Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS)
Razglašam Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. marca 2022.
Št. 003-02-1/2022-80
Ljubljana, dne 24. marca 2022
O OSKRBI S TOPLOTO IZ DISTRIBUCIJSKIH SISTEMOV (ZOTDS)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
(vsebina in namen zakona)
(1) Ta zakon ureja pogoje za zagotavljanje oskrbe s toploto iz distribucijskih sistemov. Zakon ureja tudi oskrbo s plini iz distribucijskih sistemov, ki niso neposredno ali posredno povezani s prenosnim sistemom plina v Republiki Sloveniji.
(2) Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, dostopno in trajnostno usmerjeno oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, omogočiti razvoj učinkovitih in konkurenčnih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja skladno z usmeritvami iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (v nadaljnjem besedilu: NEPN), obenem pa zagotoviti učinkovite mehanizme regulacije cen toplote in varstvo odjemalcev.
(izključitev uporabe zakona)
(1) Ta zakon se ne uporablja za distribucijski sistem, ki ima skupno nazivno moč priključenih naprav odjemalcev na sistemu manjšo od 500 kW, razen določb 7., 8. in 32. člena tega zakona.
(2) Ta zakon se tudi ne uporablja za lastniške distribucijske sisteme, razen določb 7., 31. in 32. člena tega zakona, ki pa se uporabljajo za lastniške distribucijske sisteme s skupno nazivno močjo priključenih naprav odjemalcev na sistemu, večjo od 500 kW.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »daljinsko hlajenje« je distribucija toplotne energije v obliki ohlajenih tekočin iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po sistemu do več objektov ali lokacij za hlajenje prostorov ali procesno hlajenje;
2. »daljinsko ogrevanje« je distribucija toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali tople vode iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po sistemu do več objektov ali lokacij za ogrevanje prostorov ali procesno ogrevanje;
3. »distribucija« pomeni prenos toplote ali plinov po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo odjemalcem;
4. »distribucija plina« pomeni prenos plina po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo odjemalcem;
5. »distribucija toplote« je daljinsko ogrevanje ali daljinsko hlajenje, ki pomeni distribucijo toplote iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po distribucijskem sistemu za ogrevanje ali hlajenje prostorov, ogrevanje sanitarne vode ali za procesno ogrevanje ali hlajenje ter vključuje tudi dobavo odjemalcem;
6. »distribucijski sistem« ali »sistem« pomeni sistem naprav in napeljav, ki ni neposredno ali posredno povezan s prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote ali plina po omrežju od enega ali več virov do odjemalcev v več stavbah ali lokacijah;
7. »distributer« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucije;
8. »distributer toplote« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja distribucijo toplote;
9. »dobava toplote« pomeni dobavo toplote po distribucijskem sistemu odjemalcu ali dobavo toplote distributerju od proizvajalca toplote;
10. »gospodinjski odjemalec« je odjemalec, ki odjema toploto ali plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote ali plina za opravljanje poslovnih dejavnosti;
11. »lastniški distribucijski sistem« pomeni distribucijski sistem v solasti ali skupni lasti odjemalcev in lahko vključuje tudi proizvodni vir;
12. »odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino oseb, ki odjema in kupuje toploto ali plin za lastno končno rabo;
13. »odjemno mesto« pomeni mesto, kjer odjemalec prevzema toploto ali plin in na katerem se ugotavljata kakovost in količina dobavljene toplote ali plina za odjemalca;
14. »obračunska moč« je moč naprav odjemalca, ki jo distributer upošteva pri obračunu distribucije toplote ali plina;
15. »plin« pomeni energetski plin, ki se uporablja kot energent in ga je varno prenašati po distribucijskem sistemu do odjemnih mest;
16. »priključek« pomeni vod, ki poteka od priključnega mesta na distribucijskem sistemu do toplotne postaje pri distribuciji toplote oziroma do glavne plinske zaporne pipe pri distribuciji plina;
17. »reguliran proizvajalec toplote« je pravna ali fizična oseba, ki dobavlja toploto distributerju toplote, katerega cena toplote za daljinsko ogrevanje je regulirana skladno z 19. členom tega zakona, in je z njim lastniško povezana oseba ali mu proda več kot 30 % celotne predvidene distribuirane toplote v naslednjem letu;
18. »skupno odjemno mesto« pomeni mesto, na katerem se ugotavljata kakovost in količina dobavljene toplote ali plina za več odjemalcev skupaj;
19. »tarifna postavka toplote« je znesek za distribucijo toplote na obračunsko enoto;
20. »toplota« pomeni toploto v obliki pare, vroče vode, tople vode ali ohlajenih tekočin;
21. »tržna distribucija« pomeni obliko izvajanja distribucije toplote ali plina na podlagi soglasja občine in brez podelitve izključne pravice ali določitve obveznega priključevanja na sistem in brez regulacije cene toplote za ogrevanje.
(2) Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja energetike.
(način opravljanja dejavnosti distribucije)
(1) Dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije plina se lahko opravlja kot:
– izbirna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) ali
– tržna distribucija.
(2) Dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije plina se opravlja kot gospodarska javna služba, kadar je trajna in nemotena oskrba s toploto in plini v javnem interesu zaradi zagotavljanja javnih potreb. Odločitev o tem sprejme občina.
(3) Če distributer oskrbuje ali namerava oskrbovati več kot 500 gospodinjskih odjemalcev, se distribucija toplote opravlja kot gospodarska javna služba.
(1) Občina določi pogoje in način opravljanja gospodarske javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, javno-zasebno partnerstvo in nekatere koncesijske pogodbe.
(2) Za zagotavljanje javnih potreb iz tretjega odstavka prejšnjega člena s potrebnim obsegom investicij v nov ali obstoječ distribucijski sistem lahko občina z odlokom podeli distributerju izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe dejavnost distribucije toplote ali plina na območju občine ali njenem delu. Z odlokom se določi tudi natančen prostorski obseg distribucijskega območja za opravljanje gospodarske javne službe.
(3) Občina obvesti Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) o sprejetju odloka o določitvi gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka najpozneje pet dni po njegovem sprejetju in predvidenem začetku izvajanja te distribucije na njenem območju.
(postopek odločitve občine glede tržne distribucije)
(1) Za izvajanje dejavnosti distribucije toplote in distribucije plina kot tržne distribucije mora distributer predhodno pridobiti soglasje občine, na območju katere se bo izvajala tržna distribucija. K vlogi za izvajanje tržne distribucije distributer priloži idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev ter opredeli predvideno število in vrsto odjemalcev, njihovo lego v prostoru in njihovo predvideno skupno letno porabo toplote.
(2) Občina odloči o soglasju za izvajanje tržne distribucije v treh mesecih od prejema popolne vloge iz prejšnjega odstavka.
(3) Občina ne izda soglasja za izvajanje tržne distribucije iz prejšnjega odstavka, če:
– se občina na predlaganem območju odloči izvajati gospodarsko javno službo iz 4. člena tega zakona ali gospodarsko javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema plina skladno z zakonom, ki ureja oskrbo s plini, ali
– je predlagana energetska oskrba v nasprotju s smernicami iz sprejetega lokalnega energetskega koncepta ali usmeritvami NEPN.
(4) V primeru zavrnitve soglasja iz prve alineje prejšnjega odstavka mora občina v treh mesecih po zavrnitvi soglasja začeti postopek za pripravo koncesijskega akta za uvedbo gospodarske javne službe.
(5) Občina v soglasju iz drugega odstavka tega člena določi natančno prostorsko opredelitev distribucijskega sistema in določi čas izvajanja tržne distribucije v letih.
(6) Če investitor ne začne gradnje distribucijskega sistema v dveh letih po izdaji soglasja, lahko občina soglasje prekliče.
(priglasitev dejavnosti agenciji)
(1) Distributer mora pred začetkom in po prenehanju opravljanja dejavnosti distribucije toplote ali plina na določenem distribucijskem sistemu o tem obvestiti agencijo.
(2) Za vodenje evidenc izvajalcev dejavnosti distribucije toplote in distribucije plina po tem zakonu lahko agencija, skladno z zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov, zbira, vodi in obdeluje naslednje osebne podatke distributerja, ki je fizična oseba: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.
II. poglavje: VARSTVO ODJEMALCEV
(pogodba o dobavi in splošni pogodbeni pogoji)
(1) Pogodba o dobavi toplote ali plina med odjemalcem in distributerjem mora biti sklenjena v pisni obliki.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene med distributerjem in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev. Če potencialni odjemalec ni imetnik soglasja za priključitev na distribucijski sistem iz 26. člena tega zakona, mora za sklenitev pogodbe o dobavi toplote ali plina pridobiti soglasje osebe, ki je imetnik soglasja za priključitev, iz katerega mora izhajati, da soglasodajalec dovoljuje potencialnemu odjemalcu sistema, da preko njegovega priključka odjema toploto ali plin.
(3) Oseba, ki sklene pogodbo, in imetnik soglasja za priključitev sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave, razen če je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom.
(4) Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora določati najmanj naslednje:
1. ime in naslov distributerja;
2. ime in naslov odjemalca, davčno oziroma matično številko;
3. naslov in podatke o stavbi ali delu stavbe, v katerem odjema toploto ali plin;
4. vrste storitev, ponujeno raven kakovosti storitev;
5. pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;
6. ceno toplote ali plina in dan podpisa pogodbe;
7. načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in cenah storitev;
8. trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje storitev in pogodbe;
9. dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem dobavljene toplote ali plina;
10. informacije o pravicah odjemalcev.
(5) Sestavni del pogodbe o dobavi so tudi splošni pogodbeni pogoji, ki morajo biti pravični in znani vnaprej, distributer pa jih mora odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, tudi če se pogodbe sklepajo po posrednikih. Splošni pogodbeni pogoji distributerja, ki izvaja gospodarsko javno službo, morajo biti skladni s sistemskimi obratovalnimi navodili iz 17. člena tega zakona. Distributer ne sme uporabljati nepoštenih in zavajajočih načinov prodaje toplote ali plina.
(6) Spremembo splošnih pogodbenih pogojev mora distributer neposredno ter na pregleden in razumljiv način sporočiti odjemalcu najmanj mesec dni pred njeno uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na pogodbo odjemalca.
(7) Distributer v sistemskih obratovalnih navodilih in splošnih pogodbenih pogojih iz 17. člena tega zakona podrobneje določi obveznosti pogodbenih strank in postopek urejanja pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu.
(kontaktna točka za odjemalce)
(1) Distributer mora odjemalcem na enem mestu zagotoviti potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem (v nadaljnjem besedilu: kontaktna točka).
(2) V kontaktni točki mora distributer zagotoviti najmanj informacije o:
– načinih reševanja sporov;
– veljavnih cenah toplote ali plina ter pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi njihovo uporabo;
– načinu pridobitve podatkov o porabi;
– pravicah do oskrbe s toploto ali plinom določene kakovosti po razumni ceni v skladu predpisi in splošnimi akti.
(3) Distributer zagotovi pregleden, enostaven in brezplačen notranji postopek obravnave pritožb končnih odjemalcev.
Distributer najmanj enkrat letno svojim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki poda informacije o njihovi porabi toplote oziroma plina v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije in na svoji spletni strani objavi vrednosti kazalnikov skladno z določbami predpisov o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.
III. poglavje: MERJENJE PORABE
(merjenje porabe in oddaje)
(1) Distributer mora zagotoviti merjenje porabe toplote ali plina na odjemnem mestu v skladu s predpisi o meroslovju in predpisi o učinkoviti rabi energije. Distributer toplote mora zagotoviti izvajanje meritev kakovosti dobavljene toplote.
(2) Proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto v distribucijski sistem, mora meriti količino porabljenih primarnih goriv in količino proizvedene toplote po posameznih napravah za proizvodnjo toplote ter količino predane toplote v sistem.
(3) Distributer mora zagotoviti merjenje prevzete toplote ali plina za vse prevzemne točke v distribucijski sistem. Proizvajalec in distributer se lahko dogovorita o skupni meritvi na prevzemni točki v distribucijski sistem.
(obveščanje distributerja)
(1) Odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi iz odjemnega mesta z več odjemalci ali več stavb, mora najpozneje v 15 dneh po začetku odjema toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju naslednje podatke: ime in priimek ali firmo odjemalca, naslov in podatke o delu stavbe, v katerem odjema toploto, oziroma o stavbi, v kateri odjema to energijo, davčno številko in datum začetka ali prenehanja odjema toplote. Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje začetek ali konec obračunskega obdobja, v katerem je odjemalec začel ali prenehal uporabljati del stavbe, ali datum zapisniško ugotovljenega priklopa oziroma odklopa odjemalca iz skupnega odjemnega mesta.
(2) Če distributer nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz prejšnjega odstavka, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.
(3) Inšpektor iz 33. člena tega zakona, ki v inšpekcijskem postopku zaradi kršitve prvega in drugega odstavka tega člena ugotovi podatke o odjemalcu iz prvega odstavka tega člena, mora te podatke sporočiti distributerju.
IV. poglavje: OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV V JAVNEM INTERESU
(obveznosti v javnem interesu)
Distributerji morajo v javnem interesu zagotavljati:
– varno in zanesljivo dolgoročno načrtovanje in oskrbo s toploto in plinom,
– nediskriminatorno obravnavo odjemalcev in
– nujno oskrbo gospodinjskih odjemalcev.
(1) Distributerji morajo s primernimi ukrepi pri izbiri in skladiščenju goriv ter izbiri dobaviteljev, razvoju in obratovanju sistema zagotoviti dolgoročno zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev.
(2) Distributerji morajo zagotoviti sprejemanje informacij odjemalcev o motnjah na sistemu pri dobavi energije in motnje nemudoma odpraviti, če vzrok motenj niso napake na napravah odjemalca.
(3) Distributerji toplote, ki kot edini primarni vir za proizvodnjo toplote uporabljajo plin iz povezanega distribucijskega ali prenosnega sistema plina, upoštevajo navodila in ukrepe iz predpisov o zanesljivi oskrbi s plini in načrta za izredne razmere, ki ga sprejme pristojni organ za zanesljivo oskrbo s plinom.
(nediskriminatorno obravnavanje odjemalcev)
(1) Distributer ne sme diskriminirati odjemalcev glede pogojev uporabe sistema. Razlike v pogojih za uporabo sistema morajo temeljiti na objektivnih in preglednih merilih ter biti opredeljene v sistemskih obratovalnih navodilih oziroma splošnih pogodbenih pogojih izvajalcev tržne distribucije.
(2) Odjemalec, ki s količino odjema ali prilagajanjem svojega odjema prispeva k ugodnejši obremenitvi distribucijskega sistema, je upravičen do ugodnejših pogojev oskrbe, če so razlogi in merila za ugodnejšo obravnavo določeni v sistemskih obratovalnih navodilih oziroma splošnih pogodbenih pogojih izvajalcev tržne distribucije.
(nujna oskrba gospodinjskega odjemalca)
(1) Do nujne oskrbe je upravičen gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje stanovanjskih prostorov.
(2) Distributer ne sme odjemalca iz prejšnjega odstavka odklopiti oziroma mu omejiti odjema toplote ali plina pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, kraj prebivanja, zdravstveno stanje in druge podobne okoliščine) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo.
(3) Distributer mora odjemalca pred odklopom obvestiti o možnosti nujne oskrbe, dokazilih, ki jih mora odjemalec predložiti distributerju, da mu distributer odobri nujno oskrbo, in rokih, v katerih je treba ta dokazila predložiti. Podrobnejše pogoje predpiše distributer v sistemskih obratovalnih navodilih oziroma v splošnih pogodbenih pogojih iz 17. člena tega zakona.
(4) Stroške odjema toplote odjemalcev iz prvega odstavka tega člena nosi distributer do takrat, ko jih plača odjemalec. Stroški, ki jih distributer, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost distribucije toplote, ne more izterjati od odjemalca iz prvega odstavka tega člena, so upravičeni stroški tega distributerja in se upoštevajo pri regulaciji cene.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo, če gospodinjski odjemalec odjema toploto ali plin preko skupnega odjemnega mesta in če je takemu odjemalcu nemogoče ločeno ustaviti oskrbo s toploto ali plinom.
V. poglavje: DRUGE OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Distributer, ki dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije plina opravlja kot gospodarsko javno službo, mora izdati sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema. Sistemska obratovalna navodila morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna. S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti uredijo:
– splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote ali plina;
– obratovanje sistema, tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kakovostno oskrbo s toploto ali plinom, vključno s posegi v varnostni pas distribucijskega sistema;
– tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote ali plina različnim kategorijam odjemalcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kakovost in druge elemente.
(2) Sistemska obratovalna navodila iz prejšnjega odstavka morajo biti zakonita in pripravljena skladno s splošnim aktom agencije, s katerim agencija podrobneje predpiše vsebino tega akta.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora distributer pridobiti soglasje agencije.
(4) Distributer, ki opravlja tržno distribucijo, mora pripraviti splošne pogodbene pogoje, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote ali plina in s katerimi se opredelijo tudi obratovanje sistema, tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na sistem in druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kakovostno oskrbo. Distributer mora odjemalca seznaniti s temi pogoji pred podpisom pogodbe o dobavi.
(5) Sistemska obratovalna navodila se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani distributerja in agencije v štirinajstih dneh po prejemu soglasja agencije.
(obratovanje distribucijskega sistema in tehnična varnost naprav)
(1) Distributerji toplote z obračunsko močjo naprav na sistemu, večjo kot 10 MW, morajo zagotoviti:
– sistem nadzora obratovanja sistema distribucije toplote, ki omogoča optimalno termično in hidravlično obratovanje sistema;
– analizo možnih in izvedbo stroškovno upravičenih ukrepov za energetsko učinkovito optimiziranje obratovanja sistema distribucije toplote.
(2) Pravna ali fizična oseba, ki kot investitor ali izvajalec želi izvajati gradbena dela v varnostnem pasu distribucijskega sistema (pet metrov na vsako stran od distribucijskega sistema), mora pred začetkom del v varnostnem pasu o nameravanih posegih obvestiti distributerja in pridobiti njegovo soglasje. Soglasje za izvedbo gradbenih del v varnostnem pasu plinovoda po tem zakonu se šteje za mnenje po zakonu, ki ureja graditev objektov.
(3) Energetski objekti, naprave in napeljave distributerja sistema morajo izpolnjevati tehnične in druge predpise ter obvezne standarde na področju strojne energetike, s katerimi se zagotavlja tehnična varnost obratovanja energetskih postrojev.
VI. poglavje: REGULACIJA CENE TOPLOTE IN OBRAČUN ENERGIJE
(regulacija in metodologija za oblikovanje cene toplote)
(1) Cena toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov, kjer distributerji izvajajo gospodarsko javno službo dejavnost distribucije toplote, mora biti regulirana v skladu s tem poglavjem za sisteme, na katere je priključenih več kot 500 gospodinjskih odjemalcev, in za regulirane proizvajalce toplote, ki dobavljajo v take sisteme. Za sisteme, na katere je priključenih manj kot 500 gospodinjskih odjemalcev, regulacija cene toplote v skladu s tem členom ni obvezna.
(2) Cena toplote ni regulirana za končne odjemalce v primeru distribucije pare in daljinskega hlajenja, ampak se določa prosto s pogodbo med odjemalcem in distributerjem.
(3) Regulacija cene toplote iz prvega odstavka tega člena se izvaja na podlagi metodologije za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (v nadaljnjem besedilu: metodologija), ki jo s splošnim aktom predpiše agencija.
(4) Z metodologijo se določi način oblikovanja izhodiščne cene kot najvišje povprečne cene, na podlagi katere distributer in regulirani proizvajalec toplote v skladu z merili in mehanizmom iz metodologije oblikujeta cene toplote za daljinsko ogrevanje.
(5) Z metodologijo se določijo:
– vrste in merila za določitev upravičenih stroškov;
– elementi izhodiščne cene, ki vključujejo fiksni in variabilni del;
– način oblikovanja izhodiščne cene in razlogi za njeno spremembo;
– merila oziroma mehanizem za prilagajanje posameznih elementov izhodiščne cene spremembam upravičenih stroškov;
– vrste podatkov, oblika in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev upravičenih stroškov in izhodiščne cene.
(6) Metodologija mora biti oblikovana tako, da spodbuja energetsko in stroškovno učinkovito izvajanje distribucije in proizvodnje toplote, uravnoteženo spodbuja investicije distributerja oziroma proizvajalca toplote in koristi odjemalcev ter preprečuje nihanja in omogoča stabilnost prodajnih cen toplote.
(oblikovanje izhodiščne cene toplote)
(1) Izhodiščna cena toplote se določi na podlagi upravičenih stroškov in je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
(2) Oblikovanje izhodiščne cene mora upoštevati in podpirati izvajanje ciljev in nalog, določenih v zakonih, ki urejajo učinkovito rabo energije in spodbujanje obnovljivih virov energije.
(1) Upravičeni stroški so stroški, ki jih agencija določi in prizna v skladu z metodologijo iz 19. člena tega zakona in vsebujejo stroške energentov, energije, stroške delovanja in vzdrževanja, amortizacijo in druge upravičene stroške, ki so nujno potrebni za izvajanje dejavnosti.
(2) Kadar distributer oziroma regulirani proizvajalec toplote poleg dejavnosti distribucije oziroma proizvodnje toplote opravlja tudi druge dejavnosti, mora tem dejavnostim pripisati sorazmerni del skupnih stroškov.
(3) Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za najem distribucijskega sistema, vira ali njegovega dela od lastnika lahko agencija v postopku odločanja o soglasju k izhodiščni ceni izvede analizo upravičenih stroškov tudi za najemodajalca distribucijskega sistema, pri čemer mora najemojemalec zagotoviti, da so agenciji na razpolago vsi potrebni podatki najemodajalca. V tem primeru agencija upošteva višino najemnine na podlagi gibanja primerljivih cen v preteklih letih.
(postopek za pridobitev soglasja agencije k izhodiščni ceni)
(1) Distributer toplote oziroma regulirani proizvajalec toplote mora pred začetkom opravljanja dejavnosti distribucije toplote pri agenciji vložiti zahtevo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in obrazložitev predloga. Prav tako mora pridobiti soglasje agencije tudi za vsako spremembo izhodiščne cene, opredeljene v metodologiji iz 19. člena tega zakona.
(2) Distributer toplote pošlje kopijo zahteve občini, na območju katere opravlja dejavnost distribucije toplote. Občina lahko agenciji v 15 dneh od prejema kopije zahteve sporoči mnenje o zahtevi.
(3) Distributer toplote in regulirani proizvajalec toplote morata na zahtevo agencije sporočiti vse podatke, ki jih agencija zahteva za odločanje o zahtevi.
(4) Pri spremembi metodologije, ki vpliva na izhodiščne cene, h katerim je agencija dala soglasje iz prvega odstavka tega člena, mora distributer toplote oziroma regulirani proizvajalec toplote vložiti zahtevo za novo soglasje k izhodiščni ceni toplote.
(tarifne postavke za toploto)
(1) Distributer toplote določi objektivne, pregledne in nediskriminatorne tarifne postavke za toploto za posamezne odjemalce v skladu z izhodiščno ceno, določeno na podlagi metodologije iz 19. člena tega zakona, in tarifnim sistemom.
(2) Distributer toplote lahko k tarifnim postavkam iz prejšnjega odstavka obračuna dodatek k tarifni postavki.
(3) Dodatki k tarifni postavki so lahko pozitivni ali negativni in določeni za daljše ali krajše obdobje. Dodatki so lahko različnih izvorov in so lahko spodbuda za učinkovitejšo rabo ali distribucijo energije.
(4) Distributer mora v objavi tarifnih postavk in na računu odjemalcu jasno prikazati tarifno postavko za toploto in obračunane dodatke.
(5) Distributer pred vključitvijo pozitivnih dodatkov, ki jih dodaja k tarifni postavki in imajo za posledico višjo ceno, pridobi soglasje občine.
(6) Tarifni sistem, tarifne postavke in dodatki morajo spodbujati odjemalce, da bodo s količino odjema in njegovim prilagajanjem ali na drug način prispevali k učinkoviti rabi energije in učinkovitejšemu delovanju distribucijskega sistema.
(7) Pred začetkom zaračunavanja tarifnih postavk in dodatkov k tarifnim postavkam mora distributer toplote tarifne postavke in dodatke k tarifnim postavkam javno objaviti vsaj na svoji spletni strani in spletni strani občine ter vsaj tri dni pred objavo pisno obvestiti agencijo.
(ločene računovodske evidence)
(1) Distributerji, ki izvajajo gospodarsko javno službo z regulirano ceno toplote, in regulirani proizvajalci, ki poleg dejavnosti distribucije toplote oziroma proizvodnje toplote opravljajo tudi druge dejavnosti, morajo skladno z računovodskimi standardi voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote, proizvodnjo toplote in druge dejavnosti, kot bi se to od njih zahtevalo, če bi te dejavnosti opravljala ločena podjetja.
(2) Za ločene računovodske izkaze iz prejšnjega odstavka se štejeta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.
(3) Distributerji toplote, ki poleg dejavnosti distribucije toplote opravljajo tudi druge dejavnosti, morajo skladno z računovodskimi standardi v svojih notranjih aktih opredeliti sodila za razporejanje sredstev in obveznosti, stroškov in odhodkov ter prihodkov, ki jih upoštevajo pri vodenju računovodskih evidenc in pripravi ločenih računovodskih izkazov iz prejšnjega odstavka.
(4) Letni računovodski izkazi morajo v pojasnilih prikazati vse posle, opravljene s povezanimi podjetji, katerih posamična vrednost presega 20.000 eurov.
(5) Distributerji toplote, ki izvajajo gospodarsko javno službo, morajo v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z ločenimi računovodskimi izkazi za energetske dejavnosti, za katere se zahteva ločeno razkrivanje, v celoti razkriti tudi sodila iz tretjega odstavka tega člena. Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe mora revizor letno revidirati ter o tem pripraviti posebno poročilo.
(6) Distributerji, na katere se nanaša zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje dejavnosti, morajo voditi računovodske evidence in izkaze tudi po navedenem zakonu, če to ni v nasprotju s tem zakonom.
(obračunavanje dobavljene energije)
(1) Dobavljeno toploto in plin iz distribucijskih sistemov plačujejo odjemalci na podlagi pogodbe o dobavi, ki jo sklenejo z distributerjem.
(2) Dobavljena toplota ali plin se obračunavajo najmanj enkrat letno na podlagi odčitka merilne naprave. Distributer zagotovi, da so računi in informacije na računu pravilne, razumljive, jasne, jedrnate in odjemalcu prijazne.
(3) Distributer omogoči odjemalcu plačevanje mesečnega zneska za dobavljeno toploto ali plin na podlagi dejanske porabe ali v obliki akontacije, če podatek o količini odjema v posameznem mesecu ni na voljo ali če se tako dogovori z distributerjem. Na zahtevo odjemalca mora distributer dati jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil račun pripravljen. Če račun ne temelji na dejanski porabi, mora odgovor obsegati tudi pojasnilo o načinu končnega obračuna glede na dejansko porabo.
(4) Distributer mora pri obračunavanju dobavljene toplote ali plina odjemalcu na računu poleg cene in morebitnih dodatkov k ceni prikazati najmanj:
– način določitve obračunanih količin (odčitek odjemalca, odčitek distributerja, akontacija enakomerni obrok, akontacija predvidena poraba),
– količino obračunanih enot toplote ali plina v enotah, ki jih meri merilna naprava, in
– dobavljeno količino energije v kWh.
(5) Pri dobavi plinov distributer na računu prikaže tudi vrsto plina oziroma sestavo mešanice plinov in kurilno vrednost plina in ki je bila uporabljena za preračun obračunanih enot v kWh.
(6) Na zahtevo odjemalca mora distributer tudi med obračunskim obdobjem izdelati obračun za dobavljeno toploto ali plin. Distributer lahko za storitev dodatnega obračuna zaračuna stroške po ceniku, ki ne smejo presegati dejanskih stroškov distributerja.
VII. poglavje: PRIKLJUČITEV NA SISTEM IN ODKLOP
(1) Za priključitev na distribucijski sistem ali spremembo parametrov priključitve mora pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta, ki ga želi priključiti na sistem in v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev (v nadaljnjem besedilu: imetnik soglasja za priključitev), od distributerja pridobiti soglasje za priključitev. Pogoji za priključitev so določeni v splošnih pogodbenih pogojih oziroma v sistemskih obratovalnih navodilih. Soglasje za priključitev po tem zakonu se šteje za mnenje po zakonu, ki ureja graditev objektov.
(2) Dokončno soglasje za priključitev velja dve leti. V tem času mora imetnik soglasja za priključitev izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in distributerju naročiti izvedbo priključitve. Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto. Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev vložiti 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. Pri zamudah na strani distributerja se šteje, da je soglasje podaljšano, kar mora distributer sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve na sistem.
(3) Distributer, ki izvaja gospodarsko javno službo, odloča o soglasju za priključitev po javnem pooblastilu v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan. O številu pritožb zoper odločbe o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev mora občina enkrat letno obvestiti agencijo.
(4) Distributer, ki izvaja gospodarsko javno službo, zavrne zahtevo za priključitev, če:
– odjemalec ne izpolnjuje pogojev za priključitev;
– bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v delovanju distribucijskega sistema;
– bi priključitev distributerju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov priključitve. Nesorazmerni stroški priključitve pomenijo stroške gradnje priključka do točke v distribucijskem sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni zaradi povečanja zmogljivosti ali obsega obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja odjema iz distribucijskega sistema na novem priključku oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe.
(5) Pri določitvi nesorazmernih stroškov priključitve mora distributer upoštevati predvsem:
– obseg potrebne investicije;
– predvidene dodatne prihodke distributerja glede na predviden obseg uporabe priključka s strani odjemalca;
– predvidene dodatne stroške distributerja, kot na primer stroške za vzdrževanje in obratovanje novega priključka oziroma povečanja zmogljivosti distribucijskega sistema;
– predviden donos na sredstva distributerja.
(6) Nesorazmerne stroške priključitve izračuna distributer tako, da so ob predvidenem obsegu uporabe priključka v ekonomski dobi uporabe priključka in ob pokritju nesorazmernih stroškov s strani odjemalca pokriti vsi stroški distributerja. Izračun mora temeljiti na metodah, ki se uporabljajo za ocenjevanje investicij, in mora upoštevati časovno vrednost denarja. Če v času amortizacije dela sistema ali priključka, za katerega je odjemalec plačal nesorazmerne stroške, pride do priključitve dodatnih odjemalcev, mora distributer povrniti odjemalcu ustrezen del nesorazmernih stroškov, ki jih kot nove nesorazmerne stroške zaračuna novim odjemalcem na tem delu sistema ali priključka.
(7) Podrobnejši način in postopek določitve nesorazmernih stroškov predpiše distributer v sistemskih obratovalnih navodilih.
(8) Pri ugotovitvi nastanka nesorazmernih stroškov priključitve ima odjemalec pravico do priključitve v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili, če sam krije nesorazmerne stroške priključitve.
(9) Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev skleneta distributer in imetnik soglasja za priključitev pisno pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojna razmerja v zvezi z gradnjo, lastnino in vzdrževanjem priključka ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na izvedbo priključka in priključitev.
(10) Če imetnik soglasja za priključitev umre (fizična oseba) ali preneha obstajati (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorja ali zaradi pravnega prometa z objektom, se soglasje za priključitev lahko prenese na pravno ali fizično osebo, ki pridobi te objekte, naprave ali napeljave.
(11) Pravna ali fizična oseba, ki na podlagi sprememb iz prejšnjega odstavka pridobi objekte, naprave ali napeljave, mora najpozneje v 30 dneh po prejemu sodne oziroma upravne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi obvestiti distributerja in o tem predložiti dokazila, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(začasni odklop in omejitev dobave)
(1) Distributer sme začasno odklopiti ali omejiti dobavo odjemalcu zaradi:
1. rednega ali izrednega vzdrževanja;
2. pregledov ali remontov;
3. preizkusov ali kontrolnih meritev;
4. razširitev sistema;
5. izrednih dogodkov na sistemu;
6. zaradi izvajanja ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom iz prenosnega sistema v skladu s predpisi o oskrbi s plini.
(2) Za predvideni odklop ali omejitev dobave toplote ali plina mora distributer izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Distributer mora o predvidenem odklopu ali omejitvi dobave pravočasno obvestiti odjemalca v pisni obliki ali na drug oseben način, pri večjem številu odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na svoji spletni strani vsaj 48 ur pred odklopom ali omejitvijo dobave.
(4) Distributer sme zaradi izvajanja nepredvidenih ali izrednih del za odpravo okvar in zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema odjemalca odklopiti ali omejiti obseg dobave toplote ali plina.
(5) Distributer mora o nepredvidenem odklopu ali omejitvi dobave toplote ali plina v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce na svoji spletni strani, ob večjih motnjah v distribucijskem sistemu pa tudi v sredstvih javnega obveščanja.
(6) Pri začasnem odklopu ali omejitvi dobave toplote ali plina odjemalcem, izvedenim v skladu s tem členom, je distributer oproščen morebitne odškodninske odgovornosti oziroma odškodninskih zahtev odjemalcev.
(1) Distributer odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer:
1. na opomin distributerja ne poravna pogodbenih obveznosti;
2. moti dobavo toplote ali plina drugim odjemalcem;
3. odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje ali niso skladne z izdanim soglasjem za priključitev;
4. brez soglasja distributerja priključi na sistem svoje energetske naprave ali napeljave ali omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih odjemalcev;
5. na opomin distributerja skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili oziroma pogodbo o dobavi ne zniža odjema oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku;
6. onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin ali porablja toploto ali plin brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
7. v roku, ki ga določi distributer oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave, ali ne izpolni predpisanih tehničnih zahtev;
8. nima veljavne pogodbe o dobavi toplote ali plina za določeno odjemno mesto ali za dejanski obseg dobave in uporabe distribucijskega sistema.
(2) Distributer mora gospodinjskega odjemalca o odklopu obvestiti vsaj 15 dni vnaprej, preostale odjemalce pa vsaj osem dni pred izvedenim odklopom.
(3) Distributer lahko odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila:
– če odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje ali
– če odjemalec nepooblaščeno odjema toploto ali plin z uničenjem pečatov ali s poškodovanjem merilne naprave, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje ali delovanje distribucijskega sistema.
(4) V primeru odklopa odjemalca iz razloga iz prvega in tretjega odstavka tega člena mora odjemalec še naprej plačevati vse fiksne stroške dobave toplote ali plina in stroške vzdrževanja merilne naprave.
(5) Načine izvedbe odklopa odjemalca podrobneje predpiše distributer v sistemskih obratovalnih navodilih iz 17. člena tega zakona.
(6) Stroške, ki so nastali distributerju v zvezi z odklopom v skladu s tem členom, nosi odjemalec.
(ponovna priključitev in povrnitev škode)
(1) Distributer mora odjemalca, ki je bil odklopljen, na njegovo zahtevo in na njegove stroške ponovno priključiti na sistem po odpravi razlogov za odklop in izpolnjevanju pogojev iz tega poglavja ter ko odjemalec distributerju poravna nastale stroške v zvezi z odklopom.
(2) Distributer, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca na svoj sistem.
(3) Distributer ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca, zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti.
(4) Odjemalec ima pravico do povračila škode, ki mu jo je povzročil distributer zaradi neutemeljenega odklopa, v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti.
(odklop na zahtevo odjemalca)
(1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja, da njegovo odjemno mesto ali priključek odklopi od sistema. Za odklop mora odjemalec pridobiti soglasje distributerja, s katerim se preveri upravičenost odjemalca do odklopa ter opredelijo pogoji in način izvedbe odklopa.
(2) Distributer ne izda soglasja iz prejšnjega odstavka, če odklop zahteva posamezni odjemalec, ki se s toploto ali plinom oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta z več odjemalci.
(3) Distributer pri izdaji soglasja iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi predpis, ki določa prednostno uporabo toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje in predpise o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.
(4) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe priključka.
(5) Distributer mora odjemalca na njegove stroške ponovno priključiti na sistem, če odjemalec izpolnjuje pogoje za priključitev. Odjemalec mora pred ponovno priključitvijo pridobiti novo soglasje za priključitev iz 26. člena tega zakona in skleniti novo pogodbo o priključitvi.
(6) Distributer lahko odjemalcu, ki je zahteval odklop, zavrne ponovno priključitev na sistem ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi in pogodbe o dobavi, ki izvirajo iz časa pred odklopom.
(7) Distributer v sistemskih obratovalnih navodilih iz 17. člena tega zakona podrobneje uredi pogoje in načine izvedbe odklopa ter medsebojna razmerja in plačilo stroškov v primeru ponovnega priklopa, če je bil odklop izveden na zahtevo odjemalca.
(8) Če se odjemalec ponovno priključi na sistem v roku, ki je krajši od enega leta, mora pred priključitvijo plačati vse fiksne stroške dobave toplote ali plina in stroške vzdrževanja merilne naprave, ki bi jih plačeval, če bi toploto ali plin odjemal nepretrgoma.
(9) Stroške, ki so nastali distributerju v zvezi z odklopom po tem členu, nosi odjemalec.
VIII. poglavje: DRUGE DOLOČBE
(priključitev na lastniški distribucijski sistem)
(1) Na lastniški distribucijski sistem se lahko priključi odjemalec, ki po predpisih, ki urejajo pravice na delih stavb, ni solastnik ali skupni lastnik tega sistema, če pridobi soglasje lastnikov sistema in občine.
(2) Občina izda soglasje iz prejšnjega odstavka skladno s 6. členom tega zakona, če na območju priključitve ni zagotovljena gospodarska javna služba iz 5. člena tega zakona ali gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema plina ali če je izvajalec gospodarske javne službe odjemalcu zavrnil priključitev na sistem.
(poročanje, analiza in hramba podatkov)
(1) Distributerji, upravljavci lastniških distribucijskih sistemov in proizvajalci toplote ali plina za prodajo morajo sporočati agenciji naslednje podatke o:
1. distribucijskem sistemu in proizvodnih napravah;
2. soglasjih za priključitev in priključevanju odjemalcev;
3. porabi primarnih goriv, proizvedenih in distribuiranih količinah toplote ali plina;
4. doseženi ravni kakovosti;
5. pritožbah odjemalcev;
6. tarifah, tarifnih postavkah in dodatkih ločeno po kategorijah odjemalcev;
7. številu odjemalcev po posameznih kategorijah, vključno s podatki o deležu dobavljene energije po posamezni kategoriji.
(2) Za izvajanje tega člena agencija skladno s predpisi, ki urejajo varovanje osebnih podatkov, zbira, vodi in obdeluje naslednje osebne podatke distributerja, upravljavca lastniškega distribucijskega sistema in proizvajalca toplote ali plina za prodajo, ki je fizična oseba: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti ter podatke iz prvega odstavka tega člena, če se nanašajo na določljive posameznike. Za inšpekcijski nadzor po tem zakonu agencija omogoča energetski inšpekciji dostop do zbranih podatkov distributerjev in proizvajalcev toplote po tem zakonu.
(3) Agencija pripravi pregled dejavnosti distribucije toplote in analizo cen toplote na podlagi poročil distributerjev in drugih pridobljenih podatkov. Agencija objavi rezultate analize cen toplote enkrat letno do 1. julija za preteklo leto.
(4) Merilni podatki iz prvega odstavka tega člena se zaradi zagotavljanja podatkov za učinkovito izvajanje energetskih storitev ter za obratovanje in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe hranijo največ tri leta po poteku leta, v katerem nastanejo. Ne glede na določbe prejšnjega stavka se časovni agregati na ravni od vključno enega meseca, ki se nanašajo na uporabnika sistema, hranijo največ pet let po poteku leta, v katerem nastanejo.
(5) Drugi osebni podatki uporabnikov sistema, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, se hranijo tako dolgo, kot je nujno za izvajanje ukrepov na zahtevo posameznika pred sklenitvijo pogodbe, za izvajanje pogodbe ter uveljavljanje pravic in obveznosti iz sklenjene pogodbe ali do poteka roka za uveljavljanje pravnega varstva pogodbenih strank.
IX. poglavje: INŠPEKCIJSKI NADZOR
(1) Inšpektorat, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: energetska inšpekcija), izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil.
(2) Nadzor energetske inšpekcije pri gradnji, vzdrževanju, obratovanju in uporabi energetskih objektov, naprav in sistemov za distribucijo toplote in plina obsega zlasti:
1. nadzor nad upoštevanjem tehničnih in drugih predpisov ter obveznih standardov, ki veljajo za področje strojne energetike;
2. nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, napeljav in naprav, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, shranjevanje, distribucijo, merjenje in indikacijo ter porabo toplote in plina, in sicer:
– pri postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo in distribucijo toplote in plina, vključno s posegi v varnostni pas distribucijskega sistema;
– pri toplotnih postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo elektrike in toplote za distribucijo toplote ali neposredno porabo v tehnološke namene;
– pri opremi pod tlakom in premični tlačni opremi v uporabi;
– pri postrojih in napravah, ki uporabljajo toploto, tehnične pline ali plin;
– pri cevovodih, namenjenih distribuciji toplote in plina, ter pripadajočih napravah in opremi;
– pri skladiščih toplote in plina, namenjenih oddaji v distribucijski sistem;
– pri napeljavah toplote in plina v objektih;
– pri učinkoviti rabi toplote in goriv pri napravah in postrojih;
– nadzor nad upoštevanjem določb sistemskih obratovalnih navodil distribucijskih sistemov za oskrbo s toploto oziroma plinom.
(3) Energetska inšpekcija opravlja tudi nadzor nad strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki upravljajo energetske naprave toplote in plina, v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja.
(izvajanje inšpekcijskega nadzora)
Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za izvrševanje inšpekcijskega nadzora ter za inšpektorje uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, in določbe zakona, ki ureja energetsko inšpekcijo.
X. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. kot distributer oskrbuje več kot 500 gospodinjskih odjemalcev in distribucije toplote ne opravlja kot gospodarska javna služba (drugi odstavek 4. člena);
2. v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena tega zakona ne obvesti agencije pred začetkom in po prenehanju opravljanja dejavnosti distribucije toplote ali plina na določenem distribucijskem sistemu;
3. ne zagotovi meritev iz 11. člena tega zakona;
4. v roku ne izvrši predpisanega ukrepa zaradi zagotavljanja zanesljive oskrbe s toploto in plinom, ki ga določi predpis iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona;
5. sistemskih obratovalnih navodil nima sprejetih, potrjenih in objavljenih v skladu s 17. členom tega zakona;
6. na sistemu z obračunsko močjo, večjo kot 10 MW, nima vzpostavljenega sistema za nadzor obratovanja distribucijskega sistema v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 18. člena tega zakona;
7. brez predhodnega obvestila in predhodnega soglasja distributerja izvaja gradbena dela v varnostnem pasu distribucijskega sistema (drugi odstavek 18. člena);
8. energetski objekti, naprave in napeljave distributerja ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih normativov in standardov ter drugih pogojev, s katerimi se zagotavlja tehnična varnost obratovanja energetskih postrojev (tretji odstavek 18. člena);
9. cene za dobavo toplote za daljinsko ogrevanje ne določi v skladu z metodologijo agencije iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona;
10. predhodno ne pridobi soglasja agencije k izhodiščni ceni ali k spremembi izhodiščne cene iz prvega odstavka 22. člena tega zakona;
11. od distributerja ne pridobi soglasja za priključitev ali spremembo parametrov priključitve na distribucijski sistem (prvi odstavek 26. člena);
12. o začasnem odklopu ne obvesti odjemalca v skladu s tretjim odstavkom 27. člena tega zakona;
13. ne priključi v 24 urah na svoje stroške odjemalca energije na sistem, kadar se ugotovi, da je bil neutemeljeno odklopljen (drugi odstavek 29. člena);
14. agenciji ne pošlje podatkov iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo do 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz 7. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– kot odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi preko skupnega odjemnega mesta več odjemalcev ali več stavb, v 15 dneh od začetka odjema toplote ali po prenehanju odjema ne sporoči distributerjem podatkov iz prvega odstavka 12. člena tega zakona;
– ne pripravi ali seznani odjemalcev s splošnimi pogodbenimi pogoji v skladu s petim odstavkom 17. člena tega zakona;
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 50 do 400 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
(prekršek zaradi kršitev v zvezi z vodenjem ločenih računovodskih evidenc)
(1) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 24. člena tega zakona ne vodi ločene računovodske evidence in ne razkrije ločenih računovodskih izkazov za dejavnost distribucije toplote, proizvodnje toplote in druge dejavnosti;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena tega zakona ne opredeli sodil za razporejanje sredstev in obveznosti, stroškov in odhodkov ter prihodkov;
– v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona v pojasnilih ne prikaže vseh poslov s povezanimi podjetij posamičnih vrednosti nad 20.000 eurov;
– v nasprotju s petim odstavkom 24. člena ne razkrije v celoti sodil iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona, ki jih letno revidira revizor.
(2) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
XI. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(inšpekcijski in upravni postopki v teku)
Inšpekcijski in upravni postopki v zadevah s področja tega zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po tem zakonu.
(nadaljevanje izvajanja dejavnosti distribucije toplote in dejavnosti distribucije plina)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja dejavnost distribucije toplote ali dejavnost distribucije plina, nadaljuje izvajanje te dejavnosti v skladu s tem zakonom na podlagi aktov in pogodb, na podlagi katerih izvaja to dejavnost ob uveljavitvi tega zakona.
(2) Akti in pogodbe iz prejšnjega odstavka veljajo kot akti in pogodbe iz 5. in 6. člena tega zakona.
(podaljšanje veljavnosti splošnim aktom agencije)
(1) Akt o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem drugih energetskih plinov (Uradni list RS, št. 44/16) še naprej velja kot splošni akt, izdan na podlagi drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Akt o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 47/15 in 9/16) še naprej velja kot splošni akt, izdan na podlagi drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(3) Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/17) še naprej velja kot splošni akt, izdan na podlagi tretjega odstavka 19. člena tega zakona do izdaje novega akta, ki ga agencija sprejme v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(podaljšanje veljavnosti splošnih aktov distributerjev)
Splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki so jih izdali distributerji na podlagi prvega odstavka 297. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE in 204/21 – ZOP), veljajo še naprej kot splošni akti, izdani na podlagi prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(uporaba Energetskega zakona za področje urejanja tega zakona)
Določbe prvega dela (Splošne določbe), šestega dela (Agencija za energijo), osmega dela (Energetska infrastruktura) in devetega dela (Druge skupne določbe) Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE in 204/21 – ZOP) se uporabljajo za področje urejanja tega zakona, razen če ta zakon določenega vprašanja ne ureja drugače.
(prenehanje veljavnosti nekaterih določb EZ-1)
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE in 204/21 – ZOP) prenehajo veljati:
– četrti del: TOPLOTA IN DRUGI ENERGETSKI PLINI IZ ZAKLJUČENIH DISTRIBUCIJSKIH SISTEMOV, I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE ter 282. do 287. člen, II. poglavje: VARSTVO ODJEMALCEV ter 288. do 290. člen, III. poglavje: MERJENJE PORABE ter 291. in 292. člen, IV. poglavje: OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV V JAVNEM INTERESU ter 293. do 296. člen, V. poglavje: DRUGE OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV ter 297. in 298. člen, VI. poglavje: REGULACIJA CENE OSKRBE S TOPLOTO ZA DALJINSKO OGREVANJE ter 299. do 305. člen, VII. poglavje: PRIKLJUČITEV NA SISTEM ter 306. do 309. člen, VIII. poglavje: POSEBNE DOLOČBE ter 310. in 311. člen;
– 492. člen.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/21-22/12
Ljubljana, dne 16. marca 2022
EPA 2389-VIII
