Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 1/12, 38/14, 23/18 in 189/21) je Občinski svet Občine Štore na 4. dopisni seji, ki je potekala od 18. 2. 2022 do 22. 2. 2022, sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – KMETIJA KLINAR
ID št. prostorskega akta 2433
(1) V skladu z Odlokom o Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje 1986–1990 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje 1986–1990 za območje Občine Štore – dopolnitev v letu 1999 (Uradni list RS, št. 80/00) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Celje izven ureditvenih območij lokalnih središč in ureditvenega območja Celja za območje Občine Štore (Uradni list RS, št. 35/96 in 58/01) Občinski svet Občine Štore sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtuna kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjokmetijskih objektov – KMETIJA KLINAR z identifikacijsko številko 2433, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 4/21, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v 3.ea členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 80/20 – ZIUOOPE, 175/20 – ZZUOOP, 152/20) in v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– nova parcelacija
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
– odlok.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
1. Izrez iz grafičnega dela OPN Občine Štore | |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3. Prikaz prostorske ureditve | M 1:500 |
4. Prikaz komunalne ureditve | M 1:500 |
5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:500 |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Klinar (Uradni list RS, št. 61/21 z dne 16. 4. 2021)
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev
– Strokovne podlage
– Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– I mnenja nosilcev urejanja prostorov
– II mnenja nosilcev urejanja prostorov.
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja ob javni cesti na kmetijskih zemljiščih v naselju Prožinska vas. Območje je na severu omejeno z zazidljivimi površinami kmetije, vzhodu, jugu in zahodu pa je omejeno s kmetijskimi zemljišči. Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 5000,00 m2.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. št. 115/2 in 130/3 – del, vse k.o. 1086 Prožinska vas.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) OPPN temelji na podlagi pobude nosilca kmetijskega gospodarstva, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev s številko KMG-MID: 100335584, s katerega je razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo organizirano kot kmetija, nosilec kmetije pa je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan in na odločitvah lastnika zemljišč parcele št. 115/2 – del in 130/3 – del, k.o. 1086 Prožinska vas, ki rabi nov kmetijski objekt za funkcioniranje kmetije.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev kmetijskega objekta – govejega hleva.
(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje prostorske ureditve se na južni strani povezuje z obstoječo prometnico. Na severni in zahodni strani z obstoječimi objekti kmetije, na vzhodni strani pa z obstoječimi površinami kmetijskih zemljišč.
(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja ob lokalni cesti dopolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov, legalizacija,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov.
(vrste dopustne dejavnosti)
Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:
– stavbe za rejo živali (klasifikacija stavb razred CCSI: 12712),
– gradbeno inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, cevovodi,
– komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi inženirski objekti – od tega samo ograje in oporni zidovi),
– nezahtevni in enostavni kmetijski objekti na podlagi veljavnih predpisov.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
(2) Objekti:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanja glede lege objektov v smeri sever-jug in vzhod-zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;
– horizontalni gabariti: tlorisna velikost predvidene stavbe na stiku z zemljiščem z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2;
– vertikalni gabarit: etažnost objekta je lahko delno ali v celoti vkopana klet (gnojna jama), pritličje mansarda, pri čemer je lahko notranjščina odprta do strehe;
– konstrukcija: montažna ali klasično zidana;
– streha: simetrična dvokapnica brez čopov naklona 30°–40° z minimalnimi napušči. Sleme vzporedno z daljšo stranico objekta. Kritina neglazirano opečna ali betonska v rdeči ali sivi barvi. Temno siva ali črna kritina ni dovoljena. Na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltaike za pridobivanje električne energije.
– fasada: objekt naj bo oblečen v pokončne lesene letve različnih širin (10 cm–20 cm). Zidani deli fasade objekta naj bodo izvedeni v ometu grobe strukture v odtenku peščene ali zemeljske barve.
– oblikovanje odprtin: fasadne odprtine na objektu naj bodo med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane ter simetrično razporejene po fasadah;
– zunanja ureditev parcele:povozne manipulativne – vozne površine se asfaltirajo ali uredijo v peščeni površini. Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami tako, da se vsaj delno omili vizualni stik med načrtovanimi objekti in širšim prostorom. V kolikor je potrebno izvesti ureditev terena, se naj le-ta izvede brez vidnih opornih zidov, premagovanje večjih terenskih razlik se naj rešuje z zelenimi brežinami.
(3) Dovoljen odmik zidu kmetijskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
Na območju OPPN je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektov skladno z obstoječo zakonodajo, oblikovno pa morajo biti usklajeni z osnovnim – kmetijskim objektom. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na lokalno cesto št. 412121 preko obstoječega in novega cestnega priključka. Ob lokalni cesti je varovalni pas širine 4,00 m.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– da bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega lokalne ceste potekajo,
– priključek na lokalno cesto je potrebno sprojektirati tako, da se z območja cestnega priključka zagotovi varna vključitev v promet, kot tudi varen in nemoten potek prometa po javni cesti,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu lokalne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja lokalne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje lokalne ceste,
– glede na to, da se predviden objekt nahaja tik ob lokalni cesti in glede na to da gre za dejavnost, ki vključuje velike delovne stroje, je potrebno zagotoviti dovolj velike manipulativne površine ob objektu, da bo zagotovljena varnost prometa na lokalni cesti.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu lokalne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.
(fekalna in meteorna kanalizacija)
(1) Obravnavno območje se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 9101 – Šentjur 2019, kjer še ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. V kmetijskem objektu ne bo fekalnih odplak, ki bi jih bilo potrebno vezati na MKČN.
(2) Za skladiščenje živinskega gnojila (hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica …) se pod kmetijskim objektom izvede vodotesen, stabilen ter odporen proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom dovolj velik zbiralnik tekočih živilskih gnojil – gnojevke.
(3) Izpuščanje živalskih izločkov ter silažne vode v površinski odvodnik, meteorno kanalizacijo ali fekalno kanalizacijo ni dovoljeno.
(4) Vse odpadne vode, ki bodo nastale pri čiščenju molzne opreme in hladilne cisterne za mleko se odvajajo v zbiralnik odpadnih vod – nevtralizacijsko jamo in dalje v zbiralnik tekočih živilskih gnojil – gnojevke, ki se dimenzionira za skladiščenje gnojevke in odpadne vode.
(5) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorne vode v ponikovalnico v skladu z geološkim mnenjem. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadrževalni bazen, ki se ustrezno dimenzionira glede na prispevne površine. Preliv meteornih vod se spelje v ponikovalnico. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se mora pred iztokom v ponikovalnico in meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj.
(6) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, kjer lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dovoljena. Kmetija se bo priključila na javno vodovodno omrežje. Za oskrbo objektov s pitno vodo je na obravnavanem območju zgrajen javni vodovod PVC DN/OD 90 mm. Ocenjena poraba vode pri polni zasedenosti novega hleva na kmetiji Klinar je predvidena 5,41 m3/dan. Ocenjen maksimalni pretok pri polni zasedenosti novega hleva Qmax = 1 m3/h.
(2) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V primeru izvedbe hidranta za zagotovitev požarne varnosti mora biti le ta del internega vodovodnega omrežja. Priključek objekta na obstoječ javni vodovod bo daljši od 50 m, zato je potrebno vodomerni jašek vgraditi v bližini obstoječega javnega vodovoda, na katerega se objekt priključuje.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(energetska infrastruktura)
(1) V območju predvidene ureditve ni obstoječih elektro energetskih vodov in naprav Elektra Celje d.d. Obstoječa kmetija je priključena na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 2-66062 z zakupljeno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A. Merilno mesto se napaja iz nizkonapetostnega omrežja 105: Tč.F, Rp4, Rp5 (Smer Šentjur) iz TP Novine. Z gradnjo novega objekta se ne predvideva povečanje priključne moči, kar pomeni da se bo objekt napajal za obstoječim odjemnim mestom v okviru zakupljene priključne moči.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije:
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. je potrebno v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvideti in vrisati trase priključkov TK vodov in TK kanalizacije, ki morajo biti usklajene s projektom ostalih komunalnih vodov.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(2) Telemach
Na območju urejanja je evidentiran kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Trase obstoječih koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Na območju urejanja se za nove objekte izvede cevna kabelska kanalizacija za izvedbo TK priključkov na predvideni priključni točki. V primeru izgradnje TK kabelske kanalizacije je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,30 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,50 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Štore.
VII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(enote kulturne dediščine)
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
V območje predvidenega posega je registrirana profana stavbna dediščina pod EŠD 3294 – kozolec II na domačiji Prožinska vas 36. Stanje kozolca je degradirano, saj ima s treh strani neustrezne dozidave. Ker predmetni kozolec še nima pravno formalno varstvenega režima, ki velja za registrirano nepremičnino kulturne dediščine, bo ZVKDS objekt v Registru kulturne dediščine varstveni status zaradi ugotovljenih degradacij spremenil v status arhivskega varstva.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
(3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).
– Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
– Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.
– Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem objekta je potrebno upoštevati pridobljeno geološko-geomehansko poročilo št. 7/2021 izdelovalca Geomet d.o.o. iz Celja in ga pri gradnji objekta upoštevati.
(2) Za skladiščenje živinskega gnojila (hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica …) se pod kmetijskim objektom izvede vodotesen, stabilen ter odporen proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom dovolj velik zbiralnik tekočih živilskih gnojil – gnojevke.
Izpuščanje živalskih izločkov ter silažne vode v površinski odvodnik, meteorno kanalizacijo ali fekalno kanalizacijo ni dovoljeno.
(3) Vse odpadne vode, ki bodo nastale pri čiščenju molzne opreme in hladilne cisterne za mleko se odvajajo v zbiralnik odpadnih vod – nevtralizacijsko jamo in dalje v zbiralnik tekočih živilskih gnojil – gnojevke, ki se dimenzionira za skladiščenje gnojevke in odpadne vode.
(4) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorne vode v ponikovalnico v skladu z geološkim mnenjem. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadrževalni bazen, ki se ustrezno dimenzionira glede na prispevne površine. Preliv meteornih vod se spelje v ponikovalnico. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se mora pred iztokom v ponikovalnico in meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj.
(5) Obravnavano območje ne posega na vodna in priobalna zemljišča, ni poplavno ogroženo in se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – odl. US, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 82/20 in 3/22 – ZDeb).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje), uvrščeno med VII in VIII stopnjo EMS s pospeškom tal po EC8 je 150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega-geotehničnega poročilašt. 7/2021 izdelovalca Geomet d.o.o. iz Celja in ga pri gradnji objekta upoštevati.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 110/02 – ZGO-1 in 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom.
Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne posega na vodna in priobalna zemljišča, ni poplavno ogroženo in ne leži v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
(način ravnanja s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbenih jam je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev okolice.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
(1) Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Gradbene parcele se lahko združujejo, razdružujejo ali se določijo na velikost potrebnega funkcionalnega zemljišča za posamezni objekt. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN so v ureditvenem območju objekti locirani na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 115/2-del in 130/3-del, vse k.o. 1086 Prožinska vas.
(2) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva varstveni pas lokalne ceste.
– za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije.
– za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa.
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Štore in na Upravni enoti Celje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0002/2022-1
Štore, dne 22. februarja 2022
Miran Jurkošek
