Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi (ZFU-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi (ZFU-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na izredni seji 11. 3. 2022.
Št. 003-02-1/2022-61
Ljubljana, dne 19. marca 2022
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNI UPRAVI (ZFU-A)
1. člen
V Zakonu o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14) se v 9. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Območje in sedež generalnega finančnega urada ter finančnih uradov in razmejitev nalog med generalnim finančnim uradom in finančnimi uradi določi vlada z uredbo.«.
Za 10. členom se dodajo novi 10.a, 10.b in 10.c člen, ki se glasijo:
(1) Ne glede na določbo 5. točke prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu: ZJU) predstojnik finančne uprave imenuje direktorje finančnih uradov za dobo petih let po izbirnem postopku na podlagi internega oziroma javnega natečaja.
(2) Za postopek internega natečaja se uporabljajo določbe 57. člena ZJU, za postopek javnega natečaja pa se uporabljajo določbe 58. do 64. člena ZJU.
(1) Finančna uprava odloča v kolegiju treh uradnih oseb (v nadaljnjem besedilu: kolegij) v primerih:
– če pričakovana davčna obveznost presega 500.000 eurov,
– izvajanja inšpekcijskega nadzora povezanih oseb ali
– ugotavljanja davčne osnove z oceno, če pričakovana davčna obveznost presega 100.000 eurov.
(2) Predsednika in člane kolegija imenuje direktor finančnega urada, v katerem se vodi postopek v primerih iz prejšnjega odstavka.
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi predsednik kolegija, ki pripravi poročilo in predlog odločbe, kolegij pa sprejme odločbo z večino glasov članov. Odločbo podpiše predsednik kolegija.
(4) Kadar se med postopkom, ki ga vodi uradna oseba, izpolnijo pogoji za kolegijsko odločanje, postopek nadaljuje kolegij.
(strokovno posvetovalno telo)
(1) Za obravnavo strokovnih vprašanj s področja pristojnosti finančne uprave in vprašanj razvoja davčnega sistema lahko predstojnik imenuje strokovno posvetovalno telo.
(2) Predstojnik lahko imenuje tudi strokovno posvetovalno telo za obravnavo posameznega davčnega področja obdavčitve in delovanje finančne uprave.
(3) Strokovno posvetovalno telo sestavljajo predstavniki finančne uprave in zunanji strokovnjaki.
(4) Strokovno posvetovalno telo pri obravnavi strokovnih vprašanj ne obravnava vprašanj iz konkretne davčne zadeve in pri svojem delu ne sprejema odločitev.
(5) Mnenja in drugi zaključki strokovno posvetovalnega telesa za davčni organ niso zavezujoči.«.
V 41. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Uradna oseba se izkaže s službeno izkaznico in značko z znakom finančne uprave (v nadaljnjem besedilu: značka), ki je del službene izkaznice, razen kadar opravlja naloge v uniformi. Uradna oseba se vselej, kadar oseba, zoper katero se izvrši pooblastilo, to zahteva, izkaže s službeno izkaznico in značko.«.
V 42. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Predstojnik lahko v primeru, če inšpektor krši pravila vodenja in odločanja posameznega postopka, zadevo dodeli drugemu inšpektorju v vodenje in odločanje.
(5) Predstojnik lahko v disciplinskem postopku, urejenim z zakonom, odvzame inšpektorju pooblastila zaradi ponavljajočih se nepravilnosti pri odločanju. Kot nepravilnosti pri odločanju se štejejo samovoljne in arbitrarne odločitve, ki se v postopku s pravnimi sredstvi pred sodišči izkažejo za nepravilne oziroma če gre za odstop od ustaljene sodne prakse. Če se inšpektorju odvzamejo pooblastila, se uporabljata drugi in tretji odstavek tega člena.«.
V 46. členu se v četrtem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke iz evidenc, vzpostavljenih v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, in zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin,«.
V 51. členu se v tretjem in četrtem odstavku beseda »davčnemu« nadomesti z besedo »finančnemu«.
V 60. členu se v drugem odstavku za 16. točko pika nadomesti z vejico ter doda nova 17. točka, ki se glasi:
»17. evidence kmečkih gospodinjstev.«.
V 61. členu se v drugem odstavku besedilo »74. členu« nadomesti z besedilom »75.a členu«.
Za 75. členom se doda nov 75.a člen, ki se glasi:
(1) V evidenci kmečkih gospodinjstev se vodijo podatki o vseh skupnostih fizičnih oseb, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za kmečko gospodinjstvo.
(2) V evidenco se vpišejo vsi člani kmečkega gospodinjstva.
(3) Evidenca vsebuje:
1. Podatke o kmečkem gospodinjstvu:
– naslov kmečkega gospodinjstva,
– podatek o davčnem statusu (način ugotavljanja davčne osnove za namene dohodnine),
– podatek o zemljiščih v uporabi: površina zemljišča in znesek katastrskega dohodka po vrstah dejanske rabe,
– podatek o površini posebnih kultur,
– podatek o površini vinogradov za proizvodnjo vina.
2. Podatke o članih kmečkega gospodinjstva:
– ime in priimek,
– davčna številka,
– podatek, da se za člana za namene predpisov o dohodnini šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost,
– podatek, da je član nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– podatek, da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila DDV,
– podatek, da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva prostovoljno identificiran za namene DDV,
– podatek, da je član nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
– podatek, da je nosilec identificiran za namene DDV (prostovoljno ali obvezno),
– podatek, da je član, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, priglasil dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
(4) Podatke davčni organ pridobi po uradni dolžnosti, razen podatka o dohodku od malega obsega prve stopnje predelave iz zadnje alineje 2. točke prejšnjega odstavka, ki ga pridobi na podlagi priglasitve iz 316.č člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE).«.
V 100. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Finančna preiskava pomeni izvajanje dejanj, ukrepov in postopkov po tem zakonu in po zakonu, ki ureja davčni postopek, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali predpisi s področja prirejanja iger na srečo. Dejanja in ukrepi finančne preiskave se izvajajo zaradi preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju. Finančna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, za zagotovitev medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU in tretjih držav. Najtežje kršitve predpisov o obdavčenju ali drugih predpisov iz pristojnosti finančne uprave so ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali institucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma EU. Za najtežje kršitve predpisov o obdavčenju se štejejo predvsem kršitve, ki so glede na svojo težo v davčnem predpisu opredeljene kot hujši davčni prekrški.«.
V drugem odstavku se na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Nalog za preiskavo izda predstojnik.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če so dani razlogi za sum o premalo obračunanih obveznih dajatvah ali obstoju drugih nepravilnosti iz pristojnosti finančne uprave, se po zaključku finančne preiskave lahko opravi inšpekcijski nadzor, ki se začne z vročitvijo sklepa o inšpekcijskem nadzoru, če bi bil postopek inšpekcijskega nadzora ogrožen, pa se inšpekcijski nadzor začne, ko inšpektor opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja inšpekcijskega nadzora in je s tem dejanjem zavezanec za davek tudi seznanjen. Šteje se, da je ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, če inšpektor na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali drugih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu za davek, ali glede na namen nadzora utemeljeno pričakuje, da bo pridobitev dokazov oziroma izpolnitev davčne obveznosti otežena ali onemogočena, ali če je treba, da se davčni inšpekcijski nadzor opravi takoj in nepričakovano, ali če je treba preprečiti nadaljnje kršitve.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uporaba določbe glede kolegijskega odločanja)
Novi 10.b člen zakona se uporablja za postopke, ki so se začeli po uveljavitvi tega zakona.
(uporaba določb glede opravljanja nalog v uniformi in civilni obleki)
Spremenjeni drugi odstavek 41. člena zakona se začne uporabljati v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(prenehanje veljavnosti 312.a člena Zakona o davčnem postopku)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 312.a člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 432-01/21-49/15
Ljubljana, dne 11. marca 2022
EPA 2310-VIII
