Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)
Razglašam Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. februarja 2022.
Št. 003-02-1/2022-46
Ljubljana, dne 8. marca 2022
O SPODBUJANJU DIGITALNE VKLJUČENOSTI (ZSDV)
(1) Ta zakon določa načrtovanje in ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije.
(2) Ta zakon se ne uporablja za zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti elektronskih komunikacijskih omrežij, ki jih urejajo predpisi o elektronskih komunikacijah.
(1) Namen zakona je povečanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije ter primerjalni napredek digitalne razvitosti gospodarstva in družbe Republike Slovenije.
(2) Cilji zakona so:
1. krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije,
2. spodbujanje zanimanja za naravoslovno in tehniško znanje, še posebej na področju digitalnih tehnologij (računalniško programiranje, robotika, umetna inteligenca in podobno),
3. krepitev razumevanja digitalnih tehnologij ter njihove odgovorne in varne uporabe,
4. dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc,
5. povečanje števila zaposlenih z digitalnimi kompetencami,
6. povečanje zanimanja za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo strokovne digitalne kompetence, ter zmanjševanje razlik med spoloma na tem področju,
7. dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvoj podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. Digitalna vključenost je možnost posameznikov, da dostopajo do razpoložljive informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, jih kompetentno in varno uporabljajo, vanje zaupajo in tako aktivno sodelujejo v informacijski družbi.
2. Digitalne kompetence se nanašajo na sposobnost posameznika, da kompetentno in varno uporablja ter soustvarja digitalne tehnologije, rešitve in storitve.
3. Osnovne digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za vsakodnevne potrebe, ki vključujejo varno rabo računalniške opreme, spletnih brskalnikov in elektronske pošte, osnovno upravljanje vsebin in datotek ter njihovo deljenje, znanje osnovnega digitalnega komuniciranja (na primer avdio-video klic), uporabo digitalnega podpisa in elektronske identitete ter zmožnost digitalne interakcije z zasebnimi in javnimi organizacijami (spletno bančništvo, e-storitve javne uprave in javnega sektorja, spletna trgovina in podobno).
4. Zahtevnejše digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za reševanje zapletenih problemov, ki vključujejo urejanje spletnih strani in vsebin, tabelarični in grafični prikaz podatkov, urejanje in uporabo zbirk podatkov, digitalno trženje ter uporabo analitičnih orodij in orodij za projektno vodenje. Med zahtevnejše digitalne kompetence spadajo tudi razvoj enostavnih digitalnih rešitev ter znanje in spretnost učiteljev, da učni proces izvajajo z uporabo digitalnih šolskih učnih gradiv.
5. Strokovne digitalne kompetence so kompetence razvoja digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, ki vključujejo računalniško programiranje, izboljšanje digitalne uporabniške izkušnje in kibernetske varnosti, shranjevanje ter obdelavo podatkov in uporabo tehnologij, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari, visoko zmogljivo računalništvo, 3D tiskanje, obogatena in navidezna resničnost, tehnologija veriženja blokov.
6. Kompetence podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami so kompetence, ki spodbujajo inovativnost, omogočajo prepoznavanje in udejanjanje poslovnih ter drugih priložnosti in ustvarjanje dodane vrednosti s pomočjo digitalnih tehnologij, rešitev ali storitev.
7. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (v nadaljnjem besedilu: indeks DESI) je statistično izveden sestavljeni kazalnik, ki ga je razvila Evropska komisija, da bi ocenila razvoj držav članic Evropske unije v smeri digitalnega gospodarstva in družbe. Združuje niz kazalnikov, ki temeljijo na štirih razsežnostih: človeški kapital, povezljivost, integracija digitalne tehnologije in digitalnih javnih storitev.
II. NAČELA SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI
(načelo ciljnih skupin in stopnjevitosti digitalnih kompetenc)
(1) Ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za spodbujanje) so usmerjeni v ciljne skupine prebivalstva, pri katerih obstaja največje odstopanje od ciljne ravni digitalnih kompetenc, in tiste, pri katerih je mogoče pričakovati, da bo dvig ravni digitalnih kompetenc omogočil največji družbeni napredek.
(2) Z ukrepi za spodbujanje se spodbuja pridobitev ali dvig razvitosti digitalnih kompetenc na tisto stopnjo, ki je potrebna za pričakovano stopnjo digitalne vključenosti posamezne ciljne skupine v sodobne načine komuniciranja, izobraževanja, preživljanja prostega časa, dela, poslovanja, sodelovanja v družbi in uveljavljanja pravic.
(načelo enakopravne dostopnosti)
Ukrepi za spodbujanje so dostopni vsem pripadnikom posameznih ciljnih skupin iz 9. člena tega zakona pod enakimi pogoji.
Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje in z ukrepi spodbuja tako, da se z razpoložljivimi finančnimi sredstvi doseže čim večji dvig digitalnih kompetenc pripadnikov posamezne ciljne skupine.
(načelo mednarodne primerljivosti)
(1) Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje glede na stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc v Republiki Sloveniji in glede na njeno primerljivost s stopnjo razvitosti v primerljivih državah, zlasti državah članicah Evropske unije.
(2) Za mednarodno primerljivost se uporabljajo indeks DESI in drugi mednarodno priznani kazalniki digitalne vključenosti.
(načelo horizontalnosti in medresorskega sodelovanja)
(1) Spodbujanje digitalne vključenosti se izvaja na podlagi tega zakona ter drugih resornih politik in ukrepov. Ministrstva se pri oblikovanju resornih politik posvetujejo in sodelujejo z organom, pristojnim za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(2) Pristojni organ se pri načrtovanju spodbujanja digitalne vključenosti in oblikovanju ukrepov, ki jih bo izvajal samostojno, posvetuje z resornimi ministrstvi.
Ukrepi za spodbujanje so usmerjeni v povečanje digitalne vključenosti vseh prebivalcev Republike Slovenije, ki so opredeljeni po naslednjih ciljnih skupinah:
1. predšolski otroci,
2. šoloobvezni otroci,
3. dijaki srednjih šol,
4. študenti višjih šol po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju,
5. študenti študijskih programov prve, druge in tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu,
6. strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, strokovni delavci v višjih strokovnih šolah ter visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci,
7. delovno aktivni in neaktivni odrasli po predpisih o urejanju trga dela (v nadaljnjem besedilu: odrasli),
8. osebe, ki prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem zavarovanju ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upokojenci) in
9. invalidi, kot jih opredeljujejo predpisi o izenačevanju možnosti invalidov.
IV. NAČRT SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI
(analiza digitalne vključenosti)
(1) Pristojni organ vsaki dve leti izvede analizo digitalne vključenosti in jo objavi na svoji spletni strani.
(2) Analiza digitalne vključenosti omogoča vpogled v raven digitalne vključenosti celotnega prebivalstva in razvitosti digitalnih kompetenc posameznih ciljnih skupin iz prejšnjega člena ter v učinkovitost izvajanja ukrepov za spodbujanje. Analiza digitalne vključenosti se izvaja s primerljivimi metodologijami mednarodno priznanih kazalnikov (na primer ustrezni del indeksa DESI).
(3) Podrobnejšo vsebino analize digitalne vključenosti določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(načrt spodbujanja digitalne vključenosti)
(1) Na podlagi analize digitalne vključenosti pristojni organ pripravi dveletni načrt spodbujanja digitalne vključenosti (v nadaljnjem besedilu: načrt spodbujanja), ki ga vlada sprejme pred iztekom obdobja, za katerega je bil sprejet prejšnji načrt spodbujanja.
(2) Načrt spodbujanja določa ciljno raven digitalnih kompetenc za ciljne skupine iz 9. člena tega zakona in kombinacijo ukrepov za spodbujanje, ki naj se v naslednjem dveletnem obdobju izvedejo, da bo ta raven dosežena, skupaj z ocenjeno višino sredstev, potrebno za vsako skupino ukrepov za spodbujanje. Ob določanju ciljne ravni digitalne vključenosti posameznih ciljnih skupin se upošteva zlasti načelo mednarodne primerljivosti, ob določanju kombinacije ukrepov za spodbujanje pa zlasti načeli ekonomičnosti ter horizontalnosti in medresorskega sodelovanja.
(3) Sredstva, potrebna za izvajanje načrta spodbujanja, morajo biti upoštevana pri pripravi državnega proračuna. Če v okviru veljavnega državnega proračuna ni mogoče prilagoditi izvajanja načrta spodbujanja, predstojnik pristojnega organa predlaga vladi spremembo načrta spodbujanja.
(4) Podrobnejšo vsebino načrta spodbujanja določi vlada.
(1) Ukrepi za spodbujanje so:
– subvencije za dvig digitalnih kompetenc,
– sooblikovanje politik resornih ministrstev,
– podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj ter
– digitalni bon.
(2) Pri določanju vsebine in pogojev posameznih ukrepov za spodbujanje ter pri njihovem izvajanju se upoštevajo načela spodbujanja digitalne vključenosti. Ukrepi za spodbujanje so oblikovani tako, da je mogoče spremljati njihovo učinkovitost pri doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(viri sredstev za izvajanje ukrepov za spodbujanje)
Sredstva za izvajanje ukrepov za spodbujanje se zagotavljajo v državnem proračunu.
(subvencije za dvig digitalnih kompetenc)
(1) Pristojni organ lahko dodeli subvencije za izvedbo programov neformalnega izobraževanja, obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti za:
– pridobivanje in krepitev osnovnih digitalnih kompetenc,
– spodbujanje zanimanja za digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo,
– pridobivanje in krepitev zahtevnejših ali strokovnih digitalnih kompetenc ter
– dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvojem podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.
(2) Subvencije lahko pristojni organ podeli za izvajanje programov za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe pripadnikov ciljne skupine iz 6., 7. in 8. točke 9. člena tega zakona, ki nameravajo izvajati vzgojno-izobraževalno delo na področju digitalnih tehnologij in kompetenc.
(3) Subvencije lahko pristojni organ podeli za vzpostavitev in delovanje klicnih in drugih centrov za pomoč uporabnikom ter drugih projektov, katerih namen je pomoč pripadnikom vseh ciljnih skupin iz 9. člena tega zakona pri praktični uporabi osnovnih digitalnih kompetenc.
(4) Subvencije lahko pristojni organ podeli za nakup pravic za uporabo digitalnega šolskega učnega gradiva za ciljne skupine iz 1., 2. in 3. točke 9. člena tega zakona, kar vključuje usposabljanje pripadnikov ciljne skupine iz 6. točke 9. člena tega zakona.
(5) Subvencije lahko pristojni organ podeli za razvoj rešitev in programov, ki izboljšujejo dostopnost digitalnih orodij in digitalnih vsebin za pripadnike ciljne skupine iz 9. točke 9. člena tega zakona.
(6) Za nakup računalniške opreme lahko pristojni organ podeli subvencije nevladnim organizacijam, namenjenim združevanju starejših, spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja in vseživljenjskega učenja, invalidskim organizacijam ter reprezentativnim socialnim partnerjem na ravni države.
(1) Subvencije iz prejšnjega člena se podelijo v skladu s predpisi o javnih financah. Javni razpisi in pogodbe o dodelitvi sredstev morajo poleg sestavin, predpisanih s predpisi o javnih financah, vsebovati tudi pogoje oziroma določila, na podlagi katerih je mogoče spremljati učinkovitost podeljenih subvencij iz prejšnjega člena za doseganje ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(2) Za subvencijo iz prejšnjega člena lahko kandidirajo samostojni podjetniki posamezniki ter pravne osebe zasebnega in javnega prava, vključno z javnimi in zasebnimi zavodi, društvi, zvezami društev, ustanovami, zadrugami in reprezentativnimi socialnimi partnerji na ravni države.
(3) Za subvencijo iz prejšnjega člena ne more kandidirati oseba iz prejšnjega odstavka:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan preverjanja znaša 50 eurov ali več; šteje se, da izvajalec ali njegov podizvajalec ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan preverjanja ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne preverjanja,
– za katero je bilo ugotovljeno, da je v dveh letih pred vložitvijo kandidature nenamensko porabljala sredstva, pridobljena na podlagi tega zakona.
(4) Osnovni pogoji za dodeljevanje subvencij iz prvega do tretjega odstavka prejšnjega člena so:
– strokovna usposobljenost kadra za izvedbo izobraževanj,
– prostorski pogoji za izvajanje izobraževanj,
– računalniška oprema za izvajanje izobraževanj.
(5) Osnovna merila za dodeljevanje subvencij iz prvega do tretjega odstavka prejšnjega člena so:
– prispevek k doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona,
– pretekle reference glede izvajanja izobraževanja na področju digitalnih kompetenc,
– vsebinska in izvedbena zasnova izobraževalnih programov.
(6) Izvajalci usposabljanj iz četrtega odstavka prejšnjega člena morajo izpolnjevati pogoje in merila iz četrtega in petega odstavka tega člena.
(7) Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.
(sooblikovanje politik resornih ministrstev)
(1) Pristojni organ zlasti z ministrstvi, pristojnimi za izobraževanje, gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve ter javno upravo, sooblikuje politike, ki jih na svojih področjih pripravljajo in izvajajo navedena ministrstva, če je z njimi mogoče izboljšati digitalno vključenost.
(2) Resorna ministrstva iz prejšnjega odstavka o začetku priprave politik iz prejšnjega odstavka obvestijo pristojni organ in ga povabijo k sodelovanju. Pristojni organ te politike sooblikuje z mnenji in priporočili.
(3) Pristojni organ o začetku priprave politike s področja spodbujanja digitalne vključenosti obvesti ministrstva iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da bodo te politike vplivale na njihovo področje, in jih povabi k sodelovanju. Vključena ministrstva te politike sooblikujejo z mnenji in priporočili.
(podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj)
(1) Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnih financah podeli subvencije za izvedbo izobraževalnih in promocijskih kampanj, katerih namen je promocija pridobivanja in uporabe digitalnih kompetenc, spodbujanje zaupanja v digitalne tehnologije in njihove varne ter odgovorne rabe, promocija izobraževalnih programov in poklicev s področja digitalnih tehnologij s poudarkom na zmanjševanju razlik med spoloma na tem področju ter promocija kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami.
(2) Za subvencije iz tega člena lahko kandidirajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona, in imajo strokovno usposobljen kader za izvajanje kampanj. Osnovni merili za dodelitev subvencij iz tega člena sta pretekle reference na področju izvajanja kampanj ter vsebinska in izvedbena zasnova kampanje. Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.
(3) Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnem naročanju naroči izvedbo izobraževalnih ali promocijskih kampanj na področjih iz prvega odstavka tega člena.
(1) Vlada lahko na podlagi načrta spodbujanja iz 11. člena tega zakona določi, da se ciljnim skupinam ali delom ciljnih skupin iz 2. do 5. in 7. do 9. točke 9. člena tega zakona podeli finančna spodbuda v obliki dobroimetja – digitalnega bona za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc (v nadaljnjem besedilu: digitalni bon).
(2) Upravičenci do digitalnega bona so pripadniki ciljnih skupin iz prejšnjega odstavka, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(3) Za pridobitev digitalnega bona za nakup računalniške opreme se lahko predpišejo pogoji, ki zagotavljajo, da bo upravičenec do digitalnega bona računalniško opremo uporabljal za dvig lastnih digitalnih kompetenc (na primer udeležba v subvencioniranih programih izobraževanja na podlagi tega zakona). V tem primeru pridobitev digitalnega bona za nakup računalniške opreme temelji na izjavi upravičenca o sprejemu digitalnega bona, s katero upravičenec v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov privoli v zbiranje in obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona ter podatka o njegovem elektronskem naslovu. Vlada lahko kot pogoj za pridobitev digitalnega bona za nakup računalniške opreme predpiše tudi, da pripadnik ciljne skupine v preteklem obdobju, ki ga določi, ni bil upravičenec do digitalnega bona, vključno z digitalnim bonom iz 27. člena tega zakona.
(4) Vrednost digitalnega bona (višina dobroimetja) se določi v višini od 100 do 200 eurov, pri čemer se upoštevajo višina razpoložljivih sredstev, predvideno število upravičencev in vrednost računalniške opreme ali cena izobraževalnih programov za pridobitev digitalnih kompetenc, za nakup katere je mogoče digitalni bon unovčiti.
(5) Čas veljavnosti digitalnega bona ni krajši od šestih mesecev in daljši od 12 mesecev. Vlada lahko glede na dinamiko unovčevanja digitalnega bona njegovo veljavnost podaljša za največ dvanajst mesecev s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(6) Digitalni bon se ne deduje. Morebitno združevanje bonov za nakup računalniške opreme znotraj ciljnih skupin in med pripadniki ciljnih skupin določi vlada. Upravičenci bone združijo z izjavo o združitvi digitalnih bonov.
(7) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od digitalnega bona ne plača dohodnina. Digitalni bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic na podlagi predpisov, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, in ne vpliva na preživninska razmerja.
(8) Digitalni bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu, ki ga za ta namen vzpostavi in vodi Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).
(9) Z informacijskim sistemom iz prejšnjega odstavka se za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona in njegovega unovčevanja obdelujejo podatki v zbirki osebnih podatkov iz 23. člena tega zakona.
(10) Informacijski sistem iz osmega odstavka tega člena se za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona in evidentiranja unovčitve digitalnega bona na podlagi enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) kot povezovalnega znaka lahko povezuje z naslednjimi evidencami in registri ali iz njih drugače pridobiva podatke iz prve alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona:
– s centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo na podlagi predpisov o organizaciji in financiranju izobraževanja vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje – če je digitalni bon namenjen ciljnim skupinam iz 2. do 4. točke 9. člena tega zakona,
– z evidenco študentov in diplomantov, ki ju na podlagi predpisov o visokem šolstvu vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo – če je digitalni bon namenjen ciljni skupini iz 5. točke 9. člena tega zakona,
– z matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo na podlagi predpisov o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – če je digitalni bon namenjen ciljni skupini iz 8. točke 9. člena tega zakona in
– s Centralnim registrom prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve – če je digitalni bon namenjen ciljnim skupinam iz 7. ali 9. točke 9. člena tega zakona.
(blago ali izobraževalni programi, za katere je mogoče unovčiti digitalni bon, in njihovi ponudniki)
(1) Digitalni bon za nakup računalniške opreme je mogoče unovčiti za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme, ki jo podrobneje določi vlada. Digitalni bon za udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc je mogoče unovčiti za udeležbo v izobraževalnih programih, ki jih podrobneje določi vlada.
(2) Digitalni bon za nakup računalniške opreme je unovčljiv pri ponudnikih s sedežem v Republiki Sloveniji. Ponudnike računalniške opreme določi vlada z opredelitvijo splošnih pogojev, temelječih na podatkih iz javnih evidenc, na podlagi katerih je mogoče ponudnike nedvoumno identificirati (na primer z navedbo poslovnih dejavnosti, registriranih v Poslovnem registru Slovenije).
(3) Digitalni bon za udeležbo v izobraževalnem programu je unovčljiv pri ponudnikih s sedežem v Republiki Sloveniji, vpisanih v register izvajalcev izobraževalnih programov, ki ga vzpostavi in vodi pristojni organ. Izvajalci izobraževalnih programov morajo za vpis v register izpolnjevati osnovne pogoje in merila iz drugega do petega odstavka 15. člena tega zakona. Izvajalci izobraževalnih programov se v register vpišejo na podlagi prijave na podlagi javnega poziva. Sestavine, način vodenja in vzdrževanja registra, podrobnejše pogoje in merila za vpis ter postopek vpisa in izbrisa iz registra podrobneje določi vlada.
(4) Za izvajanje evidentiranja unovčitev digitalnih bonov FURS uporablja podatke o ponudnikih, ki jih dnevno pridobiva v davčni register iz Poslovnega registra Slovenije in registra iz prejšnjega odstavka.
(5) Ponudnik mora blago ali izobraževalni program v primeru plačila z digitalnim bonom prodati po isti ali nižji ceni, po kateri isto blago ali izobraževalni program v trenutku unovčitve ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi. Ponudnik za digitalni bon ne sme ponujati blaga ali izobraževalnega programa, ki ga ne ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi.
(unovčitev digitalnega bona in izplačilo unovčenega zneska dobroimetja)
(1) Upravičenec lahko digitalni bon izkoristi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih.
(2) Če upravičenec digitalnega bona ne unovči v času njegove veljavnosti ali ga ne unovči v celotnem znesku dobroimetja, od Republike Slovenije ne more zahtevati izplačila vrednosti bona v denarju.
(3) Upravičenec blaga, ki ga je kupil z unovčenjem digitalnega bona, ne sme odsvojiti dve leti od dneva nakupa.
(4) Ponudnik od FURS prejme sredstva v višini unovčenega zneska dobroimetja najpozneje v 30 dneh od dneva evidentirane unovčitve.
(5) Sredstva za izplačilo digitalnega bona zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(način unovčitve digitalnega bona)
(1) Upravičenec unovči digitalni bon za nakup računalniške opreme osebno v poslovnih prostorih ponudnika blaga (v nadaljnjem besedilu: osebni nakup) ali s spletnim nakupom na podlagi izjave o unovčitvi digitalnega bona.
(2) Digitalni bon, ki se glasi na osebo, mlajšo od 15 let, ali digitalni bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj zakoniti zastopnik.
(3) Unovčitev digitalnih bonov, ki so jih upravičenci združili na podlagi šestega odstavka 18. člena tega zakona, lahko unovči eden od upravičencev, ki je združil svoj digitalni bon, ali njegov zakoniti zastopnik iz prejšnjega odstavka ob predložitvi izjave o združitvi digitalnih bonov iz šestega odstavka 18. člena tega zakona.
(4) Izjavi iz prvega odstavka tega člena in šestega odstavka 18. člena tega zakona vsebujeta naslednje osebne podatke: ime in priimek, EMŠO in davčno številko upravičencev do digitalnih bonov ter ime in priimek in EMŠO osebe, ki na podlagi drugega odstavka tega člena za upravičenca unovči digitalni bon. Podrobnejšo vsebino in obliko izjav iz prvega odstavka tega člena in šestega odstavka 18. člena tega zakona določi vlada.
(5) Izjavi iz prvega odstavka tega člena in šestega odstavka 18. člena tega zakona morata biti za unovčitev z osebnim nakupom lastnoročno podpisani, za unovčitev s spletnim nakupom pa elektronsko podpisani. Vlada lahko določi, da se unovčitev s spletnim nakupom lahko izvede tudi na podlagi skenograma ali fotografije lastnoročno podpisanih izjav.
(6) Unovčitev digitalnega bona je treba pred izročitvijo blaga, za nakup katerega se unovčuje digitalni bon, evidentirati. Evidentiranje unovčitve digitalnega bona izvede ponudnik blaga iz drugega odstavka 19. člena tega zakona z elektronsko vlogo v informacijskem sistemu iz osmega odstavka 18. člena tega zakona, potem ko od kupca prevzame izjavo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz šestega odstavka 18. člena tega zakona.
(7) Ponudnik blaga blago, za nakup katerega je bil unovčen bon, izroči kupcu, potem ko iz informacijskega sistema iz osmega odstavka 18. člena tega zakona ugotovi, da je bila unovčitev digitalnega bona evidentirana. Prejeto izjavo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz šestega odstavka 18. člena tega zakona ponudnik blaga shrani v obliki, v kateri ju je prejel. Dve leti po koncu veljavnosti digitalnega bona mora shranjene izjave trajno izbrisati oziroma uničiti.
(8) Način unovčitve digitalnega bona podrobneje določi vlada. Ne glede na določbe tega člena lahko vlada določi tudi drugačen način unovčitve digitalnega bona, če s tem omogoči bolj preprosto unovčitev digitalnega bona, zmanjša možnost neupravičenih unovčitev ali poviša raven varstva osebnih podatkov.
(9) Upravičenec unovči digitalni bon za udeležbo v izobraževalnem programu, če se udeleži izobraževalnega programa. Če v zakonu ali predpisu iz prvega odstavka 18. člena tega zakona ni določeno drugače, se za unovčitev digitalnega bona za udeležbo v izobraževalnem programu smiselno uporabljajo določbe o načinu unovčitve digitalnega bona za nakup računalniške opreme iz tega člena.
Vlada v primeru iz prvega odstavka 18. člena tega zakona določi:
– ciljno skupino ali del ciljne skupine, pripadnikom katere se podeli digitalni bon (prvi odstavek 18. člena),
– morebitne posebne pogoje za pridobitev digitalnega bona, obrazec in način pošiljanja izjave o sprejemu digitalnega bona (tretji odstavek 18. člena),
– vrednost in čas veljavnosti digitalnega bona (četrti in peti odstavek 18. člena),
– vrsto in lastnosti računalniške opreme ali izobraževalnih programov, za nakup katerih je digitalni bon podeljen (prvi odstavek 19. člena),
– splošne pogoje, s katerimi določi ponudnike blaga (drugi odstavek 19. člena),
– obliko in vsebino izjave o unovčitvi digitalnega bona iz prvega odstavka prejšnjega člena in izjave o združitvi digitalnih bonov iz šestega odstavka 18. člena tega zakona,
– način unovčitve digitalnega bona (peti in osmi odstavek 21. člena).
(zbirka osebnih podatkov in analiza učinkovitosti podeljenih digitalnih bonov)
(1) Na podlagi podatkov o evidentiranih upravičencih do digitalnega bona in podatkov o evidentiranih unovčitvah digitalnega bona FURS vzpostavi, vodi in upravlja zbirko osebnih podatkov – evidenco digitalnih bonov, ki vsebuje podatke o:
– upravičencih do digitalnega bona: ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, davčna številka in datum izjave o sprejemu digitalnega bona iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, če je bila v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona določena kot pogoj za pridobitev digitalnega bona;
– ponudnikih iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona: naziv, matična številka, davčna številka, naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika;
– unovčitvi digitalnega bona in izplačilu unovčenega zneska dobroimetja.
(2) Pristojni organ lahko anonimizirane podatke iz prejšnjega odstavka uporabi za analizo učinkovitosti digitalnega bona pri doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona in analizo digitalne vključenosti iz 10. člena tega zakona. Podatke o imenu in priimku ter naslovu stalnega prebivališča upravičenca do digitalnega bona lahko uporabi samo za pošiljanje vabil k izpolnjevanju anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih analizi učinkovitosti digitalnega bona.
(3) FURS podatke v evidenci osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena izbriše po petih letih od konca veljavnosti digitalnega bona.
(1) Nadzor nad izvajanjem pogodb o dodelitvi subvencij iz 14. člena tega zakona in nadzor nad namensko porabo subvencij izvaja pristojni organ.
(2) Inšpekcijski nadzor nad ponudniki blaga in upravičenci do digitalnega bona ter digitalnega bona '22 iz 27. člena tega zakona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(3) FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije v obdobju veljavnosti digitalnega bona enkrat tedensko zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:
– podatke o ponudniku: matična številka in davčna številka ponudnika;
– podatke o upravičencu do digitalnega bona: ime in priimek, EMŠO in davčna številka;
– podatke o unovčitvi digitalnega bona.
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka Tržni inšpektorat Republike Slovenije trajno izbriše ali uniči po dveh letih od konca veljavnosti digitalnega bona.
(5) Če Tržni inšpektorat Republike Slovenije z dokončnim aktom ugotovi, da je ponudnik ali tretja oseba neupravičeno unovčila ali evidentirala unovčitev digitalnega bona v škodo upravičenca, ali da je posameznik neupravičeno združil in unovčil digitalne bone dveh ali več tretjih oseb, pošlje podatke o dokončnem aktu FURS, ki v evidenci digitalnih bonov v korist upravičenca do digitalnega bona vzpostavi dobroimetje v višini neupravičene unovčitve in o tem obvesti upravičenca do digitalnega bona. Upravičenec do digitalnega bona lahko tako vzpostavljeno dobroimetje izkoristi do konca veljavnosti digitalnega bona. Če akt Tržnega inšpektorata Republike Slovenije postane dokončen po izteku veljavnosti digitalnega bona, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik oziroma oseba, pri kateri je bila ugotovljena neupravičena združitev oziroma unovčitev bona.
(1) Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot ponudnik:
– omogoči unovčitev digitalnega bona v korist osebe, ki ni upravičenec oziroma zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo (prvi in drugi odstavek 21. člena, četrti in peti odstavek 28. člena),
– omogoči unovčitev digitalnega bona za nakup vrste blaga ali izobraževalnega programa, za nakup katerega digitalnega bona ni mogoče unovčiti, ali blaga oziroma izobraževalnega programa, ki nima predpisanih lastnosti ali sestavin (prvi odstavek 19. člena, šesti odstavek 27. člena),
– omogoči unovčitev digitalnega bona za blago ali udeležbo v izobraževalnem programu, ki ga za druga plačilna sredstva ne ponuja, ali za digitalni bon proda blago ali izobraževalni program po višji ceni, kot isto blago ali izobraževalni program ponuja za prodajo z drugimi plačilnimi sredstvi (peti odstavek 19. člena, sedmi odstavek 27. člena),
– po zaključenem evidentiranju unovčitve digitalnega bona ne izroči blaga – navidezna unovčitev digitalnega bona (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),
– prejete izjave o unovčitvi digitalnega bona oziroma digitalnega bona '22 iz 27. člena tega zakona in izjave o združitvi digitalnih bonov oziroma digitalnih bonov '22 iz 27. člena tega zakona ne hrani dve leti (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),
– evidentira unovčitev digitalnega bona upravičenca, ki se ni udeležil izobraževalnega programa (deveti odstavek 21. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.000 eurov do 6.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
– blago, ki ga je kupil z digitalnim bonom, odsvoji pred potekom dveh let od nakupa (tretji odstavek 20. člena, osmi odstavek 27. člena),
– omogoči, da ponudnik evidentira unovčitev digitalnega bona in mu ne izroči blaga ali ne izvede izobraževalnega programa – navidezna unovčitev digitalnega bona (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),
– se ob unovčitvi digitalnega bona neupravičeno predstavlja kot upravičenec, zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo (prvi odstavek 21. člena, drugi odstavek 21. člena, peti odstavek 28. člena),
– neupravičeno združi in unovči digitalne bone več oseb (šesti odstavek 18. člena in tretji odstavek 21. člena, deveti odstavek 27. člena),
– omogoči, da ponudnik izobraževalnega programa evidentira unovčitev digitalnega bona, čeprav se ga kot upravičenec ni udeležil (deveti odstavek 21. člena).
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v prejšnjem členu.
(1) S tem zakonom se ureja digitalni bon za nakup osnovne računalniške opreme v višini 150 eurov (v nadaljnjem besedilu: digitalni bon '22), ki se evidentira kot dobroimetje v informacijskem sistemu FURS.
(2) Upravičenec do digitalnega bona '22 je oseba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in je:
– šoloobvezni otrok, vpisan v 7., 8. ali 9. razred,
– dijak srednje šole,
– študent višje šole po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju,
– študent študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu ali
– udeleženec izobraževalnega programa, subvencioniranega na podlagi tega zakona, ki je star 55 let ali več.
(3) Upravičenci iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka, ki se šolajo v tujini, do konca veljavnosti digitalnega bona '22 pri pristojnem organu vložijo zahtevo za priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona '22 z vlogo, ki jo določi vlada. Vlogi iz prejšnjega stavka priložijo dokazila o šolanju na stopnji, primerljivi stopnjam ciljnih skupin iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka. Podatke o upravičencih iz pete alineje prejšnjega odstavka pristojnemu organu pošljejo izvajalci izobraževalnih programov na obrazcu, ki ga določi vlada.
(4) Digitalni bon '22 se glasi na upravičenca in se unovči od 15. junija 2022 do 30. novembra 2022 pri poslovnih subjektih s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih poslovna dejavnost, registrirana v Poslovnem registru Slovenije na dan unovčitve, je ena od naslednjih dejavnosti iz Priloge I Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) ali njim podrejena dejavnost:
– G 46.5 – Trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
– G 47.4 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, komunikacijskimi, avdio in video napravami.
(5) Vlada lahko obdobje, v katerem je mogoče unovčiti digitalni bon '22, s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, podaljša za največ deset mesecev.
(6) Digitalni bon '22 lahko upravičenci iz drugega odstavka tega člena unovčijo izključno za nakup naslednjih vrst nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme:
1. prenosnega, tabličnega ali namiznega računalnika,
2. priklopne postaje za prenosni računalnik,
3. računalniškega zaslona,
4. tipkovnice in miške,
5. digitalnega papirja,
6. digitalnega peresa,
7. čitalnika pametne kartice,
8. spletne kamere,
9. slušalk z mikrofonom,
10. večfunkcijske naprave, optičnega čitalnika (skenerja), tiskalnika,
11. 3D tiskalnika,
12. zunanje pomnilniške enote,
13. posebne računalniške opreme za digitalno vključenost invalidov in
14. kompleta za učenje programiranja (vključno s kartičnim računalnikom in programsko opremo za razvojna okolja).
(7) Digitalni bon '22 lahko upravičenci unovčijo v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih blaga. Ponudnik blaga mora blago v primeru plačila z digitalnim bonom '22 prodati po isti ali nižji ceni, po kateri isto blago v trenutku unovčitve digitalnega bona '22 ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi. Ponudnik blaga za digitalni bon '22 ne sme ponujati blaga, ki ga ne ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi.
(8) Glede dedovanja, posledic za davčne obveznosti upravičenca in njegovo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter posledic za preživninska razmerja se uporabljata šesti in sedmi odstavek 18. člena tega zakona. Če upravičenec digitalnega bona '22 ne unovči v času njegove veljavnosti ali ga ne unovči v celotnem znesku, ne more zahtevati izplačila vrednosti digitalnega bona '22 v denarju od Republike Slovenije. Upravičenec blaga, ki ga je kupil z unovčenjem digitalnega bona, ne sme odsvojiti dve leti od dneva nakupa.
(9) Upravičenci do digitalnega bona '22 iz prve do četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki so v sorodu v stranski vrsti do drugega kolena (bratje, sestre, polbratje, polsestre), lahko digitalni bon '22 združijo z izjavo o združitvi digitalnih bonov '22, ki jo določi vlada.
(unovčitev digitalnega bona '22)
(1) Za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona '22 in njegovega unovčevanja FURS vzpostavi informacijski sistem in zbirko podatkov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport, iz javnih evidenc iz prve in druge alineje desetega odstavka 18. člena tega zakona za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona '22 FURS pošlje naslednje podatke o osebah iz prve do četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena: ime in priimek, EMŠO in naslov stalnega prebivališča. Za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona '22 pošlje pristojni organ FURS iste podatke o:
– osebah iz prve do četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ki so izkazali, da se v tujini šolajo na stopnji, primerljivi stopnjam ciljnih skupin iz prve do četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena,
– osebah iz pete alineje drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Pristojni organ na podlagi podatkov o udeležencih izobraževalnih programov, ki mu jih na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena pošljejo izvajalci izobraževalnih programov, za namene iz drugega odstavka 23. člena tega zakona vzpostavi, vodi in upravlja evidenco upravičencev do digitalnega bona '22 – udeležencev subvencioniranih izobraževalnih programov, ki vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, elektronski naslov ter podatke o izvajalcu subvencioniranega izobraževanja: naziv, datum začetka in kraj izvajanja subvencioniranega izobraževanja. Podatke iz evidence upravičencev do digitalnega bona '22 – udeležencev subvencioniranih izobraževalnih programov pristojni organ izbriše po petih letih od konca veljavnosti digitalnega bona '22.
(3) Podatke o ponudnikih blaga iz druge alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona FURS dnevno pridobiva v davčni register iz Poslovnega registra Slovenije.
(4) Upravičenec digitalni bon '22 unovči osebno v poslovnih prostorih ponudnika blaga ali s spletnim nakupom na podlagi izjave o unovčitvi digitalnega bona '22, ki jo določi vlada.
(5) Digitalni bon '22, ki se glasi na osebo, mlajšo od 15 let, ali digitalni bon '22, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj zakoniti zastopnik.
(6) Unovčitev digitalnih bonov '22, ki so jih upravičenci združili na podlagi devetega odstavka prejšnjega člena, lahko unovči eden od upravičencev, ki je združil svoj digitalni bon '22, ali njegov zakoniti zastopnik iz prejšnjega odstavka ob predložitvi izjave o združitvi digitalnih bonov '22 iz devetega odstavka prejšnjega člena.
(7) Izjavi iz devetega odstavka prejšnjega člena in četrtega odstavka tega člena morata biti za unovčitev z osebnim nakupom lastnoročno podpisani, za unovčitev s spletnim nakupom pa elektronsko podpisani. Unovčitev s spletnim nakupom je mogoča tudi na podlagi skeniranih ali fotografiranih lastnoročno podpisanih izjav. V primeru unovčitve z osebnim nakupom kupec to izjavo izroči ponudniku blaga, v primeru spletnega nakupa pa jo ponudniku blaga pošlje, s čimer mu sporoči, da želi unovči digitalni bon '22.
(8) Unovčitev digitalnega bona '22 je treba pred izročitvijo blaga, za nakup katerega se unovčuje digitalni bon, evidentirati. Evidentiranje unovčitve digitalnega bona '22 izvede ponudnik blaga iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona z elektronsko vlogo v informacijskem sistemu iz prvega odstavka tega člena, potem ko z vpogledom v osebne podatke, navedene na osebni izkaznici, potnem listu ali dovoljenju za stalno prebivanje, ugotovi, da je kupec na izjavi iz četrtega odstavka tega člena naveden kot upravičenec do digitalnega bona '22 ali njegov zakoniti zastopnik iz petega odstavka tega člena. Če gre za unovčitev s spletnim nakupom, preveritev identitete kupca iz prejšnjega stavka ni potrebna.
(9) Potem ko ponudnik blaga z vnosom EMŠO in davčne številke osebe, ki je v izjavi iz četrtega odstavka tega člena navedena kot upravičenec do digitalnega bona '22, ugotovi, da je v informacijskem sistemu evidentirana kot upravičenec do digitalnega bona '22, vnese znesek, za katerega naj se bremeni razpoložljivo dobroimetje, in zaključi elektronsko vlogo. V primeru iz šestega odstavka tega člena ponudnik blaga izvede preveritev iz prejšnjega stavka za vsako osebo, ki je v izjavi iz devetega odstavka prejšnjega člena navedena kot upravičenec, ki je združil digitalni bon '22.
(10) Ponudnik blaga vlogo za evidentiranje unovčitve digitalnega bona '22 zaključi z vnosom številke izstavljenega računa za nakupljeno blago. Potem ko v informacijskem sistemu ugotovi, da je bila unovčitev digitalnega bona evidentirana, ponudnik blaga blago, za nakup katerega je bil unovčen bon, izroči kupcu. Prejete izjave iz devetega odstavka prejšnjega člena in četrtega odstavka tega člena ponudnik blaga shrani v obliki, v kateri jih je prejel. Dve leti po koncu veljavnosti digitalnega bona '22 mora shranjene izjave trajno izbrisati oziroma uničiti.
(11) Izplačilo sredstev za unovčeni znesek dobroimetja se izvaja v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega zakona.
(12) Glede vzpostavitve, vodenja in upravljanja zbirke osebnih podatkov ter njihove uporabe se uporablja 23. člen tega zakona.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 10. člena in četrtega odstavka 11. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Vlada izda predpis iz tretjega in devetega odstavka 27. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Prvo analizo digitalne vključenosti pristojni organ izvede do 31. marca 2023.
(2) Prvi načrt spodbujanja vlada sprejme do 30. junija 2023.
(3) V obdobju do sprejetja prvega načrta spodbujanja lahko pristojni organ izvaja ukrepe iz tega zakona v skladu s sprejetim državnim proračunom in zakonom, s katerim se določa njegovo izvrševanje.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-02/22-9/29
Ljubljana, dne 28. februarja 2022
EPA 2505-VIII
predsednik
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.