Na podlagi 38. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) Vlada Republike Slovenije izdaja
o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije
S to uredbo se določijo normativi in standardi za stabilno financiranje in financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: proračun) na podlagi cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in porabo sredstev proračuna.
II. NAČIN DOLOČITVE OBSEGA IN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV STABILNEGA FINANCIRANJA ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
(vsebina stabilnega financiranja)
V okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti se javnim raziskovalnim organizacijam, javnim zavodom iz 81. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: zakon) in koncesionarjem za izvajanje javne službe v znanstvenoraziskovalni dejavnosti iz 82. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: prejemniki stabilnega financiranja) zagotavljajo sredstva za:
– institucionalni steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF-O),
– programski steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: PSF-O),
– razvojni steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF-O) in
– programe nacionalnih raziskav prejemnika stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: PNR-O).
(obseg sredstev stabilnega financiranja)
(1) Letna sredstva stabilnega financiranja se za posameznega prejemnika stabilnega financiranja določijo v skladu z zakonom in proračunskimi možnostmi.
(2) Minister, pristojen za znanost, predvidoma do 1. februarja tekočega leta sprejme sklep iz 21. člena zakona. V letu izdaje sklepa iz 22. člena zakona sprejme predvidoma do 1. februarja tudi sklep iz 22. člena zakona. Minister, pristojen za znanost, z obema sklepoma iz tega odstavka seznani Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS).
(3) ARRS obvesti prejemnike stabilnega financiranja o predvidenem obsegu sredstev za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja za posamezno leto v 20 dneh po prejemu sklepa ministra iz prejšnjega odstavka.
(upravljanje in struktura sredstev stabilnega financiranja)
(1) Po prejemu obvestila iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe prejemniki stabilnega financiranja pripravijo načrt sredstev za izvajanje stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: načrt). Iz načrta, ki se pošlje ARRS v 45 dneh od prejema obvestila ARRS o sredstvih za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, morajo biti razvidni:
– za vsoto ISF-O in PSF-O: višina sredstev za posamezni steber, to je za ISF-O in PSF-O. Prejemnik stabilnega financiranja mora upoštevati, da mora vsaj polovico letne rasti vsote ISF-O in PSF-O nameniti za PSF-O. V okviru ISF-O se po ekonomskih namenih ločeno prikažejo sredstva za infrastrukturno dejavnost ter sredstva za upravljavsko in podporno dejavnost. V okviru PSF-O se po ekonomskih namenih ločeno prikažejo sredstva za raziskovalne programe skupaj in za mlade raziskovalce skupaj. Za svoje potrebe mora prejemnik stabilnega financiranja po ekonomskih namenih načrtovati tudi porabo sredstev po raziskovalnih programih in mladih raziskovalcih, a tega dela načrta ne pošilja na ARRS;
– za RSF-O: načrt porabe sredstev po ekonomskih namenih;
– za PNR-O: načrt porabe sredstev po ekonomskih namenih, pri čemer se upoštevajo določila te uredbe, ki se nanašajo na raziskovalne projekte.
(2) Če je prejemnik stabilnega financiranja univerza, se načrt pripravi za članice univerze in za univerzo kot celoto.
(3) Pri pripravi načrta mora prejemnik stabilnega financiranja upoštevati obvestilo iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe, zakon, to uredbo, splošni akt ARRS iz tretjega odstavka 17. člena zakona, pogodbo o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena zakona in akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena zakona.
(4) Prejemnik stabilnega financiranja lahko med letom načrt spremeni, če prejme novo obvestilo o sredstvih za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja ali brez novega obvestila, če je potrebna sprememba načrtovane porabe sredstev med stebroma v okviru vsote ISF-O in PSF-O ter v okviru stebrov med vsebinskimi nameni ter med ekonomskimi nameni. Spremembo načrta mora prejemnik stabilnega financiranja poslati ARRS najpozneje do 15. septembra tekočega leta.
(pogodba o stabilnem financiranju)
(1) ARRS razdeljuje sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnikom stabilnega financiranja na podlagi pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena zakona.
(2) Financiranje se za vsako posamezno leto ureja z aneksom k pogodbi iz prejšnjega odstavka.
(3) Do sklenitve aneksa iz prejšnjega odstavka se začasno mesečno financiranje zagotovi tako, da ARRS in prejemniki stabilnega financiranja sklenejo aneks o začasnem financiranju na podlagi dvanajstin preteklega leta. Po sklenitvi aneksa iz prejšnjega odstavka se opravi ustrezen poračun sredstev.
(stabilno zagotavljanje sredstev)
Sredstva za stabilno financiranje se prejemnikom stabilnega financiranja nakazujejo redno v enakih mesečnih obrokih na podlagi mesečnega zahtevka za izplačilo, in sicer peti dan v mesecu za pretekli mesec. Če je peti dan v mesecu dela prost dan, se sredstva nakažejo zadnji delovni dan pred petim dnem v mesecu.
III. NAMEN IN UPRAVIČENI STROŠKI STABILNEGA FINANCIRANJA ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
(vrste stroškov stabilnega financiranja po ekonomskih namenih)
Sredstva stabilnega financiranja se, razen če ni za posamezen steber financiranja s to uredbo določeno drugače, zagotavljajo za financiranje naslednjih ekonomskih namenov:
1. stroškov dela, ki morajo biti določeni v skladu z delovnopravno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami in ki vključujejo:
– osnovno plačo, dodatke in del plače za delovno uspešnost,
– prispevke delodajalca na izplačane plače in
– povračila stroškov v zvezi z delom, ki vsebujejo povračila za: regres za prehrano med delom, stroške prevoza na delo in z dela, stroške za delo od doma, letni regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: stroški dela);
2. stroškov materiala in storitev, ki se priznajo na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov, in obsegajo:
– neposredne stroške materiala, ki zajemajo predvsem stroške nakupa materiala, polizdelkov in drobnega inventarja, ter
– neposredne stroške storitev, ki zajemajo predvsem stroške potovanj, izvedbo konferenc in drugih aktivnosti diseminacije rezultatov raziskav, stroške objav, tudi v odprtem dostopu, avtorsko delo in druge storitve (v nadaljnjem besedilu: stroški materiala in storitev);
3. amortizacije raziskovalne opreme ob upoštevanju obsega, ki je neposredno potreben za izvajanje raziskovalnega dela. Obseg uporabe posamezne raziskovalne opreme mora prejemnik stabilnega financiranja izkazati z evidenco uporabe raziskovalne opreme ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov amortizacije.
(1) Sredstva za ISF-O so namenjena za infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo prejemnikov stabilnega financiranja.
(2) Sredstva za financiranje infrastrukturne dejavnosti in druge institucionalne infrastrukture so namenjena za pokrivanje neposrednih stroškov pri zagotavljanju infrastrukturne podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Med upravičene neposredne stroške spadajo:
– stroški dela za zaposlene raziskovalce ter strokovne in tehnične sodelavce, ki so vključeni v izvajanje infrastrukturne dejavnosti;
– stroški materiala in storitev, ki so neposredno potrebni za delovanje infrastrukturne podpore pri izvajanju znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
– amortizacija in investicijsko vzdrževanje opreme, ki sta sestavni del infrastrukturne podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti.
(3) Sredstva za financiranje upravljavske in podporne dejavnosti se zagotavljajo zlasti za naslednje namene:
1. upravljanje in vodenje v povezavi z opravljanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, ki zajema zlasti:
– stroške delovanja upravnega odbora in znanstvenega sveta zavoda oziroma primerljivega organa prejemnika stabilnega financiranja,
– stroške dela in druge stroške zakonitega zastopnika prejemnika stabilnega financiranja,
– stroške dela in druge stroške vodstvenih delavcev, delavcev s posebnimi pooblastili in sindikalnih zaupnikov,
– stroške dela osebja, ki opravlja finančno-računovodska dela, skupnih služb, kadrovskih služb, projektnih pisarn in pisarn za prenos znanja ter druga potrebna strokovna dela,
– stroške dela raziskovalnega in tehničnega osebja za delo, opravljeno za potrebe celotne organizacijske enote oziroma celotne organizacije in ne le za opravljanje posameznega raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa (vzdrževalna dela na raziskovalni in podporni opremi, vzdrževanje sistema kakovosti podpornih informacijskih in informacijsko-tehničnih sistemov, stroški dostopa do strokovne literature in informacijskih sistemov, mrežne infrastrukture ipd.), za delo, opravljeno v času presežka kadrovskih zmogljivosti zaradi projektnega načina poslovanja, ter za obveznosti iz petega odstavka 61. člena zakona, ki se pokrivajo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
2. fiksne stroške delovanja prejemnika stabilnega financiranja, kamor spadajo zlasti stroški:
– energije, vode, komunalnih storitev in komunikacij,
– najemnin in zakupnin,
– čiščenja prostorov,
– tekočega vzdrževanja prostorov,
– tekočega vzdrževanja opreme in drugih osnovnih sredstev za izvajanje dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, ki niso neposredno vezani na izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov, so pa podlaga za izvajanje raziskovalne oziroma infrastrukturne dejavnosti, s katerima se uresničuje Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije,
– osebne varovalne opreme oziroma stroški zagotavljanja varstva pri delu,
– varovanja prostorov,
– reprezentance,
– zavarovanj premoženja,
– plačilnega prometa,
– tečajnih razlik in podobno;
3. vzdrževanje in obnavljanje nepremičnin in opreme v zvezi z opravljanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, ki zajema:
– stroške investicijskega vzdrževanja, obnove, rekonstrukcije in adaptacije stavb in prostorov, v katerih poteka izvajanje raziskovalne oziroma infrastrukturne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, in
– amortizacijo opreme in drugih osnovnih sredstev, ki niso neposredno vezana na izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov, so pa osnova za izvajanje raziskovalne oziroma infrastrukturne dejavnosti, s katerima se uresničuje Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije;
4. sredstva za odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči za zaposlene, upravičene do povračil stroškov v zvezi z delom, in sicer sorazmerno glede na obseg opravljanja dela v okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(4) V okviru upravljavske in podporne dejavnosti se lahko financirajo tudi drugi stroški materiala in storitev, nastalih v zvezi z delovanjem prejemnikov stabilnega financiranja, ki niso neposredno vezani na izvajanje raziskovalnih programov, usposabljanje mladih raziskovalcev, infrastrukturne dejavnosti oziroma raziskovalnih projektov in niso vključeni v financiranje iz proračuna, kot so na primer stroški sejmov in promocije, zunanje evalvacije, izobraževanja, pisarniškega materiala in storitev, povezanih z administracijo, ter podobno.
(1) Sredstva za PSF-O so namenjena za financiranje raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev.
(2) V okviru raziskovalnih programov se financirajo stroški dela, stroški materiala in storitev ter amortizacije raziskovalne opreme, neposredno potrebnih za izvedbo raziskovalnih programov, in sicer:
– stroški dela za zaposlene raziskovalce ter strokovne in tehnične sodelavce, ki so vključeni v izvajanje raziskovalnih programov glede na obseg opravljenega dela na raziskovalnem programu;
– stroški materiala in storitev za izvedbo raziskovalnega programa in diseminacijo rezultatov, ki jih je mogoče na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov pripisati posameznemu raziskovalnemu programu, pri čemer ti stroški ne smejo biti pokriti iz drugih virov;
– za amortizacijo raziskovalne opreme ob upoštevanju obsega, ki je neposredno potreben za izvajanje raziskovalnega programa.
(3) Sredstva za (so)financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev se zagotavljajo za:
– stroške dela mladih raziskovalcev, ki so v delovnem razmerju s prejemnikom stabilnega financiranja, ter dodatno za dodatek za mentorstvo mentorjem mladih raziskovalcev na podlagi kolektivne pogodbe, ki ureja javni sektor;
– stroške materiala in storitev, potrebne za izvedbo programa usposabljanja mladih raziskovalcev, vključno s šolnino, ki jih je mogoče na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov pripisati usposabljanju posameznega mladega raziskovalca;
– amortizacijo manjše raziskovalne opreme, ki jo uporablja posamezni mladi raziskovalec v okviru usposabljanja in se predvidoma amortizira v času usposabljanja.
(4) Dodatek za mentorstvo mentorjem mladim raziskovalcem iz prve alineje prejšnjega odstavka se obračuna v višini ene ure uvajanja enega mladega raziskovalca dnevno in se za vsakega naslednjega mladega raziskovalca poveča v sorazmernem deležu, vendar skupaj največ za štiri mlade raziskovalce.
V okviru RSF-O se prejemniku stabilnega financiranja zagotavlja financiranje razvoja znanstvenoraziskovalne in infrastrukturne dejavnosti z vidika kakovosti, ustvarjalnosti, inovativnosti, internacionalizacije, odprtosti, prenosa znanja in sodelovanja z okoljem, ki pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov in nalog s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljenih v strateških dokumentih države in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ob upoštevanju poslanstva in strategije posameznega prejemnika stabilnega financiranja, in sicer za pokrivanje stroškov dela, stroškov materiala in storitev ter amortizacije raziskovalne opreme in raziskovalne infrastrukture.
V okviru PNR se zagotavlja financiranje programov nacionalnih raziskav, in sicer za pokrivanje stroškov dela, stroškov materiala in storitev ter amortizacijo raziskovalne opreme v obsegu in na način, ki je s to uredbo določen za financiranje in spremljanje raziskovalnih projektov.
IV. SPREMLJANJE PORABE SREDSTEV STABILNEGA FINANCIRANJA ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
(spremljanje porabe sredstev stabilnega financiranja)
(1) Prejemnik stabilnega financiranja mora v letnem finančnem poročilu glede porabe sredstev stabilnega financiranja poročati o porabi sredstev stabilnega financiranja skupaj in po ekonomskih namenih: za ISF-O, PSF-O, RSF-O in PNR-O ter v okviru ISF-O in PSF-O za posamezne vsebine, to je za raziskovalne programe skupaj, za mlade raziskovalce skupaj, za infrastrukturno dejavnost ter za upravljavsko in podporno dejavnost. Finančnemu poročilu za raziskovalne programe in mlade raziskovalce je treba priložiti specifikacijo porabe višine sredstev po ekonomskih namenih za posamezen raziskovalni program in posameznega mladega raziskovalca.
(2) Prejemnik stabilnega financiranja mora ARRS poslati poročilo o obsegu izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v ekvivalentu polne zaposlitve iz 17. člena te uredbe za posamezen raziskovalni program, za izvajanje programa mladih raziskovalcev in infrastrukturne dejavnosti tako, kot je določeno s splošnim aktom ARRS iz 17. člena zakona, upoštevaje določbe zakona.
(namenska poraba stabilnega financiranja)
(1) Namenska poraba sredstev stabilnega financiranja se preveri tako, da se računovodsko ugotovljena dejanska poraba, ki se izkaže tudi v finančnem poročilu za vsebinske sklope v okviru posameznega stebra skupaj in po ekonomskih namenih skupaj v preglednici za preteklo leto, primerja z nakazanimi sredstvi za preteklo leto.
(2) Če sredstva niso porabljena za dani namen v skladu s to uredbo ali če so porabljena nezakonito, gre za nenamensko porabo sredstev. Nenamensko porabljena sredstva mora prejemnik stabilnega financiranja vrniti ARRS-ju na podlagi zahtevka ARRS za vračilo v proračun.
(dovoljena odstopanja v okviru stabilnega financiranja)
(1) Poraba sredstev med PSF-O in ISF-O lahko odstopa v breme oziroma korist navedenih stebrov, pri vsakem do največ 5 % glede na prejeta sredstva, ob pogoju, da je kljub odstopanju 50 % dodatnih letnih sredstev namenjenih povečanju PSF-O.
(2) Poraba sredstev med posameznimi vsebinskimi sklopi v okviru PSF-O oziroma ISF-O lahko odstopa v breme oziroma korist posameznega sklopa, pri vsakem do največ 15 % glede na prejeta sredstva.
(3) V okviru posameznega stebra stabilnega financiranja in hkrati vsebinskega sklopa v okviru posameznega stebra, ki je določen s pogodbo, lahko poraba po posameznih ekonomskih namenih odstopa v breme oziroma korist enega ali več ekonomskih namenov, pri vsakem največ do 15 %.
(4) Ob koncu poslovnega leta je v okviru šestletnega obdobja izvajanja dejavnosti stabilnega financiranja dovoljeno izkazati kratkoročno odložene prihodke v obsegu do 10 % stabilnega financiranja za posamezno leto v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja računovodstvo, oziroma veljavnimi slovenskimi računovodskimi standardi tako, da se ohranita struktura in namen v okviru dovoljenih odstopanj, določenih s to uredbo.
(5) Če pri izvajanju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja pride do nižjih stroškov od sredstev, ki so bila prejeta na podlagi pogodbe za ta namen, in iz tega naslova pride do presežka prihodkov nad odhodki, se lahko presežek, ki nastane iz naslova stabilnega financiranja, razporedi za razvoj oziroma izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z ustanovitvenimi akti in drugimi normativnimi akti, ki urejajo razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.
(6) Če se presežek prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti stabilnega financiranja nameni za razvoj oziroma izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, za nakup raziskovalne opreme oziroma investicije v osnovna sredstva, mora biti presežek prihodkov nad odhodki porabljen najpozneje v petih letih od datuma zaključka leta, na katero se ugotovljeni presežek nanaša.
(7) O višini presežka, ki je nastal iz naslova sredstev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja, ter o njegovi razporeditvi in porabi mora prejemnik stabilnega financiranja poročati ARRS.
(izplačila avtorskih honorarjev v okviru stabilnega financiranja)
(1) Iz sredstev za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti se lahko izplačajo avtorski honorarji oziroma storitve fizičnim osebam po drugih pogodbah (v nadaljnjem besedilu: avtorski honorarji), če ne obstajajo elementi delovnega razmerja.
(2) Izplačila avtorskih honorarjev iz sredstev za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti niso dovoljena za zaposlene na isti raziskovalni organizaciji.
(3) Raziskovalna organizacija lahko izplača posamezniku v tekočem letu iz sredstev proračuna, prejetih za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, do največ 40 % vrednosti plačnega dela ekvivalenta polne zaposlitve, ki je v skladu s to uredbo določen za financiranje raziskovalnih projektov.
(4) Če raziskovalno delo, ki je predmet dela po avtorski pogodbi, nastane z materialnimi sredstvi raziskovalne organizacije, se stroški materialnih sredstev raziskovalne organizacije ne smejo vključiti v avtorski honorar.
(druga odstopanja v okviru stabilnega financiranja)
(1) Odstopanja, ki so višja od odstotkov, določenih v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 14. člena te uredbe, so dovoljena v soglasju z ARRS. Soglasje s sklepom izda ARRS na podlagi utemeljitve prejemnika stabilnega financiranja, podane skupaj s finančnim poročilom iz 12. člena te uredbe.
(2) Izvajanje raziskovalnih programov ali infrastrukturne dejavnosti se vsebinsko lahko dopolnjuje z izvajanjem evropskih in drugih mednarodnih projektov, kar se lahko izkaže kot njihovo sofinanciranje ob pogoju, da gre za vsebinsko povezane raziskave, ki se dopolnjujejo, in ne za podvajanje ter da hkrati tako vsebinsko in finančno povezovanje ni v nasprotju s pravili financerjev teh projektov.
(3) Če je v skupino, ki izvaja raziskovalni program ali infrastrukturno dejavnost, vključen raziskovalec s statusom invalida, se lahko del sredstev za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter sredstev za nakup raziskovalne opreme nameni za nakup pripomočka, ki mu omogoči nemoteno raziskovalno delo, če za to ni mogoče pridobiti drugih javnofinančnih sredstev.
V. EKVIVALENT POLNE ZAPOSLITVE
(ekvivalent polne zaposlitve)
(1) Ekvivalent polne zaposlitve pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela.
(2) Preračun raziskovalnega dela v ekvivalent polne zaposlitve se opravi z zaokrožitvijo na dve decimalni mesti.
(3) Oznaka, ki se uporablja za ekvivalent polne zaposlitve, je FTE.
(4) Obseg financiranja iz državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, to je iz integralnih sredstev državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, namenjena za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vezan na posameznega raziskovalca, lahko znaša največ 1 FTE.
VI. FINANCIRANJE RAZISKOVALNIH PROJEKTOV
(razvrstitev raziskovalnih projektov)
(1) Raziskovalni projekti se razvrščajo z določitvijo točk glede na vrsto raziskave v cenovne kategorije: A, B, C, D, E in F.
(2) Število točk se določi ob upoštevanju naslednjih meril:
– okolja, v katerem se izvaja raziskovalni projekt,
– sedeža raziskovalne organizacije,
– oprema in druga sredstva, potrebna za izvedbo raziskovalnega projekta,
– neposrednih stroškov materiala in storitev ter
– posebnih pogojev pri izvajanju raziskovalnega projekta.
(3) Poleg meril iz prejšnjega odstavka je za razvrstitev treba upoštevati še merilo, ki je vezano na stopnjo opremljenosti raziskovalne organizacije, v kateri skupina izvaja raziskovalne projekte.
(razvrstitev glede na okolje izvajanja)
Glede na okolje, v katerem se raziskava izvaja, so raziskovalni projekti razvrščeni v kabinetne, laboratorijske in terenske.
(kabinetni raziskovalni projekti)
V kabinetne raziskovalne projekte se razvrsti raziskava, če:
– se izvaja v prostorih (kabinetih) raziskovalnih organizacij;
– za izvajanje ne potrebuje prostora s posebno opremo (laboratorij);
– pri obdelavi podatkov uporablja računalnik in
– se izvaja v zaprtih prostorih (arhivih, knjižnicah), lahko tudi zunaj kraja sedeža raziskovalne organizacije.
(laboratorijski raziskovalni projekti)
V laboratorijske raziskovalne projekte se razvrsti raziskava, če:
– se več kot 20 % časa izvaja v laboratoriju in se pri raziskovanju uporablja posebna laboratorijska oziroma infrastrukturna računalniška oprema in
– skupna vrednost laboratorijske opreme, ki je potrebna za izvajanje raziskovalnega projekta, znaša vsaj 50.000 eurov.
(terenski raziskovalni projekti)
V terenske projekte se razvrsti raziskava, če:
– se izvaja na prostem (polje, gozd itd.);
– se izvaja v kraju sedeža raziskovalne organizacije oziroma organizacijske enote raziskovalne organizacije na zemljišču, ki ga upravlja raziskovalna organizacija;
– se izvaja zunaj sedeža raziskovalne organizacije oziroma organizacijske enote raziskovalne organizacije;
– pri izvajanju uporablja opremo v vrednosti najmanj 30.000 eurov;
– potrebuje dodatno nekvalificirano oziroma kvalificirano delovno silo.
(točkovanje raziskovalnih projektov glede na okolje izvajanja)
Posamezni raziskovalni projekti se točkujejo glede na razvrstitev v skladu z 19., 20., 21. in 22. členom te uredbe tako, da se dodeli:
– do 30 točk za kabinetni raziskovalni projekt;
– do 40 točk za terenski raziskovalni projekt;
– do 50 točk za laboratorijski raziskovalni projekt.
(točkovanje raziskovalnih projektov glede na sedež)
Raziskovalnemu projektu, ki se vsaj 25 % časa izvaja zunaj sedeža raziskovalne organizacije, se dodeli:
– do 5 točk, če se raziskava izvaja v Republiki Sloveniji, toda zunaj kraja sedeža raziskovalne organizacije, in se člani skupine vračajo v kraj bivanja;
– do 10 točk, če se raziskava izvaja v Republiki Sloveniji, toda zunaj kraja sedeža raziskovalne organizacije, in člani skupine prenočujejo v kraju izvajanja projekta;
– do 20 točk, če se raziskava izvaja v tujini.
(razvrstitev in točkovanje glede na opremo)
(1) Glede na opremo in druga sredstva, potrebna za izvedbo raziskovalnega projekta, se dodeli:
– do 15 točk za kabinetni raziskovalni projekt, če je za izvajanje potrebna računalniška oprema v vrednosti vsaj 50.000 eurov;
– do 25 točk za terenski raziskovalni projekt, če se na terenu uporablja posebna oprema;
– do 30 točk za laboratorijski raziskovalni projekt, kjer je za izvajanje potrebna laboratorijska in računalniška oprema.
(2) Ne glede na razvrstitev raziskovalnega projekta iz prejšnjega odstavka se dodeli:
– 5 točk, če se na terenu uporabljajo specialna prevozna sredstva, kot so terenska vozila, prevozne terenske delovne postaje z merilno opremo ipd.;
– 15 točk, če je za izvedbo raziskovalnega projekta potrebna raziskovalna oziroma infrastrukturna oprema ali osnovna sredstva (v vrednosti posameznega instrumenta nad 50.000 eurov) in delovanje te opreme ni v celoti pokrito iz proračuna, ali
– 15 točk, če je za izvedbo raziskovalnega projekta treba vzdrževati infrastrukturne objekte (npr. osnovna čreda, dolgoletni nasadi), pri čemer se ne upoštevajo objekti, ki se posebej sofinancirajo iz proračuna.
(razvrstitev in točkovanje glede na neposredne stroške materiala in storitev)
V zvezi z neposrednimi stroški materiala in storitev se dodeli:
– 5 točk, če stroški materiala in storitev za izvedbo raziskovalnega projekta ne presegajo stroškov za bruto plače članov projektne skupine;
– do 15 točk, če so stroški materiala in storitev za izvedbo raziskovalnega projekta enaki ali večji od stroškov za bruto plače članov projektne skupine;
– do 30 točk, če projektno skupino raziskovalnega projekta sestavlja več kot polovica raziskovalcev z najvišjim raziskovalnim nazivom.
(razvrstitev in točkovanje glede na posebne pogoje)
V zvezi s posebnimi pogoji pri izvajanju raziskovalnega projekta se dodeli:
– do 5 točk, kadar so pri izvedbi raziskovalnega projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi za raziskovalce zaradi izpostavljanja povečani nevarnosti (radioaktivno sevanje, delo z nevarnimi snovmi ipd.);
– do 5 točk, kadar so pri izvedbi raziskovalnega projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi in uporaba posebnih zaščitnih sredstev, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje;
– do 5 točk, kadar je izvedba raziskovalnega projekta sezonska (določen del raziskave ali celotna raziskava se lahko opravi samo v določenem letnem času);
– do 5 točk, kadar je določene faze raziskovalnega projekta, ki presegajo 10 % časa celotnega raziskovalnega projekta, treba izvesti v večizmenskem delu.
(razvrstitev in točkovanje glede na raziskovalno organizacijo)
(1) Merilo, ki je vezano na raziskovalno organizacijo, je stopnja opremljenosti raziskovalne organizacije, ki se izračuna kot delež osnovnih sredstev v sredstvih raziskovalne organizacije. Pri izračunu se upoštevajo podatki iz zadnje letne bilance stanja raziskovalne organizacije.
(2) Glede na ugotovljeno stopnjo opremljenosti se dodeli:
Delež osnovnih sredstev v sredstvih raziskovalne organizacije (v %) | Število točk |
do 25 | 8 |
do 55 | 13 |
nad 55 | 18 |
(razvrstitev v cenovno kategorijo)
(1) Zbrane točke po merilih iz od 19. do vključno 28. člena te uredbe se seštejejo.
(2) Glede na seštevek točk se raziskovalni projekt uvrsti v ustrezno cenovno kategorijo v skladu s preglednico:
Seštevek točk | Cenovna kategorija |
do 55 | A |
od 56 do 80 | B |
od 81 do 110 | C |
od 111 do 130 | D |
od 131 do 160 | E |
nad 160 | F |
(3) Pri raziskovalnih projektih se glede na izračunano povprečno plačo v skladu s to uredbo in vrednost obračunske točke, določene s to uredbo, k vsoti doda za plače in prispevke ustrezno število točk.
(4) Cenovna kategorija se lahko spremeni na predlog izvajalca raziskovalnega projekta.
(5) Predlog za spremembo cenovne kategorije raziskovalnega projekta mora izvajalec v soglasju z drugimi soizvajalci raziskovalnega projekta vložiti pri ARRS oziroma drugem financerju raziskovalnega projekta na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe.
(6) Sprememba cenovne kategorije se izvede tako, da se ohrani finančni obseg financiranja posameznega raziskovalnega projekta. Pri tem se zaokrožitev raziskovalnih ur opravi na celo raziskovalno uro, pretvorba v ekvivalent polne zaposlitve pa se opravi na dve decimalni mesti natančno.
(7) Sprememba cenovne kategorije, za katero izvajalec vloži predlog do konca septembra posameznega leta, velja v letu vložitve predloga in do izteka obdobja financiranja raziskovalnega projekta. Če izvajalec vloži predlog po tem roku, velja sprememba z začetkom naslednjega leta in do izteka obdobja financiranja raziskovalnega projekta.
VII. CENA EKVIVALENTA POLNE ZAPOSLITVE RAZISKOVALNIH PROJEKTOV
(elementi za določitev cene raziskovalnih projektov)
Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve raziskovalnega projekta se določi na podlagi dejanske cene dela raziskovalca in dejanskih preostalih stroškov raziskovalnega projekta.
(1) Pri ceni dela raziskovalca se upoštevajo povprečna plača in povračila za raziskovalce, vključene v raziskovalne projekte, financirane iz proračuna, ter povprečni prispevki delodajalca na izplačane plače.
(2) Pri ceni dela raziskovalca se pri izračunu upošteva, da ima posamezni raziskovalec dovoljeno obremenitev največ en ekvivalent polne zaposlitve za redno delo, za dopolnilno delo pa sorazmeren del tega obsega v skladu s predpisi, ki urejajo dopolnilno delo.
(povprečna plača raziskovalcev na raziskovalnih projektih)
(1) Pri izračunu povprečne plače za raziskovalce, vključene v raziskovalne projekte, financirane iz sredstev proračuna, se upoštevajo višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo ter povprečna delovna doba, povračila stroškov v zvezi z delom, določena za javni sektor (povračila za prevoz na delo in z dela, regres za prehrano med delom, regres za letni dopust, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence), in zakonsko določeni prispevki delodajalca na izplačane plače.
(2) Pri izračunu povprečne plače za financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev raziskovalnih projektov v preteklem letu. V izračunu se upoštevajo raziskovalni nazivi, delovna mesta oziroma nazivi v okviru delovnih mest, izhodiščni plačni razred in napredovanje za tri plačne razrede v okviru delovnega mesta oziroma naziva v okviru delovnega mesta, dovoljen odstotek mase sredstev za izplačilo delovne uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju ter povprečna delovna doba raziskovalcev, vključenih v raziskovalne projekte, pri čemer se kot povprečna delovna doba upošteva 24 let.
(3) Pri izračunu povračil stroškov v zvezi z delom se upoštevajo višina povračila za prehrano med delom, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v povprečni oddaljenosti 20 kilometrov, regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki so veljali na zadnji dan preteklega leta in do katerih so upravičeni javni uslužbenci. Pri izračunu se upošteva, da je zaposleni v letu upravičen do povračil za prehrano in prevoz za enajst mesecev.
(tehnični in strokovni sodelavci raziskovalnih projektov)
Če je za izvedbo raziskovalnega projekta potrebno sodelovanje tehničnih in strokovnih sodelavcev, se njihov obseg dela v izračunu skupnega števila ekvivalenta polne zaposlitve na raziskovalnem projektu določi s faktorjem 2/3 (dve tretjini).
(drugi stroški raziskovalnih projektov)
(1) Pri izračunu povprečne cene FTE se pri neposrednih stroških materiala in storitev ter amortizaciji upoštevajo naslednji stroški, ki jih je na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov mogoče pripisati posameznemu raziskovalnemu projektu:
– neposredni stroški materiala v zvezi z raziskovalnim delom, ki pomenijo stroške nakupa materiala, polizdelkov in drobnega inventarja, neposredno potrebnih za izvedbo raziskovalnega projekta;
– neposredni stroški storitev v zvezi z raziskovanim delom, ki pomenijo stroške potovanj, avtorski honorarji in druge storitve, neposredno potrebne za izvedbo raziskovalnega projekta;
– strošek raziskovalne opreme, ki se prizna v višini obračunane amortizacije ob upoštevanju obsega uporabljene raziskovalne opreme, neposredno potrebne za izvedbo posameznega raziskovalnega projekta. Obseg uporabe posamezne raziskovalne opreme mora raziskovalna organizacija izkazati z evidenco uporabe raziskovalne opreme oziroma verodostojno postavljenimi ključi.
(2) Sredstva, ki jih raziskovalna organizacija prejme za pokritje stroškov amortizacije uporabljene raziskovalne opreme, raziskovalna organizacija v nadaljnjem koraku nameni za nabavo, s katero nadomesti ali obnovi potrebno raziskovalno opremo. Iz sredstev, ki jih je raziskovalna organizacija prejela za pokritje stroškov amortizacije, mora raziskovalna organizacija najpozneje v petih letih od zaključka leta, v katerem je prejela sredstva, izvesti postopek nakupa nove raziskovalne opreme.
(povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve za raziskovalne projekte)
(1) Povprečna cena enega ekvivalenta polne zaposlitve se določi za posamezno cenovno kategorijo (A, B, C, D, E in F) na podlagi števila obračunskih točk, določenih za posamezne elemente cene.
(2) Število obračunskih točk za posamezne elemente cene glede na cenovno kategorijo je za izvajalce raziskovalnih projektov prikazano v naslednji preglednici:
Elementi cene FTE | A | B | C | D | E | F |
Plača | 118,22 | 118,22 | 118,22 | 118,22 | 118,22 | 118,22 |
Prispevki delodajalca | 19,01 | 19,01 | 19,01 | 19,01 | 19,01 | 19,01 |
Povračila v zvezi z delom | 11,97 | 11,97 | 11,97 | 11,97 | 11,97 | 11,97 |
Stroški materiala in storitev | 35,3 | 49,78 | 66,21 | 82,83 | 98,7 | 114,55 |
Amortizacija | 10,03 | 18,62 | 31,55 | 41,9 | 52,55 | 63,2 |
Obračunske točke skupaj | 194,53 | 217,6 | 246,96 | 273,93 | 300,45 | 326,95 |
(vrednost in sprememba števila obračunskih točk)
(1) Vrednost obračunske točke se vsako leto izračuna na novo tako, da se vrednost točke v predhodnem letu indeksira z rastjo cen življenjskih potrebščin.
(2) Število točk pri elementih cene za stroške materiala in storitev ter amortizacije se ne spreminja. Število točk pri elementih cene za plače, prispevkov delodajalca se za posamezno leto izračuna tako, da se povprečna plača, izračunana v skladu z 32. členom te uredbe, deli z vrednostjo obračunske točke.
(3) Spremembo vrednosti točke in števila točk izračuna ARRS. Na podlagi izračuna direktor ARRS sprejme sklep, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani.
(povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve za sofinanciranje večstranskih raziskovalnih projektov in projektov, sofinanciranih iz sredstev evropske kohezijske politike ter drugih evropskih virov)
(1) Za večstranske transnacionalne raziskovalne projekte, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni v skladu s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila bodisi Republika Slovenija bodisi ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava, se uporablja cena ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta.
(2) V okviru elementov cene ekvivalenta polne zaposlitve za sofinanciranje raziskovalnih projektov, določenih v prejšnjem odstavku, se priznajo tudi posredni stroški v višini do 25 % vrednosti cene ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta, pri čemer se ostalih pet elementov cene ekvivalenta polne zaposlitve zniža.
(3) Za določanje obsega sredstev za sofinanciranje stroškov v zvezi z delom v okviru projektov iz sredstev evropske kohezijske politike ter mehanizma za okrevanje in odpornost se uporablja plačni del cene ekvivalenta polne zaposlitve, kar vključuje plače, prispevke delodajalca in povračila v zvezi z delom.
(4) Poleg plačnega dela cene ekvivalenta polne zaposlitve iz prejšnjega odstavka se prizna tudi pavšalno financiranje posrednih stroškov v višini 25 % vrednosti plačnega dela iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Način preverjanja in dokazovanja upravičenosti stroškov dela se določi v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo ob upoštevanju pravil vira sredstev.
VIII. SPREMLJANJE PORABE SREDSTEV ZA IZVAJANJE RAZISKOVALNIH PROJEKTOV
(spremljanje porabe sredstev raziskovalnih projektov)
Raziskovalna organizacija, v kateri se raziskovalni projekti izvajajo na podlagi pogodb, mora v letnem finančnem poročilu glede namenske porabe sredstev proračuna priložiti finančni obračun s podano porabo sredstev za posamezni raziskovalni projekt po elementih, ki so s to uredbo določeni za določitev cene ekvivalenta polne zaposlitve.
(namenska poraba v okviru raziskovalnih projektov)
(1) Namensko porabo sredstev za izvajanje raziskovalnih projektov predstavljajo dejansko nastali stroški, ki so neposredno potrebni za izvedbo raziskovalnega projekta in so določeni v 30. do 34. členu te uredbe. Pri stroških plač, prispevkih delodajalca in povračilih stroškov v zvezi z delom se upošteva obseg sodelovanja posameznega člana v okviru posameznega raziskovalnega projekta.
(2) Namenska poraba sredstev, financiranih iz proračuna, se preveri tako, da se računovodsko ugotovljena dejanska poraba, ki se izkaže tudi v finančnem poročilu posameznemu financerju (v nadaljnjem besedilu: financer) za navedene vrste izdatkov za preteklo leto, primerja z nakazanimi sredstvi za preteklo leto.
(3) Namenska poraba sredstev za izvajanje raziskovalnih projektov se preverja tako, da se računovodsko izkazana poraba za posamezne elemente cene ekvivalenta polne zaposlitve za posamezen raziskovalni projekt primerja z nakazanimi sredstvi raziskovalnega projekta.
(4) Če sredstva, prejeta za raziskovalne projekte, niso porabljena za dani namen in v skladu s to uredbo, gre za nenamensko porabo sredstev. Nenamensko porabljena sredstva mora prejemnik sredstev vrniti financerju na podlagi zahtevka financerja za vračilo v proračun.
(dovoljena odstopanja pri raziskovalnih projektih)
(1) V okviru odobrenih sredstev v strukturi raziskovalnih projektov lahko poraba sredstev za plače odstopa do 5 % pri razporeditvi raziskovalnih ur na raziskovalce oziroma strokovne in tehnične sodelavce.
(2) V okviru odobrenih sredstev v strukturi raziskovalnih projektov lahko poraba po posameznih stroškovnih elementih odstopa v breme oziroma korist enega ali več stroškovnih elementov, pri vsakem največ do 15 %.
(3) Pri raziskovalnih projektih je dodatno dovoljena poraba do 15 % sredstev za stroške materiala in storitev ter sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije raziskovalne opreme, za pokrivanje fiksnih stroškov in stroškov upravljanja zavoda, ki so potrebni za nemoteno izvajanje raziskovalnih projektov. V okviru prenosa sredstev iz tega odstavka je dovoljeno pokrivanje razlike stroškov šolnin doktorskega študija, ki niso pokriti iz drugih proračunskih virov, za člane raziskovalnih projektov, ki so (polno ali delno) zaposleni pri izvajalcu raziskovalnega projekta.
(4) Če izvajanje raziskovalnih projektov traja več kot eno leto, je dovoljeno ob koncu poslovnega leta v okviru obdobja izvajanja raziskovalnih projektov izkazati kratkoročno odložene prihodke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja računovodstvo, oziroma veljavnimi slovenskimi računovodskimi standardi tako, da se ohranita struktura in namen v okviru dovoljenih odstopanj, določenih s to uredbo.
(5) Če raziskovalna organizacija pri izvajanju raziskovalnega projekta uporablja raziskovalno opremo, ki je že v celoti amortizirana, in ne more obračunati amortizacije, oziroma če znesek sredstev, prejetih od financerja, za pokrivanje stroškov amortizacije presega znesek stroškov amortizacije obračunskega obdobja, se za razliko prihodkov iz tega naslova oblikuje presežek prihodkov nad odhodki. Presežek iz tega naslova se razporedi za investiranje v nakup raziskovalne opreme ali pa se sredstva vrnejo v proračun v skladu z normativnimi akti, ki urejajo razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.
(6) Če pri izvajanju raziskovalnih projektov pride do nižjih stroškov od normiranih, ki so določeni s to uredbo, in iz tega naslova pride do presežka prihodkov nad odhodki, je dovoljeno presežek, ki nastane iz naslova financiranja raziskovalnih projektov, razporediti za nakup raziskovalne opreme oziroma investicije v osnovna sredstva oziroma presežek vrniti v proračun v skladu z ustanovitvenimi akti in drugimi normativnimi akti, ki urejajo razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.
(7) Če se presežek prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja raziskovalnih projektov, financiranih iz proračuna, nameni za nakup raziskovalne opreme oziroma investicije v osnovna sredstva, mora biti ta nakup oziroma investicija izveden najpozneje v petih letih od datuma zaključka leta, na katero se ugotovljeni presežek nanaša.
(8) O višini presežka, ki je nastal iz naslova sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, mora raziskovalna organizacija o njegovi razporeditvi in porabi poročati financerju.
(izplačila avtorskih honorarjev iz sredstev za raziskovalne projekte)
(1) Iz stroškov materiala in storitev raziskovalnega projekta se za posamezno cenovno kategorijo lahko izplačajo avtorski honorarji do ene tretjine vrednosti stroškov materiala in storitev cenovne kategorije C, če ne obstajajo elementi delovnega razmerja.
(2) Izplačila avtorskih honorarjev iz sredstev za raziskovalne projekte, financirane iz proračuna, niso dovoljena za zaposlene na raziskovalni organizaciji.
(3) Raziskovalna organizacija lahko izplača posamezniku v tekočem letu iz sredstev proračuna, prejetih za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, do največ 40 % vrednosti plačnega dela ekvivalenta polne zaposlitve, ki je v skladu s to uredbo določen za financiranje raziskovalnih projektov.
(4) Če raziskovalno delo, ki je predmet dela po avtorski pogodbi, nastane z materialnimi sredstvi raziskovalne organizacije, se stroški materialnih sredstev raziskovalne organizacije ne smejo vključiti v avtorski honorar.
(druga odstopanja pri raziskovalnih projektih)
(1) Odstopanja, ki so višja od odstotkov, določenih v 40. členu te uredbe, so dovoljena v soglasju s financerjem, ki se izda v obliki sklepa na podlagi utemeljitve, podane skupaj s finančnim poročilom.
(2) Če je v skupino, ki izvaja raziskovalni projekt, vključen raziskovalec s statusom invalida, se lahko del sredstev za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter stroškov amortizacije raziskovalne opreme nameni za nakup pripomočka, ki mu omogoči nemoteno raziskovalno delo, če za to ni mogoče pridobiti drugih javnofinančnih sredstev.
IX. IZVAJANJE DOPOLNILNIH UKREPOV
(izvajanje dopolnilnih ukrepov)
(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na raziskovalne projekte, se lahko uporabljajo tudi v primeru, ko je ministrstvo, pristojno za znanost, izvajalec ukrepov iz Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, ukrepov, financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike, mehanizma za okrevanje in odpornost ter ukrepov, pri katerih je postopek za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni.
(2) Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva lahko določijo program aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju.
(3) Določila te uredbe, ki se nanašajo na raziskovalne projekte, lahko uporabijo tudi ostali nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema ter druga ministrstva in druge pravne osebe javnega prava v skladu s 6. in 54. členom zakona.
X. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(izhodišče za določitev vrednosti obračunske točke in števila točk za leto 2022)
Za določitev povprečne cene enega ekvivalenta polne zaposlitve za raziskovalne projekte za leto 2022 se uporablja število točk iz 35. člena te uredbe. Vrednost obračunske točke iz 36. člena te uredbe za leto 2022 znaša 314,7903399 eura.
(izjeme pri odstopanjih v prvem šestletnem obdobju stabilnega financiranja)
(1) Ne glede na četrti odstavek 14. člena te uredbe je ob koncu poslovnih let v prvem šestletnem obdobju dovoljeno izkazati kratkoročno odložene prihodke v obsegu do 20 % prejetih sredstev stabilnega financiranja.
(2) V prvem šestletnem obdobju stabilnega financiranja se lahko v okviru PSF-O pri raziskovalnih programih do 15 % sredstev za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter amortizacije nameni za pokrivanje stroškov iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 8. člena, če je to potrebno za zagotovitev nemotenega izvajanja raziskovalnih programov.
(3) Ne glede na drugi odstavek 15. člena in drugi odstavek 41. člena te uredbe so izplačila avtorskih honorarjev v letu 2022 iz sredstev za raziskovalne programe oziroma raziskovalne projekte, financirane po tej uredbi, dovoljena za direktorje javnih raziskovalnih zavodov ob izpolnjevanju pogoja, da delo, opredeljeno v avtorski pogodbi, ne spada v okvir del in nalog po pogodbi o zaposlitvi in ob upoštevanju drugih pogojev oziroma omejitev iz 15. in 41. člena te uredbe.
(določitev izhodiščne vrednosti za mlade raziskovalce, za katere se s 1. januarjem 2022 še ni začelo financiranje)
Za mlade raziskovalce, ki so bili pri prejemniku stabilnega financiranja izbrani v letu 2021 in se do vključno 1. januarja 2022 še niso začeli usposabljati, bodo pa začeli usposabljanje v letu 2022, se prejemniku stabilnega financiranja pri določitvi izhodiščne vrednosti iz prvega odstavka 103. člena zakona dodatno upošteva vrednost treh četrtin letnega zneska, določenega s sklepom o začasni višini sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev za leto 2022, do katerega bi bil prejemnik stabilnega financiranja upravičen pod pogoji, ki so veljali na dan 31. december 2021.
(izhodišče za določitev obsega financiranja za raziskovalne programe, infrastrukturne programe in mlade raziskovalce, ki ne preidejo na stabilno financiranje)
(1) Za določitev obsega financiranja raziskovalnih programov, ki jih izvajajo raziskovalne organizacije, ki na podlagi zakona ne bodo prešle na stabilno financiranje, in plačnega dela infrastrukturnih programov, ki ne preidejo v stabilno financiranje, se za leto 2022 in nadaljnja leta do izteka izvajanja kot izhodišče upošteva višina cene FTE, določena za leto 2021. Višina sredstev, določenih za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter amortizacije raziskovalne opreme, potrebne za izvajanje raziskovalnih programov, se z rastjo cen uskladi letno tako, da se vrednost v predhodnem letu indeksira z rastjo cen življenjskih potrebščin. Višina sredstev za pokrivanje stroškov plač in prispevkov raziskovalnih in infrastrukturnih programov se usklajuje z rastjo tako, da se vrednost v predhodnem letu indeksira s stopnjo rasti plač in prispevkov, ki se za posamezno leto za raziskovalne projekte določi skladno s to uredbo.
(2) Za določitev obsega financiranja mladih raziskovalcev, ki se usposabljajo v raziskovalnih organizacijah, ki na podlagi zakona ne bodo prešle na stabilno financiranje, se kot izhodišče za leto 2022 in nadaljnja leta in do zaključka usposabljanja upošteva višina sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev za zadnji mesec leta 2021. Višina sredstev, določenih za pokrivanje stroškov materiala in storitev, se z rastjo cen uskladi letno tako, da se vrednost v predhodnem letu indeksira z rastjo cen življenjskih potrebščin. Višina sredstev za pokrivanje stroškov plač in prispevkov za mlade raziskovalce se letno usklajuje z rastjo tako, da se vrednost v predhodnem letu indeksira s stopnjo rasti plač in prispevkov, ki se za posamezno leto za raziskovalne projekte določi skladno s to uredbo.
(3) Način dodelitve obsega financiranja stroškov materiala in storitev ter stroškov amortizacije infrastrukturnih programov, ki na podlagi zakona ne preidejo na stabilno financiranje, se ob sočasnem upoštevanju 48. člena te uredbe določi s splošnim aktom ARRS iz 17. člena zakona.
(določitev izhodiščne vrednosti za infrastrukturno dejavnost)
(1) Pri prehodu na stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti se za določitev izhodiščne vrednosti za ISF v delu, ki se nanaša na infrastrukturno dejavnost, upoštevajo sredstva za infrastrukturne programe na dan 1. januar 2022, pri čemer se na javnem razpisu oziroma v javnem pozivu v letu 2021 odobrenim sredstvom za namen (so)financiranja plač in prispevkov določi tudi pripadajoči del sredstev za (so)financiranje stroškov materiala in storitev infrastrukturne dejavnosti ter pripadajoči del sredstev za stroške amortizacije, in sicer:
– Raziskovalnim organizacijam iz tretjega odstavka 101. člena zakona, ki ne izvajajo raziskovalnih programov in so 1. januarja 2022 začele izvajati infrastrukturno dejavnost, se za določitev obsega letne višine sredstev za namen (so)financiranja stroškov materiala in storitev infrastrukturne dejavnosti ter stroškov amortizacije upošteva povprečna vrednost sredstev za stroške materiala in storitev ter amortizacije glede na obseg sredstev za plače in prispevke vseh infrastrukturnih programov v letu 2021, ki ne sme presegati višine zaprošenih sredstev iz prijave na javni poziv oziroma javni razpis v letu 2021 za ta namen.
– Raziskovalnim organizacijam iz tretjega odstavka 101. člena zakona, ki ne izvajajo raziskovalnih programov in s 1. januarjem 2022 nadaljujejo izvajanje infrastrukturne dejavnosti iz predhodnega programskega obdobja, se za določitev obsega letne višine sredstev za namen (so)financiranja stroškov materiala in storitev infrastrukturne dejavnosti ter stroškov amortizacije upoštevajo za ta namen dodeljena sredstva v letu 2021.
– Raziskovalnim organizacijam iz dvanajstega odstavka 103. člena zakona, ki so s 1. januarjem 2022 začele izvajati infrastrukturno dejavnost, se za določitev obsega letne višine sredstev za namen (so)financiranja stroškov materiala in storitev infrastrukturne dejavnosti ter stroškov amortizacije upošteva povprečna vrednost sredstev za stroške materiala in storitev ter amortizacije glede na obseg sredstev za plače in prispevke vseh infrastrukturnih programov v letu 2021, ki ne sme presegati višine zaprošenih sredstev iz prijave na javni poziv oziroma javni razpis v letu v letu 2021 za ta namen.
– Raziskovalnim organizacijam iz dvanajstega odstavka 103. člena zakona, ki s 1. januarjem 2022 nadaljujejo izvajanje infrastrukturne dejavnosti iz predhodnega programskega obdobja, se za določitev obsega letne višine sredstev za namen (so)financiranja stroškov materiala in storitev infrastrukturne dejavnosti ter stroškov amortizacije upoštevajo za ta namen dodeljena sredstva v letu 2021.
(2) Prejemnik stabilnega financiranja izhodiščno vrednost, izračunano skladno s prejšnjim odstavkom, razdeli v skladu z določili 4. člena te uredbe.
(izdaja sklepa iz 21. člena zakona v letu 2022)
Ne glede na drugi odstavek 3. člena te uredbe minister, pristojen za znanost, predvidoma do 1. aprila 2022 sprejme sklep iz 21. člena zakona, s katerim seznani ARRS.
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18, 62/19, 105/20 in 186/21 – ZZrID).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-100/2022
Ljubljana, dne 9. marca 2022
EVA 2021-3330-0147
Vlada Republike Slovenije
