Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na izredni seji 11. 3. 2022.
Št. 003-02-1/2022-60
Ljubljana, dne 19. marca 2022
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2Z)
1. člen
V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19) se v 23. členu na koncu 4. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. družinske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
V 25. členu se na koncu 3. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. izplačil predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.«.
V 43. členu se drugi a odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2.a) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je ne glede na prejšnji odstavek vrednost bonitete enaka nič.«.
Za petim odstavkom se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Če delodajalec, gospodarska družba, delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev v tej gospodarski družbi ali v tej družbi nadrejeni družbi, je vrednost bonitete, ne glede na prvi odstavek tega člena, 65 % vrednosti, ugotovljene v skladu s prvim odstavkom tega člena, pod pogojem, da je delovno razmerje med delojemalcem in delodajalcem do dneva izvršitve pravice oziroma odsvojitve pravice trajalo več kot eno leto ter da se za to boniteto ne uveljavlja ugodnost v skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(7) Nadrejena družba iz prejšnjega odstavka je družba, ki ima neposredno v lasti večinski delež glasovalnih pravic ali večinski delež v kapitalu gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka.
(8) Za delojemalca iz šestega odstavka tega člena se šteje oseba v delovnem razmerju z gospodarsko družbo v času zagotovitve pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev. Za delojemalca iz šestega odstavka tega člena se ne šteje večinski družbenik v času zagotovitve pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev v gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, tudi če je v delovnem razmerju z gospodarsko družbo. Večinski družbenik je družbenik, ki ima posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.«.
V 44. členu se v prvem odstavku v 9. točki besedilo »Zakon o delovnih razmerjih« nadomesti z besedo »zakon«, za besedo »nesposobnosti« se doda besedilo »oziroma iz razlogov, primerljivih poslovnemu razlogu oziroma razlogu nesposobnosti«, besedilo »Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13)« pa se nadomesti z besedo »zakona«.
V 11. točki se besedilo »Zakon o delovnih razmerjih« nadomesti z besedo »zakon«, besedilo »Zakona o delovnih razmerjih« pa se nadomesti z besedo »zakona«.
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
»12. plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji oziroma do višine 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zavezanca ugodneje;«.
V 56. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca po tem poglavju, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, se ne štejejo za prihodek in se ne priznajo kot odhodek zavezanca po tem poglavju zakona.«.
V 61.a členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 29 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ali zaposli osebo v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, ki v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po prvem in četrtem odstavku tega člena za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in v naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev. Olajšava za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, se lahko uveljavlja, če je takšno pomanjkanje opredeljeno na seznamu, ki ga s pravilnikom določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, vsaj vsaki dve leti enkrat, pri tem pa upošteva razpoložljivost kandidatov, poklice, raven usposobljenosti, delovne pogoje in druge strukturne dejavnike.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove po tem členu v višini 55 % plače osebe, če zaposli osebo, mlajšo od 25 let, ki se zaposluje prvič.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Olajšava po prvem odstavku tega člena za zaposlovanje oseb, mlajših od 29 let, in oseb, starejših od 55 let, se izključuje z olajšavo za zaposlovanje oseb v poklicu, za katerega na trgu dela ni iskalcev zaposlitve. Olajšava po četrtem odstavku tega člena se izključuje z olajšavami po prvem odstavku tega člena. Olajšave po prvem in četrtem odstavku tega člena se izključujejo z olajšavo za zaposlovanje invalidov po tem zakonu.«.
V 64. členu se besedilo »20 %« nadomesti z besedilom »80 %«.
Za 65. členom se doda nov 65.a člen, ki se glasi:
(olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju. Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:
1. računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke;
2. okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energetsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.
(2) Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavama po 61. in 66.a členu tega zakona.
(3) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega člena v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena in pri tem upošteva, da gre za spremembo obstoječih modelov, napredek, izboljšave, trajnostni razvoj ter podporo ukrepom na drugih področjih. Upošteva tudi strateške nacionalne in mednarodne cilje na tem področju.«.
V 66. členu se v prvem odstavku besedilo »0,3 %« nadomesti z besedilom »1 %«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavezanec lahko uveljavlja, poleg znižanja davčne osnove po prejšnjem odstavku, dodatni znižanji davčne osnove:
1. do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, športne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, in
2. do zneska, ki ustreza 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja šport, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za znesek, ki ustreza 1 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz prvega odstavka tega člena, in za znesek 0,2 % in 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz drugega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem obdobju.«.
Sedmi odstavek se črta.
V 77. členu se v prvem odstavku besedilo »15 %« nadomesti z besedilom »10 %«.
V 90. členu se v četrtem odstavku na koncu 5. točke podpičje nadomesti s piko, 6. točka pa se črta.
V 96. členu se v prvem odstavku število »20« nadomesti s številom »15«.
V 109. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »V letno davčno osnovo iz prejšnjega stavka se všteva tudi vsota davčnih osnov od vseh vrst dohodkov iz 1. in 3. točke 131.a člena tega zakona, če se zavezanec rezident tako odloči in s tem seznani davčni organ, na način, določen s tem zakonom.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v letno davčno osnovo od plačila za poslovno uspešnost všteva vsota tega dohodka, ki:
– presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delavec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo, ali
– presega 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, za leto, za katero se dohodnina odmerja, izplačane v letu in v mesecu januarju po letu, za katero se dohodnina odmerja, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delavec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.
V vsoto iz prejšnjega stavka se ne všteva posamezno izplačilo tega dohodka, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 12. točki prvega odstavka 44. člena tega zakona.«.
V 111. členu se v prvem odstavku znesek »3.500 eurov« nadomesti z zneskom »7.500 eurov«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V skupni dohodek iz tretjega odstavka tega člena se, če se zavezanec rezident v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 109. člena tega zakona odloči za vštevanje dohodkov iz 1. in 3. točke 131.a člena tega zakona v letno davčno osnovo, vštevata tudi dohodka iz 1. in 3. točke 131.a člena tega zakona.«.
V 112. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidentu, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 eurov letno.«.
V 113. členu se v tretjem odstavku besedilo »v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »v znesku 3.500 eurov«.
Besedilo 118. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem in osmem odstavku 112. člena, tretjem odstavku 113. člena, prvem in drugem odstavku 114. člena in v prvem odstavku 117. člena tega zakona, se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec oktober tekočega leta v primerjavi z mesecem oktobrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, če je sprememba rasti cen pozitivna.
(2) Usklajene zneske iz prejšnjega odstavka ter enačbo za določitev olajšave iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.«.
V 119. členu se v prvem odstavku besedilo »prvega in drugega odstavka 112. člena« nadomesti z besedilom »prvega in osmega odstavka 112. člena«.
V 120. členu se v prvem in drugem odstavku besedilo »prvega in drugega odstavka 112. člena« nadomesti z besedilom »prvega in osmega odstavka 112. člena«.
V 122. členu se v prvem odstavku besedilo »50 %« nadomesti z besedilom »45 %«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Zneski neto letnih davčnih osnov iz prejšnjega odstavka se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec oktober tekočega leta v primerjavi z mesecem oktobrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, če je sprememba rasti cen pozitivna; temu ustrezno se zneski dohodnine izračunajo.
(3) Usklajene zneske iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.«.
V 123. členu se na koncu tretjega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »V primeru dohodkov iz drugega stavka prvega odstavka 109. člena tega zakona se plačan dokončni davek iz VIII. poglavja tega zakona šteje za akontacijo dohodnine od teh dohodkov.«.
V 127. členu se v tretjem odstavku besedilo »prvega odstavka 112. člena« nadomesti z besedilom »prvega in osmega odstavka 112. člena«.
Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Če se regres za letni dopust oziroma plačilo za poslovno uspešnost izplačuje v več delih oziroma večkrat v davčnem letu, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa oziroma plačila za poslovno uspešnost ugotovi celotna višina regresa za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, in izvrši morebitni izračun akontacije dohodnine ter morebitni poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust oziroma plačil za poslovno uspešnost v davčnem letu.«.
Za petnajstim odstavkom se doda nov šestnajsti odstavek, ki se glasi:
»(16) Akontacija dohodnine od dohodka, od katerega se prizna zmanjšanje dohodnine v skladu s tretjim in šestim odstavkom 112. člena tega zakona, ki ga izplačuje delodajalec, ki ni glavni delodajalec, se rezidentu lahko izračuna in plača po zvišani ali znižani stopnji oziroma se ne izračuna in ne plača, če se o tem odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da akontacija dohodnine ni ustrezna glede na pričakovano dohodnino na letni ravni, pri čemer se smiselno upošteva določba 286. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).«.
V 131. členu se v drugem odstavku besedilo »prvega odstavka 112. člena« nadomesti z besedilom »prvega in osmega odstavka 112. člena«.
Za 131. členom se dodata novo poglavje »VII.A POSEBNA PRAVILA V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM ODLOČITVE ZAVEZANCA O VŠTEVANJU DAVČNIH OSNOV OD DOHODKOV IZ KAPITALA IN DOHODKOV IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM V LETNO DAVČNO OSNOVO« in nov a131.a člen, ki se glasi:
(uveljavljanje odločitve o vštevanju davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo)
(1) Zavezanec rezident, ki se skladno s prvim odstavkom 109. člena tega zakona odloči za vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo, to odločitev uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, z dopolnitvijo informativnega izračuna v skladu s petim odstavkom 267. člena ZDavP-2.
(2) Če zavezancu rezidentu informativni izračun ni bil vročen do roka za vročitev informativnega izračuna iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2, odločitev za vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo uveljavlja z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2.
(3) Zavezanec rezident odločitve za vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo ne more uveljavljati z vložitvijo davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave iz 63. člena ZDavP-2.
(4) Davčni organ pri sestavi informativnega izračuna dohodnine ne upošteva podatkov o dohodkih iz kapitala in dohodkih iz oddajanja premoženja v najem zavezanca rezidenta.
(5) Pri vštevanju davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo se dohodnina – izračunana od teh dohodkov z obračunom davčnega odtegljaja iz 1. točke prvega odstavka 325. člena ZDavP-2 in poračunana z odločbo iz tretjega odstavka 330. člena ZDavP-2, ali izračunana v odločbi, ki jo izda davčni organ, na podlagi napovedi zavezanca iz 2. točke prvega odstavka in šestega odstavka 325. člena ZDavP-2 – šteje za akontacijo dohodnine iz 272. člena ZDavP-2.
(6) Zavezanec rezident, ki se odloči za vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo, uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini od teh dohodkov, ali oprostitev plačila davka od teh dohodkov po mednarodni pogodbi, kot je določeno v 328. in 329. členu ZDavP-2. V primerih, ko davčni organ začasno odločbo iz četrtega odstavka 328. člena ZDavP-2 razveljavi in jo nadomesti z novo odločbo, z novo odločbo nadomesti tudi odločbo o odmeri dohodnine, ki vsebuje podatke iz razveljavljene odločbe.«.
V 132. členu se v prvem odstavku besedilo »27,5 %« nadomesti z besedilom »25 %«.
V drugem odstavku se na koncu 2. točke vejica nadomesti s piko, 3. točka pa se črta.
V 135.č členu se besedilo »27,5 %« nadomesti z besedilom »15 %«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(uporaba spremenjenega 56. člena zakona)
Spremenjeni 56. člen zakona se uporablja že za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2021.
(postopno dvigovanje splošne olajšave)
Ne glede na prvi odstavek spremenjenega 111. člena zakona znaša za davčno leto 2022 splošna olajšava 4.500 eurov, za davčno leto 2023 5.500 eurov in za davčno leto 2024 6.500 eurov.
(prva uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine)
(1) Prva uskladitev v skladu s spremenjenim 118. členom zakona ter drugim in tretjim odstavkom spremenjenega 122. člena zakona se opravi za leto 2022.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prva uskladitev zneska splošne olajšave iz spremenjenega 111. člena zakona v skladu s spremenjenim 118. členom zakona opravi za davčno leto, ki sledi davčnemu letu, v katerem se v skladu z 28. členom tega zakona začne uporabljati splošna olajšava, določena v prvem odstavku spremenjenega 111. člena zakona.
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
Št. 435-01/21-8/36
Ljubljana, dne 11. marca 2022
EPA 1854-VIII
