Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o vesoljskih dejavnostih (ZVDej)
Razglašam Zakon o vesoljskih dejavnostih (ZVDej), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. marca 2022.
Št. 003-02-1/2022-78
Ljubljana, dne 24. marca 2022
O VESOLJSKIH DEJAVNOSTIH (ZVDej)
Ta zakon določa pogoje in postopek za izdajo dovoljenja za izvajanje vesoljske dejavnosti ter ureja registracijo izstreljenih vesoljskih objektov, obveznosti upravljavca, odgovornost za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti, in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(1) Ta zakon se uporablja za vesoljske dejavnosti, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije, in vesoljske objekte, vpisane v register izstreljenih vesoljskih objektov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register).
(2) Ta zakon se uporablja tudi za vesoljske dejavnosti, ki se izvajajo zunaj območja Republike Slovenije na plovilu ali zrakoplovu, registriranem v Republiki Sloveniji, in za vesoljske dejavnosti, ki jih izvajajo državljani Republike Slovenije ali pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »vesoljski objekt« je objekt, izstreljen v vesolje, ali objekt, namenjen izstrelitvi v vesolje, vključno s posameznimi deli tega objekta, ki so združeni ali ločeni od ostalih sestavnih delov, ali plovilo izstrelitve in njegovi deli;
2. »vesoljska dejavnost« je izstrelitev vesoljskega objekta v vesolje, upravljanje in operativni nadzor nad vesoljskim objektom v vesolju in nadzorovan zaključek upravljanja vesoljskega objekta v vesolju oziroma njegova vrnitev na Zemljo, vključno s postopki za omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov;
3. »vesoljski odpadki« so vesoljski objekti, ki ostanejo v vesolju po prenehanju vesoljske dejavnosti ali kot posledica vesoljske dejavnosti, ali vesoljski objekti, ki se nenadzorovano vrnejo na Zemljo;
4. »plovilo izstrelitve« je nosilna raketa ali drugo namensko plovilo, namenjeno izstrelitvi vesoljskega objekta v vesolje;
5. »upravljavec« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja ali ima namen izvajati vesoljsko dejavnost;
6. »nizkozemeljska orbita« je orbita z višino med 160 in 2.000 km;
7. »geostacionarna orbita« je orbita med 35.586 in 35.986 km nad zemeljskim ekvatorjem;
8. »ITU« je Mednarodna telekomunikacijska zveza.
II. DOVOLJENJE ZA IZVAJANJE VESOLJSKE DEJAVNOSTI
(1) Vesoljska dejavnost se izvaja na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog upravljavca.
(2) Ministrstvo izda dovoljenje v roku štirih mesecev od dneva, ko je prejelo popoln predlog za izdajo dovoljenja.
(3) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vsebino predloga iz prvega odstavka tega člena.
(pogoji za izdajo dovoljenja)
(1) Dovoljenje se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) upravljavec je strokovno usposobljen, ima tehnično znanje s področja vesoljskih in sorodnih tehnologij ter je finančno sposoben za izvajanje vesoljske dejavnosti;
b) vesoljska dejavnost se izvaja v skladu z mednarodnimi standardi in smernicami mednarodno priznanih standardizacijskih organizacij o varnosti in tehnologiji na področju vesoljskih dejavnosti;
c) vesoljska dejavnost ne predstavlja nevarnosti za obrambo države, javni red, varnost ljudi ali njihovega premoženja, obveščevalno-varnostno dejavnost države ali varstvo pred naravnimi ali drugimi nesrečami ter ne vpliva negativno na javno zdravje, okolje in letalstvo;
č) vesoljska dejavnost ni v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in pravili mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;
d) za vesoljsko dejavnost se predvideva uporaba frekvenc, ki so na voljo, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja upravljanje radijskega spektra, razen v primeru plovila izstrelitve;
e) vesoljska dejavnost predvideva ukrepe za omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov v skladu z veljavnimi smernicami Združenih narodov za zmanjševanje vesoljskih odpadkov ter za omejevanje škodljivih okoljskih učinkov na Zemlji, v vesolju in škodljivih sprememb v atmosferi.
(2) Upravljavec v predlogu izkaže izpolnjevanje pogojev iz točk a), b), d) in e) prejšnjega odstavka ter priloži oceno tveganja glede nevarnosti vesoljske dejavnosti iz točke c) prejšnjega odstavka, izdelano na podlagi najsodobnejših splošno priznanih strokovnih ugotovitev.
(3) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi izobrazbene, tehnične, finančne, varnostne in okoljske kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena, dokazila, ki se priložijo predlogu, in način izdaje dovoljenja.
(1) Upravljavec pred izstrelitvijo vesoljskega objekta v vesolje sklene zavarovanje za škodo, povzročeno z vesoljsko dejavnostjo, osebam ali stvarem, najmanj v višini 60.000.000 eurov za škodni dogodek za čas izvajanja vesoljske dejavnosti.
(2) Upravljavec mora dokazilo o zavarovanju iz prejšnjega odstavka predložiti ministrstvu pred dnem, ko bo izvedena izstrelitev vesoljskega objekta.
(3) Upravljavec ne sklene zavarovanja, če iz predloga za izdajo dovoljenja izhaja, da:
a) je vesoljski objekt brez lastnega pogona, z maso, manjšo od 150 kg, ni del konstelacije, je predviden za izstrelitev v nizkozemeljsko orbito, ki še ni zasedena, in je izdelan iz materialov, ki zagotavljajo, da ob vstopu v atmosfero v celoti izgori, ali
b) je vesoljski objekt brez lastnega pogona, z maso, manjšo od 150 kg, predviden za izstrelitev v orbite, ki se nahajajo nad nizkozemeljsko orbito, in ostaja v orbitah, ki ne posegajo v geostacionarno orbito ali v orbite med 19.882 in 20.482 km.
(4) Če iz predloga za izdajo dovoljenja izhaja, da:
a) je vesoljski objekt brez lastnega pogona, z maso, manjšo od 150 kg, je del konstelacije največ petih satelitov, je predviden za izstrelitev v nizkozemeljsko orbito, ki še ni zasedena, in je izdelan iz takih materialov, ki zagotavljajo, da ob vstopu v atmosfero v celoti izgori;
b) je vesoljski objekt z lastnim pogonom, z maso, manjšo od 150 kg, ni del konstelacije, je predviden za izstrelitev v nizkozemeljsko orbito, ki še ni zasedena, in je izdelan iz takih materialov, ki zagotavljajo, da ob vstopu v atmosfero v celoti izgori, ali
c) je vesoljski objekt z lastnim pogonom, z maso, manjšo od 150 kg, predviden za izstrelitev v orbite, ki se nahajajo nad nizkozemeljsko orbito, in ostaja v orbitah, ki ne posegajo v geostacionarno orbito, ali v orbite med 19.882 in 20.482 km,
upravljavec sklene zavarovanje za škodo, povzročeno z vesoljsko dejavnostjo, za čas izstrelitve vesoljskega objekta in obdobje enega leta po izstrelitvi vesoljskega objekta.
(5) Upravljavec ne sklene zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, če vesoljski objekt v vesolje izstreli pravna oseba, katere obstoječe zavarovanje krije odškodninsko odgovornost pravne osebe in odškodninsko odgovornost države za škodo, povzročeno za celotno vesoljsko dejavnost, najmanj v višini, določeni v prvem odstavku tega člena.
Ministrstvo na podlagi predloga upravljavca pripravi oceno o morebitnem vplivu vesoljske dejavnosti na letalstvo v zračnem prostoru Republike Slovenije ter ali gre za vesoljsko dejavnost iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena.
(1) Na podlagi ocene tveganja iz drugega odstavka 5. člena tega zakona ministrstvo zahteva, da razen v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 6. člena tega zakona glede izpolnjevanja pogojev iz točke c) prvega odstavka 5. člena tega zakona podajo mnenje naslednji pristojni organi:
a) ministrstvo, pristojno za obrambo, glede pogoja, da vesoljska dejavnost ne predstavlja nevarnosti za obrambo države ali varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
b) ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, glede pogoja, da vesoljska dejavnost ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ljudi in njihovega premoženja;
c) Slovenska obveščevalno-varnostna agencija glede pogoja, da vesoljska dejavnost ne predstavlja nevarnosti za obveščevalno-varnostno dejavnost zunaj obrambnega področja;
č) ministrstvo, pristojno za zdravje, glede pogoja, da vesoljska dejavnost ne vpliva negativno na javno zdravje;
d) ministrstvo, pristojno za okolje, glede pogoja, da vesoljska dejavnost ne vpliva negativno na okolje.
(2) Glede izpolnjevanja pogoja iz točke č) prvega odstavka 5. člena tega zakona lahko poda mnenje ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(3) Če iz ocene iz prejšnjega člena izhaja, da vesoljska dejavnost vpliva na letalstvo v zračnem prostoru Republike Slovenije, poda mnenje ministrstvo, pristojno za promet. Če vesoljska dejavnost vpliva na vojaško letalstvo, predhodno pridobi stališče ministrstva, pristojnega za obrambo.
(mnenje Evropske vesoljske agencije)
Ministrstvo lahko v postopku presoje izpolnjevanja pogojev iz točk b) in e) prvega odstavka 5. člena tega zakona za mnenje zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo.
(1) Predlog za izdajo dovoljenja obravnava komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik komisije in dva člana so predstavniki ministrstva, en član je predstavnik ministrstva, pristojnega za znanost, en član pa je predstavnik ministrstva, povezanega z dejavnostjo vesoljskega objekta.
(3) Predsednik in člani komisije pred ocenjevanjem predloga podajo pisno izjavo o interesni nepovezanosti z upravljavcem ter izjavo, da bodo kot zaupne varovali vse podatke, dejstva in okoliščine, s katerimi se bodo seznanili pri opravljanju nalog komisije.
(4) Komisija iz priloženih dokazil in ocene tveganja iz drugega odstavka 5. člena tega zakona ter na podlagi mnenj iz 8. člena tega zakona in mnenja iz prejšnjega člena oceni izkazano izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(5) Komisija zaključi delo s pripravo mnenja o izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenja in ga pošlje ministru.
(6) Organizacijo in način dela komisija določi v svojem poslovniku.
Minister na podlagi mnenja iz petega odstavka prejšnjega člena izda dovoljenje ali zavrne predlog upravljavca.
(1) Ministrstvo prekliče izdano dovoljenje iz 4. člena tega zakona, če ugotovi, da:
a) do izstrelitve ni prišlo v petih letih po izdaji dovoljenja zaradi okoliščin, za katere odgovarja upravljavec;
b) predlog za izdajo dovoljenja vsebuje neresnične ali pomanjkljive informacije, ki so bistveno vplivale na odločitev o izdaji dovoljenja;
c) upravljavec nima sklenjenega zavarovanja iz 6. člena tega zakona;
č) upravljavec ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja, navedenih v prvem odstavku 5. člena tega zakona;
d) je preklic dovoljenja nujen zaradi uresničevanja mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.
(2) Če je bil vesoljski objekt že izstreljen, lahko ministrstvo v odločbi o preklicu dovoljenja od upravljavca zahteva, da:
a) v celoti prenese vesoljsko dejavnost na drugega upravljavca z namenom nadaljevanja aktivnosti v skladu s 13. členom tega zakona ali
b) izvede ukrepe za prenehanje vesoljske dejavnosti, vključno s postopki za omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov, če je to tehnično izvedljivo.
(3) Pred preklicem dovoljenja lahko ministrstvo upravljavcu določi rok za odpravo nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena. Upravljavec lahko pred iztekom roka z utemeljenimi razlogi zaprosi za podaljšanje roka, pri čemer roka za odpravo nepravilnosti skupaj ne smeta biti daljša od enega leta.
(4) Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlašati, ali če upravljavec v roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi nepravilnosti, ministrstvo prekliče dovoljenje z odločbo. Šteje se, da so nujni ukrepi potrebni, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti.
(prenos upravljanja vesoljskega objekta)
(1) Upravljanje vesoljskega objekta, za katerega je bilo izdano dovoljenje iz 4. člena tega zakona, se prenese na drugega upravljavca, ki je državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, le z dovoljenjem ministrstva, če novi upravljavec izpolnjuje pogoje iz točk a) in c) prvega odstavka 5. člena tega zakona in če ima upravljavec, na katerega se namerava prenesti upravljanje vesoljskega objekta, sklenjeno zavarovanje v skladu s 6. členom tega zakona.
(2) Če gre za prenos upravljanja vesoljskega objekta na upravljavca, ki je državljan druge države ali pravna oseba s sedežem v drugi državi, ministrstvo soglaša s prenosom pod pogojem, da ima Republika Slovenija s to državo sklenjen mednarodni sporazum glede ureditve odškodninske odgovornosti.
(3) Upravljanje vesoljskega objekta iz upravljavca, ki je državljan druge države ali pravna oseba s sedežem v drugi državi, se prenese na drugega upravljavca, ki je državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, le z dovoljenjem ministrstva, če so izpolnjeni pogoji iz 5. člena tega zakona in če ima upravljavec, na katerega se namerava prenesti upravljanje vesoljskega objekta, sklenjeno zavarovanje v skladu s 6. členom tega zakona.
(1) Ministrstvo vzpostavi in vodi register z namenom zbiranja podatkov o izstreljenih vesoljskih objektih, posredovanja podatkov Registru Združenih narodov o v vesolje izstreljenih objektih in izvajanju nadzora nad vesoljsko dejavnostjo.
(2) Register je javen in se vodi kot elektronska zbirka podatkov o izstreljenih vesoljskih objektih.
(3) Republika Slovenija se šteje za državo registracije, če je vesoljski objekt vpisan v register.
(4) V register se vpišejo izstreljeni vesoljski objekti, za katere je ministrstvo izdalo dovoljenje, in vesoljski objekti, glede katerih je bil sklenjen mednarodni sporazum glede ureditve odškodninske odgovornosti.
(5) Upravljavec posreduje ministrstvu podatke, potrebne za vpis v register, v roku 30 dni od dneva izstrelitve oziroma prenosa na drugega upravljavca.
(6) V register se vpisujejo naslednji podatki:
a) številka dovoljenja za izvajanje vesoljske dejavnosti;
b) naziv vesoljskega objekta;
c) vrsta vesoljskega objekta;
č) registracijska oznaka vesoljskega objekta Odbora za vesoljske raziskave Mednarodnega sveta za znanost in ITU frekvenčna alokacija;
d) datum in ozemlje ali kraj izstrelitve ter plovilo izstrelitve;
e) glavni orbitalni podatki:
– obhodni čas,
– inklinacija,
– apogej in
– perigej;
f) namen vesoljskega objekta;
g) podatki o izdani odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc (številka, datum in dodeljene frekvence), izdani v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, in podatki o izpisu Glavnega mednarodnega frekvenčnega registra o končani mednarodni koordinaciji v skladu s pravilnikom, ki ureja radiokomunikacije ITU;
h) ime in priimek, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firma in sedež lastnika vesoljskega objekta ter davčna številka;
i) ime in priimek, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firma in sedež upravljavca ter davčna številka;
j) status vesoljskega objekta.
(7) Upravljavec ministrstvu v osmih dneh pisno sporoči vsako spremembo ali dopolnitev podatkov iz prejšnjega odstavka.
(8) Osebni podatki v registru se zbirajo z namenom preverjanja istovetnosti upravljavca vesoljskega objekta, njegovih pravic in obveznosti ter lastnika vesoljskega objekta. Osebni podatki se hranijo trajno.
(9) Ministrstvo o vpisu v register in spremembi ali dopolnitvi vpisanih podatkov nemudoma obvesti Generalni sekretariat Združenih narodov v skladu s Konvencijo o registriranju v vesolje lansiranih objektov (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/79; Uradni list RS, št. 8/18 – akt o notifikaciji nasledstva).
(10) Vlada Republike Slovenije izda uredbo, s katero podrobneje uredi način vodenja registra.
IV. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA
(1) Upravljavec ministrstvo v osmih dneh pisno obvesti o vsakem dogodku ali dejstvu, ki lahko vpliva na veljavnost izdanega dovoljenja, in o vsaki spremembi v zvezi z izpolnjevanjem pogojev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano.
(2) Upravljavec ministrstvo nemudoma pisno ali ustno obvesti o obstoju nesreče ali nevarnosti, ki ogroža varnost ljudi, okolje, vzdrževanje javnega reda ali nacionalno varnost, ter zagotovi primerne ukrepe, da se preprečijo ali v čim večji meri omejijo posledice nesreče ali nevarnosti, in o ukrepih pisno obvesti ministrstvo.
(3) Upravljavec ministrstvo v osmih dneh pisno obvesti o okoliščinah, ki onemogočajo upravljanje ali operativni nadzor nad vesoljskim objektom, oziroma o vsaki spremembi ali prenehanju vesoljske dejavnosti.
(odgovornost za škodo in pravica države do povrnitve škode)
(1) Upravljavec je objektivno odgovoren za škodo, ki jo povzroči vesoljski objekt na Zemlji, plovilu ali zrakoplovu v letu.
(2) Upravljavec je krivdno odgovoren za škodo, ki jo vesoljski objekt povzroči v vesolju.
(3) Če Republika Slovenija izplača odškodnino za škodo, ki jo je povzročil vesoljski objekt, ima pravico uveljavljati povračilo izplačane odškodnine za škodo od upravljavca.
(4) Pravica Republike Slovenije uveljavljati povračilo izplačane odškodnine za škodo iz prejšnjega odstavka je omejena s skupno zavarovalno vsoto, opredeljeno v prvem odstavku 6. člena tega zakona. Ta omejitev ne velja, če upravljavec škodo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti ali je škoda posledica neizpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja iz 5. člena tega zakona ali ravnanja upravljavca v nasprotju s tem zakonom.
(nadzor nad izvajanjem zakona)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvaja ministrstvo.
(2) Upravljavec je dolžan za namene nadzora ministrstvu omogočiti dostop do poslovnih prostorov in naprav, namenjenih izvajanju dejavnosti, ki je predmet dovoljenja, dovoliti vpogled v poslovno dokumentacijo in sporočiti zahtevane informacije.
(1) Z globo od 2.500 do 250.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 5.000 do 500.000 eurov, če:
a) izvaja vesoljsko dejavnost brez dovoljenja (prvi odstavek 4. člena);
b) v predlogu namerno navaja neresnične in pomanjkljive podatke, ki so podlaga za izdajo dovoljenja iz 5. člena tega zakona;
c) ne predloži dokazila o zavarovanju za škodo, povzročeno z vesoljsko dejavnostjo, v skladu s 6. členom tega zakona, pred izstrelitvijo vesoljskega objekta v vesolje (drugi odstavek 6. člena);
č) ne izvede ukrepov, določenih v odločbi za preklic dovoljenja (drugi odstavek 12. člena);
d) prenese upravljanje vesoljskega objekta v nasprotju s 13. členom tega zakona;
e) ne pošlje podatkov, potrebnih za vpis v register, v roku iz petega odstavka 14. člena tega zakona;
f) ne sporoči ministrstvu v osmih dneh vsake spremembe ali dopolnitve podatkov iz šestega odstavka 14. člena tega zakona (sedmi odstavek 14. člena);
g) ne obvesti pisno ministrstva v osmih dneh o vsakem dogodku ali dejstvu, ki lahko vpliva na veljavnost izdanega dovoljenja, in o vsaki spremembi v zvezi z izpolnjevanjem pogojev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano (prvi odstavek 15. člena);
h) ne obvesti ministrstva nemudoma pisno ali ustno o obstoju nesreče ali nevarnosti, ki ogroža varnost ljudi, okolje, vzdrževanje javnega reda in nacionalno varnost, ter ne zagotovi primernih ukrepov, da se preprečijo ali v čim večji meri omejijo posledice nesreče ali nevarnosti (drugi odstavek 15. člena);
i) ne obvesti pisno ministrstva v osmih dneh o okoliščinah, ki onemogočajo upravljanje ali operativni nadzor nad vesoljskim objektom, oziroma o vsaki spremembi ali prenehanju vesoljske dejavnosti (tretji odstavek 15. člena);
j) ne omogoča ministrstvu dostopa do poslovnih prostorov in naprav ali vpogleda v poslovno dokumentacijo in ne sporoči zahtevanih informacij (drugi odstavek 17. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 150.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 100 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
VIII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(izdaja podzakonskega predpisa)
Vlada Republike Slovenije v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona izda uredbo na podlagi tretjega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 5. člena in desetega odstavka 14. člena tega zakona.
(uporaba določb za vesoljske dejavnosti, ki se že izvajajo oziroma se bodo začele izvajati v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona)
(1) Za vesoljske dejavnosti, ki so se začele izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, in za vesoljske dejavnosti, ki se bodo začele izvajati v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona in za katere ima upravljavec pred uveljavitvijo tega zakona že sklenjeno pogodbo, v kateri je predviden datum izstrelitve vesoljskega objekta, se uporabljajo določbe 13., 14., drugega in tretjega odstavka 15. člena, drugega odstavka 17. člena, točk d), e), h), i) in j) prvega odstavka, drugega, tretjega in četrtega odstavka 18. člena in 19. člena tega zakona.
(2) V register iz 14. člena tega zakona se v primeru vesoljskih dejavnosti iz prejšnjega odstavka vpišejo izstreljeni vesoljski objekti v roku 30 dni od začetka uporabe tega zakona.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dva meseca od uveljavitve tega zakona.
Št. 630-02/21-1/12
Ljubljana, dne 16. marca 2022
EPA 2292-VIII
