje:
1. da bistveno škoduje blažitvi podnebnih sprememb, kadar vodi do znatnih emisij toplogrednih plinov;
2. da bistveno škoduje prilagajanju podnebnim spremembam, kadar vodi do povečanega škodljivega vpliva na podnebje (na sedanje in pričakovano stanje);
3. da bistveno škoduje trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
4. da bistveno škoduje krožnemu gospodarstvu (vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem), kadar vodi do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov ali kadar lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
5. da bistveno škoduje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo;
6. da bistveno škoduje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je bistveno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Evropske unije.«.
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
(vpliv investicije na regijo)
(1) Investicija ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo izvedena, iz ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika, če seštevek točk pri posameznem vidiku investicije pomeni najmanj 10 odstotkov vseh točk posameznega vidika investicije.
(2) Ekonomski vidik investicije se presoja glede na:
– prednostna področja,
– stopnjo tehnološke zahtevnosti investicije.
(3) Okoljski vidik investicije se presoja glede na:
– vpliv gospodarske družbe in investicije na okolje,
– prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja,
– prispevek investicije na področju blažitve podnebnih sprememb,
– prispevek gospodarske družbe k okoljski odgovornosti lokalnega okolja in razogljičenju prometnega sektorja.
(4) Prostorski vidik investicije se presoja glede na:
– skladnost načrtovane investicije z namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih,
– učinke investicije na skladen regionalni razvoj.
(5) Socialni vidik investicije se presoja glede na:
– prispevek gospodarske družbe k digitalni preobrazbi,
– sodelovanje gospodarske družbe z lokalnim okoljem ali širšo skupnostjo.«.
Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
(merilo prednostna področja)
(1) V skladu z načrtom za okrevanje in odpornost se med prednostna področja uvrščajo naslednji sektorji:
– napredna avtomobilska industrija in mobilnost,
– proizvodnja strojev in izdelkov iz kovin,
– sektor hrane in pijače,
– sektor informacijske in komunikacijske tehnologije,
– proizvodnja električne opreme in
– farmacevtska industrija in proizvodnja medicinske opreme.
(2) Za namene te uredbe se med prednostna področja štejejo tudi prebojna področja oziroma blago in storitve, kot jih določa program, ki ureja spodbujanje investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva.«.
V 10. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude se merila za dodelitev spodbud ovrednotijo na naslednji način:
| Merilo | Najvišje možno število točk |
1. | Prednostna področja | 6 |
2. | Stopnja tehnološke zahtevnosti investicije | 10 |
3. | Vpliv gospodarske družbe in investicije na okolje | 15 |
4. | Prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja | 13 |
5. | Prispevek investicije na področju blažitve podnebnih sprememb | 13 |
6. | Prispevek gospodarske družbe k okoljski odgovornosti lokalnega okolja in razogljičenju prometnega sektorja | 9 |
7. | Skladnost načrtovane investicije z namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih | 10 |
8. | Učinki investicije na skladen regionalni razvoj | 8 |
9. | Prispevek gospodarske družbe k digitalni preobrazbi | 10 |
10. | Sodelovanje gospodarske družbe z lokalnim okoljem ali širšo skupnostjo | 6 |
| SKUPAJ | 100 |
DODATNO MERILO: Umeščenost investicije na obmejno problemsko območje ali na območje občine, ki spada v okvir parkovnih občin Triglavskega narodnega parka | 10 |
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Dodatnih 10 točk se dodeli vsoti ocenjenih točk pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, če bo investicija izvedena na obmejno problemskem območju ali na območju občine, ki spada v okvir parkovnih občin Triglavskega narodnega parka.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedilom »v 11. členu« doda besedilo »ali v prvem odstavku 11.č člena«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če je investicija pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se dodatno merilo ne upošteva, ocenjena z manj kot 50 točkami, se vloga zavrne.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če vsota ocenjenih točk pri merilih od 3 do 6 iz tabele iz prvega odstavka tega člena predstavlja najmanj 40 % vsote ocenjenih točk pri merilih od 1 do 10 iz tabele iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se dodatno merilo ne upošteva, se šteje, da investicija dosega najmanj 40 % točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Največja intenzivnost pomoči, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, oziroma največje intenzivnosti pomoči, določene za pomoč za naložbe za mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije EU št. 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39, v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(2) Če upravičeni stroški investicije presegajo 50.000.000 eurov, se šteje, da gre za velik investicijski projekt.
(3) Vrednost upravičenih stroškov za velik investicijski projekt iz prejšnjega odstavka mora biti izračunana na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve spodbude ali pri velikih investicijskih projektih, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.
(4) Če gre za velik investicijski projekt iz drugega odstavka tega člena, se dovoljena višina pomoči izračuna kot prilagojen znesek pomoči po naslednji enačbi:
najvišji znesek pomoči = R x (50.000.000 eurov + 0,5 x B + 0 x C),
pri čemer je:
– R: | največja intenzivnost pomoči, ki velja na upravičenem območju v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, brez povečane intenzivnosti pomoči za MSP, |
– B: | del upravičenih stroškov med 50.000.000 eurov in 100.000.000 eurov in |
– C: | del upravičenih stroškov nad 100.000.000 eurov. |
(5) Če višina pomoči presega najvišji prilagojeni znesek pomoči iz prejšnjega odstavka in upravičeni stroški investicije presegajo 100.000.000 eurov, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude pri Evropski komisiji.
(6) Vsaka investicija, ki jo je začela ista gospodarska družba (na ravni skupine) v treh letih od datuma začetka izvajanja investicije pri drugi investiciji, ki prejema državno pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot, je del enotne investicije.
(7) Investitor ali prejemnik spodbude morata iz lastnih virov ali z zunanjim financiranjem v obliki, ki ni povezana z javnimi sredstvi, zagotoviti sredstva v višini najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov investicije.
(8) Pri dodelitvi spodbud, za katere veljajo pravila o državnih pomočeh, veljajo zgornje meje državne pomoči in pragovi za priglasitev ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je državna pomoč dodeljena in ali je državna pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih državnih pomoči hkrati za dejavnost, investicijo ali gospodarsko družbo. Državna pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost državne pomoči ali najvišji znesek državne pomoči v skladu s to uredbo.
(9) Dodelitev spodbud se ne sme združevati s pomočjo de minimis za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.«.
Za 11.c členom se doda nov 11.č člen, ki se glasi:
(pomoči za naložbe za MSP)
(1) Najvišji znesek pomoči za naložbe MSP lahko znaša največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov v primeru malih podjetij in največ 10 % vrednosti upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.
(2) Če višina pomoči za naložbe MSP presega 7.500.000 eurov na podjetje in investicijo, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude pri Evropski komisiji.
(3) Pri ugotavljanju, ali se spoštuje prag za priglasitev, določen v prejšnjem odstavku, in pri ugotavljanju največje intenzivnosti pomoči, določene v prvem odstavku tega člena, se upošteva skupni znesek pomoči za investicijo ali podjetje, ki prejema pomoč.«.
Priloga Merila za dodelitev spodbud se nadomesti z novo Prilogo Merila za dodelitev spodbud, ki je kot Priloga sestavni del te uredbe.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-79/2022
Ljubljana, dne 24. februarja 2022
EVA 2021-2130-0051
Vlada Republike Slovenije
