Na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 23. marca 2022 sprejel
o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO22–30)
I. UVOD
Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (v nadaljnjem besedilu: ReNPIO 2022–2030) je strateški dokument na podlagi Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZIO-1). Ta opredeljuje nacionalni program izobraževanja odraslih, s katerim se določa javni interes v izobraževanju odraslih, ki vključuje cilje in kazalnike nacionalnega programa, prednostna področja izobraževanja odraslih, ukrepe za zagotavljanje in izvajanje izobraževanja odraslih, okvirni obseg javnih sredstev za področje izobraževanja odraslih, ministrstva, ki so nosilci posameznih ukrepov, ter način usklajevanja pri uresničevanju ciljev ter način spremljanja izvajanja nacionalnega programa. V nacionalnem programu se opredelijo tudi programi in dejavnosti pristojnih ministrstev, ki se izvajajo kot javna služba. ReNPIO 2022–2030 sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Predlog nacionalnega programa pripravi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MIZŠ) v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi. K predlogu ReNPIO 2022–2030 MIZŠ pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: SSIO). Izvajanje se določi z letnim programom izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: LPIO), ki ga sprejme vlada. V skladu z ZIO-1 se javni interes na lokalni ravni določi v letnem programu izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost ali več samoupravnih lokalnih skupnosti. Sredstva za uresničevanje javnega interesa se zagotavljajo iz državnega proračuna, sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih virov.
ReNPIO 2022–2030 usmerja politiko izobraževanja odraslih na državni ravni in prispeva k načrtnemu urejanju področja, vključno s stalnim financiranjem in določanjem ukrepov oziroma vsebinskih nalog za razvoj izobraževanja odraslih v državi.
Predlog ReNPIO 2022–2030 in predlog LPIO pripravlja MIZŠ v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: SVRK) in Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migracije (v nadaljnjem besedilu: UOIM). Usklajevanje priprave poročila o uresničevanju LPIO vodi MIZŠ, poročilo pa pripravi Andragoški center Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ACS). Vključeni so ukrepi naslednjih ministrstev: MIZŠ, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MDDSZ), Ministrstva za zdravje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MZ), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MK), Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MNZ), Ministrstva za finance Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MF), Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MZI), Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MJU), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MGRT), Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MOP), Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MP), Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MZZ) in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MO), ki vključujejo dejavnosti na področju izobraževanja odraslih v skladu z zakonom oziroma svojimi programi in so sestavni del ReNPIO 2022–2030.
Uresničevanje ReNPIO 2022–2030 je v pristojnosti ministrstev, ki so odgovorna za izobraževanje odraslih in so jim za ta namen dodeljena državna sredstva. V veliki meri pa se izobraževanje odraslih sofinancira s sredstvi iz evropske kohezijske politike in drugih evropskih skladov ter mednarodnih programov, v manjšem deležu tudi iz sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti, ki niso opredeljena v ReNPIO 2022–2030.
Cilji ReNPIO 2022–2030 so povezani z drugimi strateškimi dokumenti. Tako je tudi uresničevanje razvojnih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030,1 ki jo je sprejela vlada 7. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: SRS 2030), neposredno odvisno od uresničevanja ukrepov, ki podpirajo vseživljenjsko učenje (v nadaljnjem besedilu: VŽU).
Cilji ReNPIO 2022–2030 sledijo Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011),2 str. 35, ki opredeljuje: »Spoznanje, da izobraževanje, ki se konča v mladosti, preprosto ne zadošča več niti posamezniku niti sodobni družbi, je razlog za vedno večji pomen vseživljenjskega izobraževanja. Enako pomembno kot poklicno je tudi splošno izobraževanje, ki prispeva k razvoju osebnih potencialov, splošni kulturni razgledanosti (razvoj kulturnega in socialnega kapitala) in opolnomoča ljudi za upravljanje pogojev lastnega življenja ter za prevzemanje odgovornosti za ustvarjanje in spreminjanje le-teh, torej tudi za aktivno družbeno in politično participacijo«. Izobraževanja odraslih ne moremo zožiti na pridobivanje spretnosti in zmožnosti za potrebe trga dela.
V času izvajanja ReNPIO13–20 so bile v sistemskem okolju sprejete naslednje pomembne novosti: dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI), ZIO-1, Operativni program izvajanja kohezijske politike za finančno perspektivo 2014–2020,3 SRS 2030, S4 – Slovenska strategija pametne specializacije,4 Strategija dolgožive družbe (2017)5 in Nacionalna strategija bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 (2019).6
ReNPIO 2022–2030 je nastajal v času pandemije COVID-19, zato upošteva dejstvo, da je pomembno oblikovati odpornost proti takim in podobnim družbenim in gospodarskim izzivom. Poleg omejitev na skoraj vseh področjih življenja in delovanja pa nove razmere, kakršnim so se morali z uvedbo novih oblik delovanja (delo od doma, učenje na daljavo, karantena, čakanje na delo) čez noč prilagoditi družbeni podsistemi, odpirajo možnosti za povečanje učnih in izobraževalnih aktivnosti. To širi možnosti rabe in razvoja sodobne komunikacijske tehnologije tudi v izobraževanju odraslih.
Pri snovanju ReNPIO 2022–2030 imajo pomembno vlogo rezultati mednarodne raziskave »Programme for International Assessment of Adult Competences«7 (v nadaljnjem besedilu: PIAAC) in Smernice za izvajanje Strategije spretnosti za Slovenijo: izboljševanje upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD), 2018)8. Rezultati PIAAC so pokazali, da je 24,9 % odraslih v Sloveniji doseglo zgolj prvo ali manj kot prvo raven besedilnih spretnosti (povprečje OECD je 18,9 %), 25,8 % pa jih je doseglo prvo ali manj kot prvo raven matematičnih spretnosti9 (povprečje OECD je 22,7 %). Skupaj 31,18 % (povprečje OECD je 27,18 %) ali približno 400.000 odraslih med 16. in 65. letom starosti dosega le najnižje ravni besedilnih in matematičnih spretnosti. Pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je 49,2 % odraslih doseglo rezultate na prvi ravni ali pod njo10 (povprečje OECD je 42,9 %). Obenem je v okviru raziskave 18,4 % odraslih (14,6 % v sodelujočih državah) izjavilo, da nimajo predhodnih izkušenj z uporabo računalnikov, torej so brez osnovnega računalniškega znanja.
Hitre in velike spremembe vplivajo tudi na spreminjanje načinov odpravljanja težav na svetu. Uveljavlja se razvojni vzorec, ki išče sinergije med cilji na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju (koncepti zelene rasti (OECD), zelenega gospodarstva (UNEP). Snovno učinkovite in nizkoogljične družbe pa temeljijo na povečevanju energetske, okoljske in družbene učinkovitosti namesto na vse večji porabi prostora, surovin in energije. Hitro spreminjajoče se razmere v svetu, zahtevnost in mnogovrstnost domačih in svetovnih izzivov zahtevajo tudi ustrezno odzivnost izobraževalnega sistema na vseh ravneh za osebni in družbeni razvoj ter potrebe razvoja trga dela.
ReNPIO 2022–2030 zajema izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje odraslih prebivalcev, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost oziroma so stari vsaj 15 let. Pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe se omejuje na douniverzitetno izobraževanje, to je izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja.
Vizija nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji:
Odrasli prebivalci Slovenije imajo v vseh življenjskih obdobjih enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje.
II. IZHODIŠČA
Družbeno in sistemsko okolje, v katerem se izvajajo programi in dejavnosti izobraževanja odraslih, je povezano z družbenimi in gospodarskimi značilnostmi ter drugimi razvojnimi vplivi in globalnimi spremembami. Zakoni opredeljujejo osnovne pogoje za izvajanje izobraževalnih programov in dejavnosti na področju izobraževanja odraslih, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, in pogoje za izvajalce, ki vključujejo tudi zagotavljanje kakovosti.
ReNPIO 2022–2030 opredeljuje vizijo, cilje in prednostna področja izobraževanja odraslih v skladu s širšimi razvojnimi cilji države. To poglavje predstavlja zakonske smernice, ki so podlaga za doseganje večje vključenosti v vseživljenjsko izobraževanje in učenje, zviševanje splošne izobraženosti prebivalstva, povečevanje usposobljenosti prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela ter okrepitev dejavnosti za uresničevanje zastavljenih ciljev. Te lahko dosežemo s holističnim pristopom in prizadevanjem tudi na drugih področjih ter medsebojnim usklajevanjem politik.
1. Zakonske podlage
ZOFVI določa:
javno mrežo javnih organizacij za izobraževanje odraslih, ki omogoča odraslim dokončanje osnovne šole, vključitev v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle ter izvajanje svetovanja za področje izobraževanja odraslih (11. člen).
ZIO-1 določa:
– javno službo na področju izobraževanja odraslih sestavljata osnovna šola za odrasle in svetovalna dejavnost na področju izobraževanja odraslih (52. člen);
– načela javnega interesa na področju izobraževanja odraslih (4. člen):
– pravičnost in enakopravnost ter enake možnosti pri dostopu, obravnavi in doseganju izidov v učenju in izobraževanju,
– svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja,
– kakovost izobraževanja,
– sorazmerna porazdelitev virov za izobraževanje in učenje glede na potrebe v posameznih življenjskih obdobjih,
– sistemska povezanost formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja,
– uravnoteženost med splošnim in poklicnim izobraževanjem,
– ustvarjalnost in prilagodljivost ob upoštevanju posebnih kulturnih, družbenih in izobraževalnih značilnosti,
– doseganje izobrazbenih standardov, ki so določeni na državni ravni in mednarodno primerljivi, in
– laičnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba;
– cilje javnega interesa na področju izobraževanja odraslih (5. člen):
– omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti,
– omogočati pridobivanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela,
– krepiti opolnomočenost za demokratično sodelovanje v družbenih procesih in za družbeno odgovorno ravnanje,
– krepiti opolnomočenost na področju trajnostnega razvoja, zelenega gospodarstva, kulture in zdravja,
– krepiti zmožnosti za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– krepiti kritično mišljenje posameznikov in raznih družbenih skupin,
– krepiti solidarnost, sodelovanje in izmenjavo znanja in izkušenj med generacijami,
– spodbujati prebivalce za skupno delovanje in večjo blaginjo družbe,
– zmanjšati strukturne in individualne ovire pri vključevanju prebivalcev v izobraževanje in učenje,
– spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine za izobraževanje in učenje,
– zmanjšati delež prebivalcev brez osnovne oziroma brez poklicne izobrazbe in
– povečati delež prebivalcev z dokončano štiriletno srednješolsko izobrazbo.
2. Strateški in programski dokumenti
ReNPIO 2022–2030 prispeva k usklajenemu izvajanju izobraževanja odraslih na državni ravni in se povezuje s cilji in vsebinami naslednjih strateških in programskih dokumentov na državni in mednarodni ravni.
ReNPIO 2022–2030 je usklajen z evropskimi strateškimi dokumenti glede poslanstva, vizije, ciljev, ciljnih skupin, prednostnih področij, ukrepov in instrumentov za sofinanciranje. Na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) je področje izobraževanja odraslih kakor tudi VŽU opredeljeno v strateških in programskih dokumentih, ki opredeljujejo strateške usmeritve in priporočila državam članicam. Države članice po načelu subsidiarnosti te usmeritve umeščajo v svoje družbene in gospodarske strategije, dokumente, programe ali akcijske načrte.
2.1 Državni dokumenti
– SRS 2030,
– Strategija dolgožive družbe,11
– S4 – Slovenska strategija pametne specializacije,
– Smernice za izvajanje ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2021–2025,12
– Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030,13
– Smernice za izvajanje Strategije spretnosti za Slovenijo: izboljševanje upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji,14
– Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30),15
2.2 Mednarodni dokumenti in priporočila
– Agenda 2030,16
– Evropski zeleni dogovor,17
– Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (Skills Agenda),18
– Evropski izobraževalni prostor (European Education Area – EEA 2020),19
– Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (Digital Education Action Plan, 2021–2027),20
– Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle,21
– Zelena knjiga o staranju22 (spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami)
– Evropski steber socialnih pravic,23
– Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic,24
– Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19,25
– Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade.26
Kratka vsebina naštetih dokumentov, povezana z izobraževanjem odraslih, je v prilogi 2.
3. Družbeno-gospodarski položaj in vplivi na razvoj izobraževanja odraslih
Vlada RS je potrdila predlog Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (april 2021)27 (v nadaljnjem besedilu: NOO), ki je eden od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj naše države po zastoju, ki ga je povzročila pandemija COVID-19. Slovenija se je že pred tem soočala z nekaterimi razvojnimi tveganji, saj so na določenih področjih gibanja odstopala od usmeritev SRS 2030. Med njimi izstopa zlasti počasno odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe.
Rast investicij in še zlasti produktivnosti, ki je ključni dolgoročni dejavnik gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, je po finančni in gospodarski krizi v Sloveniji ostala skromna. Rast produktivnosti je v preteklem obdobju temeljila predvsem na povečevanju zaposlenosti. Možnost takega gospodarskega napredka bo srednjeročno omejena, predvsem zaradi demografskih sprememb in vpliva pandemije COVID-19, zato se bo Slovenija osredotočila na vlaganja v reforme in naložbe, ki bodo pripomogle k povečanju produktivnosti za doseganje razvitosti EU 27. Inovacije so dolgoročno najpomembnejši dejavnik produktivnosti, vendar so se v naši državi vlaganja na tem področju zmanjševala, prepočasno je bilo tudi uvajanje najzahtevnejših tehnoloških rešitev za digitalno preobrazbo.
Z vidika blaženja podnebnih sprememb so največji izziv nadaljnje povečevanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa, večletna stagnacija rabe obnovljivih virov energije, nezadostno uvajanje sprememb v smeri krožnega gospodarstva in premalo trajnostna raba prostora.
Po kazalnikih staranja Slovenija ne odstopa veliko od povprečja EU, kljub temu pa se ob neprilagojenih sistemih socialne zaščite pričakuje višja rast izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Zaradi demografskih sprememb se je v obdobju konjunkture zaostrilo pomanjkanje ustrezne delovne sile, ki srednjeročno, tudi v luči hitrih tehnoloških sprememb, postaja vse pomembnejši omejitveni dejavnik nadaljnjega razvoja. V državi občutimo pomanjkanje ustreznega znanja in spretnosti ter segmentacijo trga dela za mlade. To zahteva ustrezen odziv predvsem pri prilagajanju izobraževalnih programov potrebam družbe in gospodarstva in pri oblikovanju spodbudnega okolja za privabljanje in ohranjanje delovne sile z ustreznimi znanji in spretnostmi. Zaradi demografskih gibanj in tehnološkega razvoja je velikega pomena tudi krepitev VŽU.
NOO vključuje naslednje sklope reformnih in naložbenih ukrepov: zeleni prehod, digitalno preobrazbo, pametno, trajnostno in vključujočo rast in zdravstvo in socialno varnost, ki se odzivajo na šest sklopov izzivov, kot jih je prepoznala EU.
Naštete spremembe posredno ali neposredno vplivajo na načrtovanje podsistemov, med njimi tudi izobraževalnega, v okviru katerega ima uresničevanje zasnove VŽU zelo pomembno vlogo. Razvojno okolje, v katerem bo delovalo izobraževanje odraslih v prihodnje, je težko napovedovati za daljše obdobje. To posebej velja v okoliščinah, ki jih je povzročila pandemija COVID-19.
Svetovno gospodarstvo in druge podsisteme pogojujejo velike spremembe v svetu, kot so:
a. Demografski razvoj
Demografska struktura prebivalstva v Sloveniji (preglednica 1) kaže povečevanje povprečne starosti in deleža starejših od 65 let. Indeks staranja (razmerje med starejšimi od 65 let in mladimi do 14 let), je v letu 2019 znašal že 132,9 (pri ženskah celo 156,7), v letu 2000 pa 87,8.
Preglednica 1: Prebivalstvo Slovenije po povprečni starosti in spolu, 2013–2019
Prebivalstvo: starost, spol, delež, indeks | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 |
Povprečna starost (leta) | 42,2 | 42,4 | 42,6 | 42,9 | 43,1 | 43,3 | 43,4 |
Moški | 40,6 | 40,9 | 41,1 | 41,4 | 41,6 | 41,8 | 41,9 |
Ženske | 43,7 | 43,9 | 44,1 | 44,3 | 44,6 | 44,8 | 44,9 |
Delež prebivalcev, starih 65 let in več | 17,3 | 17,7 | 18,2 | 18,7 | 19,1 | 19,7 | 20 |
Moški | 14,1 | 14,6 | 15,1 | 15,7 | 16,2 | 16,8 | 17,1 |
Ženske | 20,4 | 20,7 | 21,2 | 21,6 | 22,1 | 22,6 | 23 |
Indeks staranja | 118,9 | 120,5 | 122,7 | 125,4 | 127,8 | 130,6 | 132,9 |
Moški | 93,4 | 95,5 | 98,3 | 101,6 | 104,3 | 107,8 | 110,3 |
Ženske | 145,9 | 147 | 148,5 | 150,7 | 152,6 | 154,8 | 156,7 |
Vir: SURS
Starostna struktura prebivalstva v Sloveniji se spreminja. Družba postaja dolgoživa: pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših od 65 let hitro narašča. V prihodnjih letih bodo ta gibanja še izrazitejša.
Projekcijska slika prebivalstva brez priselitev kaže, da se bo število otrok in mladine v izobraževanju v naslednjih desetih letih zmanjšalo, delež starejših prebivalcev pa povečal. Projekcije Eurostata za Slovenijo napovedujejo, da se bo neto selitveni prirast s 4.000 v letu 2020 do leta 2030 zmanjšal na 2.500, potem pa narasel na 4.500 do leta 2050 in spet upadel na manj kot 2.000 na leto. Ti tokovi bodo vplivali tudi na vrsto in obseg potreb po izobraževanju in usposabljanju, nanj pa bo vplivala tudi pandemija COVID-19.
b. Družbeno-gospodarski razvoj
Pri družbenem in gospodarskem razvoju je možnih več scenarijev, ki so v največji meri odvisni od gospodarskega razvoja in izhoda iz pandemske krize COVID-19 ter ustreznosti odzivov na naraščajoče okoljske težave. Po optimističnem scenariju se bo gospodarstvo preusmerilo v storitvene dejavnosti, vrhunsko znanje in okolju prijaznejšo tehnologijo z veliko večjim deležem zaposlenih visoko usposobljenih delavcev. Po pesimističnem scenariju pa bomo ohranjali sedanje strukture gospodarjenja, povečevali okoljske obremenitve, večali porabo prostora, surovin in energije, kar vpliva na nižjo zahtevnost delovnih mest in manjšo potrebo po izobrazbi.
c. Tehnološki razvoj
Tehnološki razvoj bo vplival na izobraževanje odraslih z naslednjim:
– rastjo potreb po dodatnem usposabljanju in stalnem posodabljanju znanja na vseh področjih in v dejavnostih (izginjanje nekaterih poklicev in nadomeščanje z novimi, ki zahtevajo drugačno usposobljenost; z novim vzorcem razvoja so povezane tudi nove storitve);
– zagotavljanjem drugačnih metod učenja, ki so učinkovitejše od tradicionalnih;
– spreminjanjem dostopnosti do znanja (izobraževalne organizacije in učitelji niso več edini vir znanja; znanje, pridobljeno v novih učnih okoljih, zahteva drugačna merila in postopke za vrednotenju predhodno pridobljenega znanja);
– z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) se bodo povečale možnosti sodobnih oblik učenja, kar spreminja vlogo strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih.
d. Potrebe in zahteve trga dela
Dogajanje na trgu dela bo vplivalo na potrebe po izobraževanju, usposabljanju, izpopolnjevanju in vrednotenju predhodno pridobljenega znanja. Znaten vpliv bo imelo podaljševanje aktivne dobe, kar bo povečevalo povpraševanje po usposabljanju, pridobivanju dodatnih zmožnosti in prilagajanju delovnih mest starejšim delavcem. Iz napovedi potreb, ki jih je pripravil Cedefop, izhaja, da bo do leta 2030 v Republiki Sloveniji 49 % delovnih mest zahtevalo srednje kvalificirano delovno silo, 46 % visoko in 5 % nizko kvalificirano delovno silo.28 Zaradi pomanjkanja temeljnih zmožnosti pri znatnem deležu prebivalcev (PIAAC, 2016) z nižjimi stopnjami izobrazbe je treba ustrezno uravnavati politiko izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih, da bo ta ustrezala potrebam trga dela.
4. Izobrazbena sestava in aktivnost prebivalstva
Izobraževanje, usposabljanje in vključevanje v različne dejavnosti na področju izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti) so namenjeni krepitvi in razvoju človeškega, kulturnega in socialnega kapitala, ki ga po raziskavah lahko merimo z ravnjo izobrazbe v odnosu do drugih dejavnikov, med katerimi je najpomembnejša aktivnost prebivalstva. Višje izobrazbene ravni pozitivno vplivajo na razvoj posameznika na različnih področjih pri doseganju delovnih, osebnih in družbenih ciljev ter na večjo aktivnost v VŽU.
4.1 Izobrazbena sestava prebivalstva Slovenije
Od leta 2011 do 2019 se je sestava prebivalstva Slovenije, starejšega od 15 let, spremenila, kot kažejo podatki v preglednicah 2 in 3. Povečanje deležev prebivalstva na posameznih stopnjah izobrazbe in starostnih razredih v največji meri lahko pripišemo demografskim gibanjem, sedanji ureditvi izobraževalne politike in politike zaposlovanja.
Preglednica 2: Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, po stopnjah izobrazbe in po starostnih razredih za leto 2011
Starost v letih/ izobrazba | SKUPAJ | % | nedokončana OŠ | % | OŠ | % | Nižja, srednja poklicna | % | Štiriletna srednja strokovna in splošna | % | Višješolska | % | Visokošolska | % |
15–24 let | 229.830 | 12,9 | 2.661 | 1,2 | 97.307 | 42,3 | 21.596 | 9,4 | 101.757 | 44,3 | 1.160 | 0,5 | 5.349 | 2,3 |
25–49 let | 762.262 | 42,8 | 8.165 | 1,1 | 105.560 | 13,8 | 182.525 | 23,9 | 267.943 | 35,2 | 39.100 | 5,1 | 158.969 | 20,9 |
50–64 let | 428.300 | 24,1 | 20.570 | 4,8 | 113.174 | 26,4 | 121.825 | 28,4 | 104.323 | 24,4 | 27.717 | 6,5 | 40.691 | 9,5 |
65 + | 338.944 | 19,0 | 46.575 | 13,7 | 119.067 | 35,1 | 80.891 | 23,9 | 57.728 | 17,0 | 16.244 | 4,8 | 18.439 | 5,4 |
SKUPAJ | 1.759.336 | 98,8 | 77.971 | 4,4 | 435.108 | 24,7 | 406.837 | 23,1 | 531.751 | 30,2 | 84.221 | 4,8 | 223.448 | 12,7 |
Vir: SURS
Preglednica 3: Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, po stopnjah izobrazbe in starostnih razredih za leto 2019
Starost v letih | SKUPAJ | % | nedokončana OŠ | % | OŠ | % | Nižja, srednja poklicna | % | Štiriletna srednja strokovna in splošna | % | Višješolska | % | Visokošolska | % |
15–24 let | 196.887 | 10,5 | 1.959 | 0,1 | 82.969 | 4,5 | 19.407 | 1,0 | 75.617 | 4,1 | 2.092 | 0,1 | 14.843 | 0,8 |
25–49 let | 757.254 | 40,5 | 5.566 | 0,3 | 56.835 | 3,1 | 143.969 | 7,7 | 240.875 | 12,9 | 36.991 | 2,0 | 273.018 | 14,1 |
50–64 let | 479.476 | 25,6 | 10.072 | 0,5 | 84.725 | 4,6 | 129.982 | 7,0 | 130.932 | 7,0 | 30.386 | 1,6 | 93.379 | 5,0 |
65 + | 438.174 | 23,4 | 34.499 | 1,9 | 130.373 | 7,0 | 106.110 | 5,7 | 85.979 | 4,6 | 25.120 | 1,3 | 56.093 | 3,0 |
SKUPAJ | 1.871.791 | 100,0 | 52.096 | 2,8 | 354.902 | 19,2 | 399.468 | 21,4 | 533.403 | 28,6 | 94.589 | 5,0 | 437.333 | 22,9 |
Vir: SURS
Slika 1 prikazuje primerljivost izobrazbene strukture prebivalstva po starostnih razredih, kjer je viden najvišji porast števila prebivalstva s terciarno izobrazbo v vseh starostnih razredih. V primerljivih letih 2011 in 2019 je viden največji porast prebivalstva z nižjo poklicno, srednješolsko in visokošolsko izobrazbo v starostni kategoriji 50 let in več. V starostnih kategorijah 25 do 49 let pa se je znižal delež prebivalcev z nižjo in srednjo poklicno ter osnovnošolsko izobrazbo.
Slika 1: Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, po stopnjah izobrazbe in starostnih razredih v letih 2011 in 2019
Vir: SURS
V nadaljevanju so prikazani podatki o izobrazbeni sestavi po spolu v starostnih razredih.
Primerjava izobrazbene sestave prebivalstva,starejšega od 15 let, po spolu za leti 2011 in 2019 je razvidna iz slike 2.
Od leta 2011 do 2019 se je najbolj povečal delež prebivalstva z višjo in visokošolsko izobrazbo, še posebej pri ženskah. Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo se je v tem obdobju zmanjšal, pri čemer je delež žensk z osnovnošolsko izobrazbo in manj manjši kakor pri moških.
Slika 2: Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, po stopnjah izobrazbe in spolu v letih 2011 in 2019, v deležih
Vir: SURS
4.2 Aktivnost prebivalstva
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS) je ena od značilnosti prebivalstva nizka stopnja aktivnosti starejših, predvsem žensk. Ta stopnja se zaradi demografskih gibanj povečuje, vendar je v veliki meri odvisna tudi od stopnje izobrazbe.
4.2.1 Aktivnost prebivalstva po statusu, starosti in spolu
Slika 3 kaže na naslednje vrzeli v letu 2019:
– delež aktivnih, starejših od 50 let, je zelo majhen;
– delež brezposelnih raste s starostjo in je visok v starostni skupini 50–64 let;
– delež neaktivnih je največji v starostni skupini 25–49 let.
Slika 3: Aktivnost prebivalstva po statusu, starosti in spolu v letu 2019, v deležih
Vir: SURS
4.2.2 Aktivnost prebivalstva po statusu, izobrazbi in spolu
Dostopni so podatki za prebivalstvo, starejše od 15 let, po spolu, ne pa po starostnih skupinah.
Med moškimi je bilo leta 2011 približno 134.000 starejših od 65 let (od teh 97 % upokojencev), leta 2019 pa 176.000 (97 % upokojencev). Med ženskami je bilo leta 2011 približno 204.000 starejših od 65 let (92 % upokojenk), leta 2019 pa 237.000 (97 % upokojenk). Preglednica 4 prikazuje izobrazbeno sestavo starejših od 65 let za leti 2011 in 2019 v deležih, iz katere izhaja, da se je v tem obdobju izobrazbena sestava izboljšala.
Preglednica 4: Izobrazba starejših od 65 let v deležih v letih 2011 in 2019
| Osnovnošolska in manj | Srednješolska (nižja poklicna, poklicna, štiriletna) skupaj | Višje- in visokošolska skupaj |
Spol/leto | 2011 | 2019 | 2011 | 2019 | 2011 | 2019 |
Moški | 30,2 | 25,3 | 54,5 | 57,7 | 15,4 | 17 |
Ženske | 61,1 | 50,8 | 32,0 | 38,2 | 6,9 | 11,1 |
Vir: SURS
Slika 4 prikazuje deleže zaposlenih moških po izobrazbi in kaže, da izobrazbena raven pomembno vpliva na aktivnost prebivalstva. Med moškimi, starimi več kot 15 let, z dokončano osnovnošolsko izobrazbo je 45 % neaktivnih (36 % upokojenih in 9 % drugih), medtem ko je med višje- in visokošolsko izobraženimi delež neaktivnih 21- % (18 % upokojenih in 3 % drugače neaktivnih).
Slika 4: Prebivalci – moški, stari 15 let in več, po izobrazbi in delovni aktivnosti v letu 2019, v deležih
Vir: SURS
Pri ženskah je stopnja aktivnosti še bolj odvisna od ravni izobrazbe, kar kaže slika 5. Kar 68 % žensk, starejših od 15 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo je neaktivnih (od teh 58 % upokojenih in 10 % drugače neaktivnih), medtem ko je delež neaktivnih žensk pri višje- in visokošolsko izobraženih 17- % (13 % upokojenih in 4 % drugače neaktivnih).
Slika 5: Prebivalci – ženske, stare 15 let in več, po izobrazbi in delovni aktivnosti v letu 2019, v deležih
Vir: SURS
4.3 Izobrazbena sestava brezposelnih
Raven dosežene izobrazbe je po raziskavah dejavnik, ki najbolj izrazito kaže razlike v delovni aktivnosti prebivalstva. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) (obdobje 2014–2019; slika 6) je največji delež brezposelnih s končano osnovnošolsko izobrazbo ali manj, iz česar se da sklepati, da so te osebe težje zaposljive. V zadnjih letih se ta delež sicer zmanjšuje, kar je verjetno posledica tega, da vse več oseb dokonča osnovno šolo. Sledi delež oseb s srednjo poklicno in štiriletno srednješolsko izobrazbo.
Preglednica 5 in slika 6 kažeta, da raven dosežene izobrazbe vpliva na brezposelnost, saj se deleži po različnih dokončanih ravneh izobrazbe precej razlikujejo. Nizka izobrazba brezposelnim osebam otežuje ponovno vključevanje na trg dela, zato je za to skupino bistveno, da pridobijo in krepijo sposobnosti, znanje in spretnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti ter povečanje konkurenčnosti na trgu dela. Vključevanje nizko izobraženih brezposelnih na trg dela zahteva poglobljeno obravnavo. Zaradi pomanjkanja znanja in spretnosti se ta skupina povezuje še z dolgotrajno brezposelnostjo in vse to kaže na nujnost vključevanja v nadaljnje izobraževanje. Pri tej skupini brezposelnih povprečno brezposelnost dalj traja kakor pri drugih skupinah (v letu 2019 37,3 meseca).
Obenem to kaže na potrebo po večjem sodelovanju pri načrtovanju in izvajanju skupnih ukrepov in instrumentov na ravni različnih politik, socialnih partnerjev in drugih deležnikov na državni in lokalni ravni. Ker imamo v Sloveniji strukturno brezposelnost, je takšno sodelovanje ključno pri oblikovanju ustreznih programov za potrebe trga dela, za lažji in hitrejši prehod v zaposlitev.
Preglednica 5: Registrirano brezposelni po izobrazbi od leta 2014 do 2019
Izobrazba/leto | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 |
Skupaj registrirano brezposelni – povprečje posameznega leta | 120.109 | 112.726 | 103.152 | 88.648 | 78.474 | 74.178 |
Od tega: | | | | | | |
– osnovnošolska izobrazba in manj | 33.789 | 32.259 | 30.186 | 26.670 | 24.341 | 23.449 |
– poklicna izobrazba | 34.068 | 30.886 | 27.643 | 23.381 | 20.448 | 19.273 |
– štiriletna srednješolska izobrazba | 33.024 | 30.885 | 27.478 | 22.614 | 20.105 | 18.840 |
– višje- in visokošolska izobrazba | 19.229 | 18.697 | 17.845 | 15.983 | 13.580 | 12.616 |
Vir: ZRSZ
Slika 6: Dosežena raven izobrazbe registrirano brezposelnih od leta 2014 do 2019, v deležih
Vir: ZRSZ
5. Dosežki ReNPIO13–20 in mednarodna primerjava
Za oceno stanja izobraževanja odraslih v največji meri uporabljamo uradne statistične podatke, poleg tega pa tudi druge podatkovne baze in vsebinske vire. Analiza uresničevanja ReNPIO13–20 je pokazala, da uresničevanje ciljev, programov in dejavnosti pripomore k razvoju področja ter dvigu izobraženosti, usposobljenosti in zmožnosti odraslih za osebni razvoj, zaposljivost in vključenost v družbo. Žal pa po doseganju krovnega kazalnika, vključenosti odraslih v VŽU od 25 do 24 let (ADS), v tem obdobju nismo napredovali, kar pomeni, da zastavljeni ukrepi niso dovolj podprli vključevanja odraslih v VŽU. Kvantitativni dosežki ReNPIO13-21 so povzeti v nadaljevanju.
5.1 Doseganje krovnih kazalnikov
5.1.1 Prvi kazalnik: Vključenost odraslih v VŽU v starosti od 25 do 64 let
Ta kazalnik dobimo z uporabo raziskave Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP), ki v evropskih državah vsako leto meri vključenost odraslih v katero koli obliko VŽU v štirih tednih pred anketiranjem, podatke pa objavlja Eurostat.
V Sloveniji je udeležba prebivalstva v VŽU v starosti od 25 do 64 let v VŽU s 16 % v letu 2011 padla na 11,2 % v letu 2019. V letu 2020 je dosegla najnižji delež, 8,4 %. Razlogov za nedoseganje zastavljenega kazalnika je več in je predmet nadaljnjega raziskovanja. Znaten padec v letu 2020 pripisujemo pandemiji COVID-19, saj je v državah članicah EU podobno. Slovenija je prvič v 10 letih pod evropskim povprečjem. V preglednici 6 o vključenosti odraslih v VŽU od leta 2011 do 2020 so poleg podatkov za Slovenijo prikazani tudi podatki o povprečju EU 27 in za države, s katerimi se država pogosto primerja.
Preglednica 6: Vključenost odraslih v VŽU od leta 2011 do 2020, izbrane države EU
Država/leto | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 |
EU 27 | 8,1 | 8,2 | 9,9 | 10,1 | 10,1 | 10,3 | 10,4 | 10,6 | 10,8 | 9,2 |
Danska | 32,3 | 31,6 | 31,5 | 31,9 | 31,5 | 28 | 26,9 | 23,5 | 25,3 | 20,5 |
Nemčija | 7,9 | 7,9 | 7,9 | 8 | 8,1 | 8,5 | 8,4 | 8,2 | 8,2 | 8,0 |
Estonija | 11,9 | 12,8 | 12,6 | 11,6 | 12,4 | 15,7 | 17,2 | 19,7 | 20,2 | 17,1 |
Hrvaška | 3,1 | 3,3 | 3,1 | 2,8 | 3,1 | 3 | 2,3 | 2,9 | 3,5 | 3,2 |
Italija | 5,7 | 6,6 | 6,2 | 8,1 | 7,3 | 8,3 | 7,9 | 8,1 | 8,1 | 7,2 |
Madžarska | 3,0 | 2,9 | 3,2 | 3,3 | 7,1 | 6,3 | 6,2 | 6 | 5,8 | 5,1 |
Avstrija | 13,5 | 14,2 | 14,1 | 14,3 | 14,4 | 14,9 | 15,8 | 15,1 | 14,7 | 11,7 |
Slovenija | 16,0 | 13,8 | 12,5 | 12,1 | 11,9 | 11,6 | 12 | 11,4 | 11,2 | 8,4 |
Slovaška | 4,1 | 3,2 | 3,1 | 3,1 | 3,1 | 2,9 | 3,4 | 4 | 3,6 | 2,8 |
Finska | 23,8 | 24,5 | 24,9 | 25,1 | 25,4 | 26,4 | 27,4 | 28,5 | 29 | 27,3 |
Švedska | 25,3 | 27,0 | 28,4 | 29,2 | 29,4 | 29,6 | 30,4 | 31,4 | 34,3 | 28,6 |
Vir: EUROSTAT
Vključenost odraslih v VŽU je v tesni povezavi z izobrazbo in starostjo, kar je razvidno iz preglednic 7 in 8, ki prikazujeta podatke za iste države kot v preglednici 6 in povprečje EU 27, stopnjo vključenosti odraslih v VŽU glede na izobrazbo in starost (ANP 2010 in 2019). Razlike v deležih udeležbe v VŽU so med najbolj in najmanj izobraženimi izrazite v izbranih državah, kar velja tudi za Slovenijo. Odrasli, ki imajo več kot srednješolsko izobrazbo, se mnogo več izobražujejo kakor tisti, ki take izobrazbe nimajo. Raziskava PIAAC je pokazala, da so spretnosti, ki jih odraslih uporabljajo in krepijo zaradi življenja in dela, odvisne od več socio-demografskih dejavnikov in ne le od stopnje izobrazbe.29
Preglednica 7: Vključenost odraslih v VŽU po izobrazbi v deležih, izbrane države EU (ISCED)30
| 2010 | 2019 |
| Skupaj | ISCED 0–2 | ISCED 3-4 | ISCED 5–8 | ISCED 5–8/0–2 | Skupaj | ISCED 0–2 | ISCED 3-4 | ISCED 5–9 | ISCED 5–8/0–2 |
EU 27 | 9,3 | 3,9 | 8,2 | 17,1 | 4,4 | 10,8 | 4,5 | 8,9 | 19 | 4,2 |
Danska | 32,7 | 23,8 | 30,7 | 41,2 | 1,7 | 25,3 | 17,7 | 22,6 | 31,4 | 1,8 |
Nemčija | 7,8 | 2,9 | 7,1 | 12 | 4,1 | 8,2 | 4,1 | 7 | 12,4 | 3,0 |
Estonija | 11 | 2 | 7,7 | 18,6 | 9,3 | 20,2 | 9,2 | 14,7 | 29,2 | 3,2 |
Italija | 6,2 | 1,3 | 8,1 | 16,1 | 12,4 | 8,1 | 2,1 | 8,8 | 18,3 | 8,7 |
Madžarska | 3 | 0,7 | 2,9 | 5,3 | 7,6 | 5,8 | 2,5 | 4,8 | 10 | 4,0 |
Avstrija | 13,8 | 4,6 | 12,7 | 26,1 | 5,7 | 14,7 | 5,7 | 10,8 | 24,5 | 4,3 |
Slovenija | 16,4 | 3,5 | 15 | 28,9 | 8,3 | 11,2 | 2,3 | 7,7 | 20 | 8,7 |
Finska | 23 | 9,8 | 21,2 | 31 | 3,2 | 29 | 16,8 | 24 | 36,4 | 2,2 |
Švedska | 24,7 | 16 | 21,4 | 34,1 | 2,1 | 34,3 | 23,7 | 28,6 | 43,2 | 1,8 |
Vir: EUROSTAT
ISCED 5-8/0-2 v preglednici pomeni razmerje med udeleženci z izobrazbo ISCED 5–8 in udeleženci z izobrazbo 0–2. Izid kaže, da se je v Sloveniji v letu 2019 udeležilo katere koli oblike organiziranega izobraževanja ali učenja 8,7-krat več prebivalcev s terciarno izobrazbo kakor tistih z osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, medtem ko je to razmerje med Danci v letu 2020 1,7, na Švedskem 1,6, v Estoniji in na Madžarskem pa 3,7.
Starost je bila v dosedanjih empiričnih preučevanjih pomembna napovedovalka udeležbe prebivalstva v VŽU. Podatki kažejo, da s starostjo raven udeležbe prebivalstva v VŽU pada, vendar ne linearno in ne z enako jakostjo v posameznih državah; v Sloveniji je ta zelo izrazita.
Preglednica 8: Vključenost odraslih v VŽU po starosti, v odstotkih, izbrane države EU
Starostni razred | 25–34 let | 35–44 let | 45–55 let | 55–64 let |
Leto | 2010 | 2019 | 2010 | 2019 | 2010 | 2019 | 2010 | 2019 |
EU 28 | 15,8 | 17,9 | 9,3 | 11,6 | 7,5 | 9,7 | 4,6 | 6,7 |
Danska | 42,6 | 34,7 | 32,6 | 25,6 | 31,2 | 22,5 | 25,1 | 18,3 |
Nemčija | 17,4 | 18,2 | 6,7 | 7,4 | 5,3 | 5,3 | 3,0 | 3,3 |
Estonija | 17,5 | 29,9 | 12,3 | 22,3 | 8,6 | 16,9 | 4,7 | 10,6 |
Hrvaška | 9,8 | 9,7 | 1,7 | 3,1 | 0,5 | 1,4 | 0,1 | 0,5 |
Italija | 13,1 | 15,3 | 5,3 | 7,6 | 4,4 | 6,6 | 2,5 | 4,8 |
Madžarska | 7,4 | 9,7 | 2,7 | 5,9 | 1,3 | 5,2 | 0,3 | 2,5 |
Avstrija | 23,0 | 24,4 | 14,1 | 15,1 | 11,4 | 12,1 | 6,7 | 7,6 |
Slovenija | 29,6 | 18,1 | 17,4 | 12,1 | 11,1 | 9,6 | 6,4 | 6,0 |
Slovaška | 6,4 | 5,9 | 2,7 | 3,9 | 1,6 | 3,0 | 0,7 | 1,5 |
Finska | 33,7 | 37,8 | 25,4 | 31,8 | 21,6 | 27,3 | 13,0 | 19,3 |
Švedska | 34,4 | 42,1 | 25,5 | 35,5 | 22,4 | 33,2 | 16,7 | 24,9 |
Vir: EUROSTAT
Podatki o vključenosti v VŽU glede na starost kažejo:
– pri odraslih (25–34 let) je bila stopnja vključenosti v VŽU v letu 2010 veliko višja (29,6 %) od povprečja EU (15,8 %) ter primerljiva s Švedsko (34,4 %) in Finsko (33,7 %). Do leta 2019 je v Sloveniji viden velik padec (18,1 %);
– pri odraslih v starostnih kategorijah 35–44, 45–55 in 55–64 let se je stopnja vključenosti v VŽU od leta 2010 do leta 2019 znižala, medtem ko se je povprečje EU 28 v navedenih kategorijah povišalo;
– pri odraslih (55–64 let) je Slovenija pod povprečjem EU 28.
5.1.2 Drugi kazalnik: Delež vključenosti odraslih v VŽU
Ta kazalnik dobimo s pomočjo Ankete o izobraževanju odraslih (AIO), ki meri vključenost odraslih v VŽU v dvanajstih mesecih pred anketiranjem. V obdobju ReNPIO13–20 so bila merjenja vsaka tri do pet let.
V Sloveniji se je delež vključenosti odraslih v VŽU v starosti od 25 do 64 let s 36 % v letu 2011 povečal na 46 % v letu 2016.
Rezultati, pridobljeni z zadnjimi tremi anketiranji, kažejo, da smo cilj dosegli že leta 2016: 2006 (25–64 let): 40 %; 2011 (25–64 let): 36 %; 2016 (25–64 let): 46 %.
Iz slike 7 spodaj lahko razberemo, da najbolj zaostajamo pri vključevanju starejših v VŽU. Delež vključenih odraslih v VŽU se s starostjo občutno zmanjšuje. To posebej velja za starejše od 55 let, čeprav podatki na sliki za vse starostne skupine kažejo, da je stanje v letu 2016 znatno boljše od leta 2007 in 2011.
Slika 7: Udeležba odraslih v VŽU v 12 mesecih pred anketiranjem glede na starost, v letih 2006, 2011 in 2016, v deležih
Vir: EUROSTAT
5.2 Doseganje ciljev po prednostnih področjih
5.2.1 Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje odraslih
Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let, vključenih v splošno izobraževanje, se je s 5 % v letu 2011 povečal na več kot 8 % v letu 2020.31
5.2.2 Drugo prednostno področje: izobraževanje za dvig izobrazbene ravni
A. Osnovnošolska izobrazba
Preglednica 9 spodaj kaže, da se je v letu 2019 delež prebivalstva, starejšega od 15 let, z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo s 4,4 % v letu 2011 zmanjšal na 2,95 %.
Preglednica 9: Število in deleži prebivalcev, starejših od 15 let, z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo v letih 2011 in 2019
Prebivalci z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo |
Leto | Starost | Število | Delež |
2011 | 15+ | 77.971 | 4,43 |
15–64 | 31.396 | 2,21 |
15–49 | 10.826 | 1,09 |
2019 | 15+ | 52.096 | 2,95 |
15–64 | 17.597 | 1,30 |
15–49 | 7.525 | 0,83 |
Vir: SURS
B. Srednješolska izobrazba
Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let z dokončano vsaj štiriletno srednješolsko izobrazbo se je s 57 % v letu 2011 povečal na 62,8 % v letu 2020. Preglednica 10 spodaj kaže število in deleže prebivalcev po starostnih skupinah.
Preglednica 10: Prebivalci po starostnih skupinah z vsaj štiriletno srednješolsko izobrazbo, v deležih za leto 2020
Starostna skupina | Delež štiriletne SŠ in več |
25–29 let | 80,1 |
30–34 let | 77,0 |
35–39 let | 72,4 |
40–44 let | 66,7 |
45–49 let | 61,1 |
50–54 let | 56,0 |
55–59 let | 50,8 |
60–64 let | 42,6 |
SKUPAJ | 62,8 |
Vir: SURS
Primerjava s povprečjem EU 28 in drugimi evropskimi državami kaže, da je v Sloveniji delež odraslih, starih od 25 do 64 let, z dokončano vsaj srednjo strokovno izobrazbo nad evropskim povprečjem. Podatki za leto 2017 so razvidni iz preglednice 11 spodaj.
Preglednica 11: Prebivalci s srednješolsko izobrazbo in več v deležih po državah za leto 2017
Država | Delež starih 25–64 let |
EU 28 | 75 |
Danska | 81 |
Nemčija | 87 |
Estonija | 90 |
Italija | 63 |
Madžarska | 54 |
Avstrija | 86 |
Slovenija | 90 |
Slovaška | 91 |
Finska | 89 |
Švedska | 83 |
Vir: Education at a Glance 2020
C. Terciarna izobrazba
Deležprebivalcev v starosti med 30 in 34 let z dokončano terciarno izobrazbo se je s 37,9 % leta 2011 povečal na 46,9 % leta 2020 in je presegel cilj (40 %) EU, ki je bil postavljen za leto 2020 (preglednica 12).
Preglednica 12: Delež prebivalcev (30–34 let) s terciarno izobrazbo: EU, Slovenija in izbrane države EU, v letih 2011 in 2020
Država | 2011 | 2020 |
EU 27 | 33,4 | 40,9 |
Slovenija | 37,9 | 46,9 |
Danska | 41,3 | 49,8 |
Estonija | 40,2 | 44,3 |
Hrvaška | 23,9 | 34,7 |
Italija | 20,4 | 27,8 |
Avstrija | 23,6 | 41,6 |
Finska | 46,0 | 49,6 |
Švedska | 46,8 | 52,2 |
Vir: EUROSTAT
5.2.3 Tretje prednostno področje: usposabljanje za potrebe dela
Cilja, da se bo polovica brezposelnih vključila v programe za povečevanje zaposlitvenih zmožnosti, nismo dosegli. Deleži vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ) so razvidni v preglednici 13, kjer je viden največji padec med letoma 2018 in 2019.
Preglednica 13: Brezposelni, vključeni v programe APZ, od leta 2012 do 2019
Število vključenih/leto | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 |
Povprečno število brezposelnih | 110.183 | 119.827 | 120.109 | 112.726 | 103.152 | 88.648 | 78.474 | 74.174 |
Vključeni v ukrepe APZ | 29.191 | 38.654 | 37.728 | 22.960 | 20.386 | 25.038 | 31.615 | 27.715 |
Delež v % | 26,5 | 32,3 | 31,4 | 20,4 | 19,8 | 28,2 | 40,3 | 37,4 |
Vir: MDDSZ, Letna poročila o ukrepih države na trgu dela
V letu 2019 se je v primerjavi z letom 2018 število vključitev v ukrepe APZ glede na povprečno število brezposelnih zmanjšalo za 2,9 odstotne točke (3.900 oseb), kar je predvsem posledica spremenjene strukture brezposelnih v evidencah zavoda, v katerih je ostajala težavna struktura brezposelnih, predvsem z večjimi potrebami po intenzivni obravnavi, saj te osebe pri vstopanju na trg dela ovira kombinacija različnih omejitev.
5.3 Mednarodna raziskava o spretnostih odraslih – PIAAC
Raziskava PIAAC je potekala pod okriljem OECD in se umešča v okvir uresničevanja Strategije o zmožnostih za delo (OECD Skills Strategy), ki jo je Svet ministrov OECD (MCM) sprejel maja 2012.
Rezultati v 39 državah, vključenih v tri kroge,32 so objavljeni v publikaciji OECD Skills Studies Skills Matter Additional Results from the Survey on Adult Skills.33 Raziskava je največja mednarodna raziskava o stanju in uporabi zmožnosti odraslih med 16. in 65. letom.
Podatki PIAAC so za Evropsko komisijo pomembni za oblikovanje ciljne vrednosti o spremljanju napredka v spretnostih odraslih v državah članicah. Podatki za 22 držav EU so vključeni v Adult Education and Training in Europe Eurydice Report 2020.34 V letu 2014 so bili podatki za 17 držav že vključeni tudi v Education and Training Monitor.35
V raziskavi PIAAC se je s primerljivimi nalogami neposredno merila razvitost spretnosti za obdelavo informacij, to pomeni besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Pri tem se je želelo izvedeti čim več o tem, kako dobro odrasli rešujejo testne naloge, povezane z branjem, razumevanjem besedil, računanjem, reševanjem problemov z uporabo računalnika. Raziskava je med drugim pokazala, »kakšna je raven teh spretnosti pri aktivnem delu populacije od 16 do 65 let v primerjavi z drugimi državami«, »koliko teh spretnosti izkoristijo delodajalci« in tudi »kaj vpliva na razvoj in usihanje spretnosti in kako bi lahko te spretnosti prebivalstva še razvijali«.36 Rezultati raziskave so pokazali, da so dosežki odraslih v Sloveniji na vseh področjih merjenih spretnosti pod povprečjem držav OECD in EU. Delež odraslih, ki dosegajo najnižje ravni spretnosti, je v Sloveniji večji, kakor je povprečje v državah OECD. Po drugi strani je delež odraslih, ki dosegajo najvišje ravni spretnosti, pod povprečjem OECD.
Rezultate za Slovenijo po ravneh besedilnih spretnosti v primerjavi z izbranimi državami in povprečjem OECD kaže preglednica 14. Primerjava dosežkov sodelujočih držav je razvidna iz preglednice 16 v prilogi 4. Dosežki odraslih v besedilnih spretnostih so prikazani s petstopenjsko lestvico.37
Preglednica 14: Deleži odraslih po ravneh v besedilnih spretnostih v Sloveniji v primerjavi z državami in povprečjem OECD
Države | Pod 1. ravnjo | 1. raven | 2. raven | 3. raven | 4/5. raven38 |
Italija | 5,5 | 22,2 | 42,0 | 26,4 | 3,3 |
Madžarska | 4,3 | 14,2 | 38,7 | 35,4 | 6,6 |
Avstrija | 2,5 | 12,8 | 37,2 | 37,3 | 8,4 |
Nemčija | 3,3 | 14,2 | 33,9 | 36,4 | 10,6 |
Danska | 3,8 | 11,9 | 34,0 | 39,9 | 10,0 |
Republika Slovaška | 1,9 | 9,7 | 36,2 | 44,4 | 7,4 |
Estonija | 2,01 | 11,00 | 34,27 | 40,60 | 11,73 |
Slovenija | 6,0 | 18,9 | 37,7 | 31,2 | 5,6 |
Švedska | 3,68 | 9,58 | 29,08 | 41,57 | 16,08 |
Finska | 2,66 | 7,95 | 26,50 | 40,70 | 22,19 |
Madžarska | 4,3 | 14,2 | 38,7 | 35,4 | 6,6 |
povprečje OECD | 4,8 | 15,0 | 34,3 | 34,6 | 10,1 |
Vir: Survey of Adult Skills (PIAAC, OECD, 2018)38
Deleži odraslih v Sloveniji, ki so dosegli prvo raven in manj pri besedilnih in matematičnih spretnostih ter reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v sodelujočih državah, in povprečje OECD so razvidni iz slike 8 v prilogi 4. Praviloma so odrasli, ki so dosegli nizke matematične spretnosti, dosegli tudi nizke besedilne spretnosti. Obstajajo primeri, kjer so dosegli najnižje ravni samo pri besedilnih ali samo pri matematičnih spretnostih (slika 8 v prilogi 4). Upoštevanje teh ugotovitev je pomembno pri načrtovanju programov izobraževanja odraslih.
V Sloveniji je 18,4 % odraslih (povprečje OECD je 14,6 %) izjavilo, da nima izkušenj z računalniki oziroma osnovnega računalniškega znanja. Izmed odraslih, ki imajo izkušnje z računalnikom, je bilo 49,2 % takih, ki so dosegli le prvo raven ali manj pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (povprečje OECD je 42,9 %). Na prvi ravni so bili odrasli sposobni uporabljati le splošno razširjene in znane tehnološke aplikacije, kot so za e-pošta in spletni brskalniki, ter reševati probleme, ki vključujejo malo korakov, preprosto sklepanje in malo ali nič navigacije med različnimi aplikacijami. V Sloveniji se 6,3 % odraslih (povprečje OECD je 9,6 %) ni odločilo za računalniško testiranje. To je razvidno iz slike 9 v prilogi 4.
6. Izzivi za ReNPIO 2022–2030
Analiza uresničevanja ReNPIO13-20, raziskava PIAAC, druge študije in predlogi vključenih ministrstev, socialnih partnerjev, strokovne javnosti, izvajalcev in drugih deležnikov so pokazali na izzive v izobraževanju odraslih v RS, na katere bodo usmerjene politike z ukrepi na ravni države do leta 2030:
1. Vključevanje odraslih v VŽU, s poudarkom na ranljivih skupinah, saj se v večji meri vključujejo bolj izobraženi oziroma tisti, ki imajo dokončano najmanj štiriletno srednješolsko izobrazbo.
2. Razvoj različnih oblik učenja, izobraževalnih programov in dejavnosti ter novih pristopov do ranljivih skupin, kot so:
a. starejši odrasli: krepitev različnih oblik izobraževanja ne glede na status in spodbujanje vključevanja v VŽU; razvoj in izvajanje novih modelov medgeneracijskega sodelovanja in prenos znanja med generacijami;
b. mlajši odrasli, ki zgodaj opustijo šolanje, in osipniki;
c. invalidi, odrasli s posebnimi potrebami, osebe na prestajanju kazni in drugi ne glede na status;
d. socialno izključeni brezposelni: dolgotrajno brezposelni, starejši (50 let in več), brezposelni z nizko izobrazbo (dokončano osnovnošolsko izobraževanje ali manj) in mladi (od 15 do 29 let).
3. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih: posodobitev izhodišč in izobraževalnega programa osnovna šola za odrasle ter zvišanje števila odraslih, ki ta program uspešno končajo.
4. Srednješolsko izobraževanje odraslih: pridobitev novega poklica za večjo zaposljivost, razvoj novih pristopov, orodij in programov usposabljanja strokovnih delavcev za prilagajanje izvajanja izobraževalnih programov v izrednem izobraževanju vključno z izvajanjem praktičnega izobraževanja pri delodajalcih in priznavanjem predhodno pridobljenega znanja.
5. Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle: na podlagi Izhodišč za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle (2020) se pripravijo modularne oblike programov ter k razvoju povabijo ministrstva.
6. Programi za razvoj in krepitev temeljnih zmožnosti in splošne izobraženosti: razvoj novih programov in povečanje deleža vključenih, saj pomembno pripomorejo k osebnemu razvoju posameznika, večji zaposljivosti in krepijo družbeno vključenost in delovanje.
7. Priznavanje neformalno ali priložnostno pridobljenega znanja: razvoj novih usmeritev in orodij, povezovanje usmeritev na sistemski ravni z upoštevanjem mednarodnih strokovnih smernic in evropskih priporočil. Razvijanje modelov priznavanja temeljnih zmožnosti v nadaljnjem izobraževanju.
8. Karierni centri v višjem strokovnem izobraževanju: strokovno razvijanje področja in umestitev v sistem višjih strokovnih šol.
9. Izpopolnjevanje zaposlenih v vseh sektorjih: spodbujanje dodatnega strokovnega izpopolnjevanja vseh zaposlenih ter krepitev sodelovanja z delodajalci zaradi pospešene priprave novih programov in izvajanja s prilagajanjem na nagle spremembe na trgu dela.
10. Usposabljanje strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih: krepitev kakovosti in inovativnosti za izvajanje vseh programov in dejavnosti, usklajeno s strokovnimi smernicami in novosprejetimi strateškimi in programskimi dokumenti na evropski in državni ravni. Razvoj modelov in gradiv za izobraževanja odraslih na daljavo glede na potrebe v posameznih programih.
11. Raziskave, temeljne in aplikativne: povečanje števila raziskav, evalvacijskih študij in analiz za področje glede na obdobje pretekle ReNPIO, ko je bilo izvedenih malo raziskav.
12. Razvojno delo: ustrezno spodbujanje razvojnega dela na različnih ravneh, na državni ravni in v izvajalskih organizacijah, za razvoj kakovosti različnih področij v izobraževanju odraslih.
13. Spletna orodja za spremljanje in drugo podporo področju: nadgradnja podatkovne baze in načinov zbiranja podatkov za spremljanje izvajanja programov in dejavnosti v ReNPIO 2022–2030.
14. Upravljanje in partnerstvo: povezovanje med državno, regionalno in lokalno ravnijo s krepitvijo dialoga v procesu ugotavljanja izobraževalnih potreb, pri načrtovanju in izvajanju ukrepov ReNPIO 2022–2030 na področju razvoja človeških virov.
Poleg navedenih je treba pri snovanju tega dokumenta upoštevati tudi širše izzive, kot so:
– hitro spreminjajoče se razmere v svetu, povezane s tako imenovanimi velikimi spremembami, digitalizacijo, globalizacijo, demografskimi spremembami in okoljsko ogroženostjo;
– uravnavanje ciljev pridobivanja znanja in spretnosti med potrebami dela in osebnim razvojem posameznikov ter njihove družbene angažiranosti, saj lahko usmerjenost zgolj v zadovoljevanje potreb trga dela osiromaši pridobivanje tistih temeljnih zmožnosti, ki tudi zunaj sveta dela bogatijo in osmišljajo življenje tako prebivalcev kot posameznikov kakor tudi skupnosti; ter
– izboljšanje upravljanja vseh segmentov, ki tako ali drugače vplivajo na izobraževanje in usposabljanje odraslih.
III. NACIONALNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 2022–2030
1. Cilji ReNPIO 2022–2030
Cilji na področju izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji, ki se uresničujejo na podlagi ReNPIO 2022–2030, so:
1. Povečati vključenost odraslih v VŽU.
2. Zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih.
3. Zvišati izobrazbeno raven odraslih.
4. Povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela.
5. Okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih.
6. Izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.39
2. Ciljne skupine
Ciljna skupina so odrasli prebivalci, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost oziroma so stari vsaj 15 let, v skladu z zasnovo vseživljenjskega učenja tega nikdar ne končajo ne glede na starost ali stopnjo izobrazbe.
Ciljna skupina v javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle in neformalnih izobraževalnih programih so vsi odrasli ne glede na starost in status.
Ciljna skupina pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe so odrasli, ki se izobražujejo po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednješolskega strokovnega, gimnazijskega in višješolskega strokovnega izobraževanja.
Ciljne skupine ReNPIO 2022–2030 so:
1. odrasli z nizko razvitimi temeljnimi zmožnostmi40 ne glede na zaposlitveni položaj, starost oziroma druge značilnosti;
2. odrasli, ki potrebujejo izboljšanje splošne izobraženosti za osebne potrebe in reševanje izzivov skupnosti;
3. odrasli, ki potrebujejo nadaljnje poklicno oziroma strokovno izpopolnjevanje ali usposabljanje v skladu s potrebami trga dela;
4. mlajši odrasli, ki zgodaj opustijo šolanje, in osipniki;
5. starejši (65+)41 in
6. odrasli, ki imajo omejene možnosti dostopa do družbenih, kulturnih, gospodarskih in izobraževalnih dobrin.42
Opredelitev ciljnih skupin v ukrepih posameznih politik oziroma ministrstev sledi razvojnim ciljem države in podrobnejšim analizam na ravni posameznih politik.
3. Krovni kazalniki ReNPIO 2022–2030
V ReNPIO 2022–2030 je za uresničevanje in merjenje učinkov zastavljenih več kazalnikov. Trije krovni so povzeti po ciljnih vrednostih Evropske unije (v nadaljevanju: EU). Prva dva zagotavljata primerljivost na ravni države za pretekla obdobja izvajanja nacionalnih programov izobraževanja odraslih in mednarodno primerljivost. Tretji krovni kazalnik se uvaja na novo za doseganje zastavljenih ciljev EU v stebru socialnih pravic,43 kjer ima izobraževanje in usposabljanje ključno vlogo.44
Krovni kazalniki:
1. Iz raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP4t)
Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020 povečala na 19 % v letu 2030.45
2. Iz Ankete o izobraževanju odraslih (AIO)
Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo s 46 % v letu 201646 povečala na 66 % v letu 2030.47
3. Iz raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP12m)
Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo iz preračunane vrednosti 40,3 % v letu 2016 povečala na 60 % v letu 2030.48
Za uresničevanje ciljev in doseganje krovnih kazalnikov ReNPIO 2022–2030 so odgovorni pristojna ministrstva in strokovni organi ter izvajalci, ki bodo načrtovali, razvijali in izvajali programe in dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. To so: organizacije za izobraževanje odraslih, organizacije, ki opravljajo dejavnosti v okviru zdravstvene vzgoje in drugih preventivnih ukrepov, organizacije, ki izvajajo izobraževanje s področja kmetijske dejavnosti, organizacije s področja kulture ter razvojno-raziskovalne organizacije, javni skladi, javne agencije, zbornice, zveze in nevladne organizacije.
4. Prednostna področja, ukrepi in kazalniki
ReNPIO 2022–2030 opredeljuje pet prednostnih področij, ki so enakovredna in med seboj povezana.
Prednostna področja ReNPIO 2022–2030 so:
1. splošno neformalno izobraževanje odraslih,
2. izobraževanje za pridobitev izobrazbe,
3. strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela,
4. raziskave in razvoj,
5. dejavnosti na področju izobraževanju odraslih.
Peto prednostno področje podpira vsebino in izvajanje prvih štirih prednostnih področij. V četrtem prednostnem področju so opredeljene sistemske razvojne dejavnosti v državi, razvoj posameznih izobraževalnih programov pa se umešča v prva tri prednostna področja. V tretjem prednostnem področju sta v APZ umeščena tudi karierna orientacija in svetovanje brezposelnim (VKO), zaradi vsebinske povezave z izvajanjem ukrepov APZ.
4.1 Prvo prednostno področje: splošno neformalno izobraževanje odraslih
Splošno neformalno izobraževanje odraslih je izrazito večrazsežnostno; vključuje izobraževanje in učenje za izvajanje aktivnega državljanstva; vpliva na posameznikov celostni razvoj, sobivanje z drugimi in drugačnimi, preprečevanje neenakosti v možnostih za izobraževanje in razvoj individualne ustvarjalnosti. Krepi tudi osebne in družbene vezi, ki izhajajo iz skupnih dejavnosti, ciljev, vrednot in kulturne dediščine v najširšem pomenu. Tako se odrasli lažje prilagajajo družbenim in gospodarskim spremembam, kar pozitivno vpliva na trajnostni razvoj, krepi lokalno pripadnost in udejstvovanje ter pripomore k razvoju globalnega državljanstva.
Učinki sodelovanja odraslih v splošnem neformalnem izobraževanju so različni za posameznika in družbo oziroma skupnost. Krepijo posameznikov nadzor nad potekom življenja, saj si oblikujejo stališča in krepijo socialni kapital, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje, družinsko življenje in delo (raziskava Bell, 2012, str. 122). Splošno neformalno izobraževanje odraslih je namenjeno vsem odraslim ne glede na doseženo raven izobrazbe.
To področje zahteva strokovno in organizacijsko sodelovanje različnih izvajalcev izobraževanja odraslih vključno z nevladnimi organizacijami s tradicijo razvoja in izvajanja izobraževanja odraslih in drugih deležnikov na državni in lokalni ravni.
Prvo prednostno področje vključuje razvoj in izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, in razvoj ter izvajanje neformalnih izobraževalnih programov za odrasle (ZIO-1, 6. člen), ki temeljijo na načelih in ciljih javnega interesa na področju izobraževanja odraslih.
Razvito splošno neformalno izobraževanje lahko odgovarja na dva ključna izziva, s katerimi se sooča Slovenija:
1. Hitro starajoča se družba narekuje učenje in izobraževanje starejših, s poudarkom na izboljšanju digitalnih spretnosti.
2. Velik delež odraslih z najnižjimi dosežki v besedilnih, matematičnih spretnostih in spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih zahteva izboljšanje pogojev, oblikovanje kakovostnih programov in učinkovitih modelov za vključevanje v VŽU.
4.1.1 Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba
Po ciljih in vsebini se ti programi ločijo na dve skupini.
a. Javnoveljavni izobraževalni programi za zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti
Za razvoj celovite podpore ranljivim skupinam odraslih je ključen razvoj programov za doseganje višjih ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti. Programi so del načrtnih prizadevanj za dolgoročno izboljšanje teh spretnosti odraslih, ki med rednim izobraževanjem oziroma pozneje v življenju niso imeli priložnosti za zadosten razvoj ali ohranjanje teh spretnosti. Raven pismenosti49 in temeljnih zmožnosti, ki jih potrebujejo odrasli, da so lahko življenjsko uspešni v sodobni družbi, se spreminjajo z družbenim razvojem.
K razumevanju in oceni stanja in potreb je ključno pripomogla mednarodna raziskava (OECD, PIAAC 2016), ki je za Slovenijo pokazala, da tretjina oziroma več kot 400.000 odraslih v Sloveniji dosega nižje ravni spretnosti kakor odrasli v razvitih državah OECD.50 Izsledki raziskave, dosedanji razvoj izobraževalne ponudbe za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti ter izobraževalna praksa kažejo, da je pomembno razvijati različne programe in jih prilagajati sprotnim potrebam ciljnih skupin, če želimo dosegati dolgoročne učinke izobraževanja. Za oblikovanje in pripravo ustreznih in kakovostnih izobraževalnih programov smo v Sloveniji pripravili Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle (2020, tč. 3.1).
b. Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle za izboljšanje splošne izobraženosti
Razvoj teh programov zagotavlja ravnotežje med programi, ki izhajajo iz potreb posameznika oziroma različnih potreb ciljnih skupin odraslih, in programi, ki so namenjeni reševanju izzivov v skupnosti oziroma družbi. Za odločanja o vsebinskih področjih in spodbujanju priprave programov za izboljšanje splošne izobraženosti je pomembno razumevanje ciljev in namena splošne izobraženosti.
Cilj splošne izobrazbe je »razumevanje samega sebe in sveta, v katerem živimo, za razliko od specialistične in poklicne izobrazbe, katere namen je poglobljeno poznavanje in obvladovanje nekega specifičnega korpusa znanja in z njim povezanih veščin ter njihova aplikacija na nekem teoretičnem in praktičnem področju« (Kodelja, 2004, str. 38).51
Razvoj programov za izboljšanje splošne izobraženosti upošteva uravnoteženost vsebinskih področij, kot so:
– osebnostni razvoj, zdravje in zdrav življenjski slog;
– narava, okolje in trajnostni razvoj;
– narodna pripadnost (narodna identiteta, kultura, kulturna in zgodovinska dediščina in podobno);
– evropska in svetovna kultura in kulturna dediščina (poznavanje in strpnost do drugih kultur, globalizacija in podobno);
– sodelovanje v skupnosti (aktivno državljanstvo, razvoj in posebnosti skupnosti, poznavanje pravnega sistema, državnih institucij, vloga civilne družbe in podobno);
– medgeneracijsko sodelovanje in podobno (Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, 2020, tč. 3.2).
4.1.2 Neformalni izobraževalni programi za odrasle, po katerih se ne pridobi izobrazba
Neformalni izobraževalni programi za odrasle nastanejo na temelju prepoznanih potreb posameznikov in skupnosti ter sledijo skupno določenim ciljem, vplivajo na reševanje okoljskih in demografskih vprašanj ter drugih velikih družbenih sprememb. Pri odraslih ustvarjajo novo znanje, krepijo individualno in skupnostno identiteto ter so pot v inovativne družbene in kulturne prakse. Preprečujejo tudi zanemarjanje družbenega kapitala (na primer znanja starejših in/ali prebivalcev v kraju, pa tudi ranljivih skupin) in ga krepijo, prav tako krepijo avtonomnost ciljnih skupin, lajšajo težave posameznika in skupnosti, spreminjajo vedenje in delovanje odraslih za zdravo, sodelujoče, ustvarjalno in dostojno življenje. Namenjeni so vsem odraslim.
Starajoča se družba, v kateri je skupina starejših najštevilnejša, ne more brez delovanja in sodelovanja različnih generacij, družbenih skupin in skupnosti in podobno. Rezultati so več znanja in spretnosti, več sodelovanja v kohezivni družbi, več ustvarjenega bogastva, več družbeno-kulturnih sprememb, večji pretok znanja, manjša finančna obremenjenost celotne družbe.
Razvoj neformalnih izobraževalnih programov za odrasle upošteva posameznika in skupnosti ter uravnoteženost vsebinskih področij, ki so v pristojnosti različnih politik oziroma ministrstev:
– pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti,
– izboljšanje splošne izobraženosti,
– medgeneracijsko sodelovanje,
– spodbujanje aktivnega državljanstva in družbeno odgovornega ravnanja,
– graditev skupnosti in delovanje v njej,
– skupnostno učenje, ki omogoča povezanost učenja s spremembami v okolju,
– trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo,
– zdrav življenjski slog,
– ohranjanje in krepitev narodne identitete,
– krepitev kulturne zavesti in izražanja, medkulturnega dialoga in sobivanja različnih kultur in podobno.
Ukrepi:
1. razvijanje in izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba za zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter izboljšanje splošne izobraženosti; ti programi so povezani z naslednjimi vsebinami različnih področij za krepitev tako imenovanih spretnosti za življenje.52
– bralna pismenost;
– trajnostni razvoj, zaščita okolja, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, krožno gospodarstvo in podobno;
– energijska pismenost;
– finančna pismenost;
– medijska pismenost;
– aktivno državljanstvo;
– digitalna pismenost;
– preventivni programi s področja zdravja in izboljšanje zdravstvene pismenosti;
– prometna varnost;
– kmetijska dejavnost in dejavnosti za razvoj podeželja in podobno;
– kulturna pismenost, kulturno-umetnostna vzgoja, kulturna zavest in izražanje ter ustvarjalne industrije in podobno;
– jezikovno izobraževanje odraslih v zvezi z jezikovnimi viri in tehnologijami;
– jezikovno usposabljanje za izboljšanje jezikovnih zmožnosti, vključno z učenjem slovenskega jezika kot drugega jezika;
– solidarnost, sodelovanje in izmenjave znanja in izkušenj med generacijami;
– razvoj kritičnega mišljenja, demokratičnega sodelovanja v družbenih procesih in družbeno odgovornega ravnanja;
– krepitev spretnosti in dejavnosti za družbeno vključenost;
– razvoj spretnosti starejših za vključevanje v VŽU;
– razvoj spretnosti delodajalcev za krepitev vključevanja v VŽU;
– krepitev sodelovanja v skupnosti,
– skupnostno učenje;
– zdrav življenjski slog;
– ohranjanje in krepitev narodne identitete;
– medkulturni dialog in sobivanja različnih kultur in podobno.
2. sodelovanje z ministrstvi, vladnimi službami in uradi, izvajalci, gospodarskimi in drugimi združenji, nevladnimi organizacijami, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki za razvoj in izvajanje teh programov;
3. zagotavljanje zbiranja podatkov za spremljanje vključevanja v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba;
4. oblikovanje standardov in normativov za izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle in neformalnih izobraževalnih programov za odrasle;
5. razvijanje pristopov za ocenjevanje in presojanja znanja ter spretnosti z ugotavljanjem potreb po nadaljnjem izobraževanju in zaposlovanju;
6. zagotovitev razmer za večje vključevanje starejših nad 65 let v katero koli obliko organiziranega izobraževanja in učenja;
7. razvijanje didaktičnih in metodičnih prilagoditev za uporabo digitalne tehnologije za izobraževanje na daljavo in izvajanje teh programov na daljavo;
8. zagotovitev svetovanja izvajalcem programov in krepiti izmenjavo dobrih praks;
9. zagotovitev dostopnost do izobraževanja v vseh statističnih regijah;
10. razvijanje in uvajanje novih izobraževalnih pristopov in animacij za manj izobražene; na primer osebno mentorstvo, za starejše odrasle in ranljive skupine (na primer migrante, osebe na prestajanju kazni, osebe s posebnimi potrebami, osipnike);
11. povezovanje vsebin programov z življenjskimi in delovnimi potrebami;
12. načrtovanje in izvajanje kampanje o ozaveščanju posameznikov, podjetij in skupnosti o pomenu razvitih spretnosti (s poudarkom na bralnih, matematičnih in digitalnih spretnostih) za osebni razvoj in delo;
13. krepitev dejavnosti nevladnih organizacij za večje vključevanje starejših v VŽU s poudarkom na pridobivanju in izboljšanju digitalnih spretnosti, prenosu znanja med generacijami, vključevanju v svetovalno dejavnost za odrasle za načrtovanje individualne učne poti in drugo;
14. zagotavljanje ustrezne IKT-opreme, učnih pripomočkov in infrastrukture za učenje v tradicionalni obliki in na daljavo.
Kazalniki prvega prednostnega področja:
1. V javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, se bo vključilo najmanj 70 % več odraslih kakor leta 2019.
2. Delež odraslih v starosti od 24 do 65 let z najnižjimi dosežki v besedilnih in matematičnih spretnostih se bo znižal z 31 % (PIAAC 2016) na manj kot 20 %.
3. Vključenost odraslih v starosti od 55 do 64 let v katero koli obliko organiziranega izobraževanja se bo s 27 % (AIO 2016) povečala na 35 % (AIO 2028).
4. Vključenost starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let v VŽU se bo s 4,0 % (ANP4t 2019) povečala na 5,5 % (ANP4t 2030).
5. Vključenost nižje kvalificiranih odraslih v starosti od 25 do 64 let (ISCED 0-2) v VŽU v zadnjih 12 mesecih bo vsaj 30- % do 2030.53
6. Delež odraslih v starosti od 16 do 74 let z doseženimi najmanj temeljnimi digitalnimi spretnostmi bo 70 % do leta 2030.54
4.2 Drugo prednostno področje: izobraževanje za pridobitev izobrazbe
V procesu izobraževanja za pridobitev izobrazbe posameznik pridobiva znanje, spretnosti in zmožnosti osnovnošolske, srednješolske, višje in visokošolske izobrazbe za napredovanje po izobrazbenih ravneh. S splošnoizobraževalnimi vsebinami si pridobi tudi jezikovna, naravoslovna, tehnična, kulturna, umetniška, družbena znanja in digitalne spretnosti ter spretnosti za trajnostni razvoj, kar mu zagotavlja lažje lotevanje vsakdanjih izzivov in krepi vseživljenjsko naravnanost k učenju.
Analize izobraževanja v povezavi s trgom dela kažejo, da ustrezna formalna izobrazba omogoča pridobivanje široko prenosljivih kvalifikacij, večjo stabilnost ohranjanja delovne aktivnosti in zaposljivost posameznikov. Zato je eden temeljnih izobraževalnih ciljev držav članic EU čim večjemu številu prebivalcev zagotoviti dostop do različnih učnih in izobraževalnih priložnosti, kar pomeni tudi spodbujanje vključevanja v programe formalnega izobraževanja.
4.2.1 Osnovnošolska izobrazba
Stanje na področju osnovnošolske izobrazbe odraslih je skrb vzbujajoče tako glede števila in sestave vključenih kakor glede njihove uspešnosti. Razlogi so različni: različne situacijske in organizacijske ovire ter zmanjšana motivacija za učenje. To narekuje prilagoditve vsebin in izvedbe programa, ki sledijo potrebam in značilnostim teh odraslih. Zaradi majhnega števila vpisanih in tistih, ki izobraževanje neuspešno končajo, so potrebne ustrezne spremembe.
Vključevanje mlajših odraslih, ki niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja, v program OŠO je nujnost, saj je to pogoj za vključitev v nadaljnje izobraževanje za pridobitev poklica in razvoj poklicne kariere. Pri starejših odraslih je pridobitev osnovnošolske izobrazbe pogosto ključno za večjo zaposljivost in ohranitev zaposlitve.
Ukrepi:
1. prenovitev izhodišč in programa OŠO, ob upoštevanju zelenega in digitalnega prehoda;
2. oblikovanje spodbud za krepitev motivacije za uspešno dokončanje osnovnošolske obveznosti in vključevanje v nadaljnje izobraževanje;
3. razvijanje in vpeljava novih pristopov vključno s pristopi izobraževanja na daljavo;
4. vzpostavitev podpornih mehanizmov za odpravo ovir pri vključevanju beguncev oziroma migrantov, Romov in drugih ranljivih skupin;
5. razvijanje učnih in drugih gradiv za udeležence, strokovne delavce in organizatorje izobraževanja odraslih.
4.2.2 Srednješolska izobrazba
V Sloveniji ima 62,8 % prebivalcev v starosti 25–64 let dokončano vsaj štiriletno srednješolsko izobrazbo (SURS, 2020). Več raziskav in analiz v zadnjih desetletjih potrjuje, da se posamezniki na tej ravni izobrazbe zavedajo potrebe po nadaljnjem vključevanju v VŽU. Zviševanje ravni izobrazbe prebivalstva na najmanj štiriletno srednješolsko raven (SOK 5) je zato ključno.
Ukrepi:
1. oblikovanje pogojev in spodbud za vključevanje v izobraževalne programe ter za uspešno dokončanje začetega izobraževanja;
2. izvedba analize izvajanja izrednega srednješolskega izobraževanja vključno z izvajanjem poklicnega izobraževanja pri delodajalcih;
3. prenova navodil za prilagajanje izvajanja v izrednem izobraževanju;
4. oblikovanje standardov in normativov za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe in programov za usposabljanje in izpopolnjevanje;
5. vzpostavitev učinkovitega partnerstva med izvajalci in socialnimi partnerji, vključenimi v procese izvajanja poklicnega in srednješolskega izobraževanja, vključno z vajeništvom;
6. razvijanje in uvajanje novih pristopov, tudi za tehnološko podprto izobraževanje, ob upoštevanju zelenega in digitalnega prehoda;
7. razvijanje modelov in oblik izobraževanja na daljavo;
8. vzpostavitev pogojev in instrumentov za sofinanciranje pridobivanja srednješolske izobrazbe in
9. razvijanje učnih in drugih gradiv za udeležence, strokovne delavce in organizatorje izobraževanja odraslih;
10. sofinanciranje pridobitve srednješolske izobrazbe oziroma nove poklicne izobrazbe na različnih ravneh, vključno z mojstrskimi, delovodskimi izpiti, v skladu z ugotovljenimi potrebami.
4.2.3 Višja strokovna izobrazba
Višješolsko strokovno izobraževanje je del terciarnega izobraževanja. To je praktično usmerjen študij, ki temelji na potrebah delodajalcev. Njegov temeljni namen je preseganje neravnovesij na trgu dela, ki zahtevajo poglabljanje strokovnega znanja na tej ravni.
Podlaga za pripravo višješolskih študijskih programov so poklicni standardi, ki določajo poklicne zmožnosti, kakršne v dialogu s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Višješolski študij je praktično usmerjen, saj temelji na jasno določenih potrebah delodajalcev. Praktično izobraževanje študentom omogoča neposreden stik z delodajalci in pridobivanje potrebnih delovnih izkušenj v času študija. Višješolski študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami.
Ukrepi:55
1. analiziranje stanja in prilagoditev izvedbe višješolskih študijskih programov v izrednem izobraževanju;
2. posodobitev višješolskih študijskih programov s poudarkom na odprtem kurikulu, ob upoštevanju zelenega in digitalnega prehoda;
3. razvijanje postopkov za vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti;
4. razvijanje modelov in oblik tehnološko podprtega izobraževanja ter izvajanje programov na daljavo;
5. krepitev praktičnega izobraževanja pri delodajalcih;
6. krepitev socialnega partnerstva;
7. sofinanciranje pridobitve višješolske izobrazbe vključno s pridobitvijo novega poklica na isti izobrazbeni ravni in
8. razvijanje učnih in drugih gradiv za udeležence in strokovne delavce.
Kazalnika drugega prednostnega področja:
1. Delež vključenih odraslih v program OŠO v starosti od 45 do 55 let se bo od leta 2020 do leta 2030 vsako leto povečal za 2 % glede na predhodno leto. 2. Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let z dokončano najmanj štiriletno srednjo strokovno izobrazbo se bo z 62,8 % v letu 2019 povečal na 68 % v letu 2030. |
4.3 Tretje prednostno področje: strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe trga dela
Kakovost življenja ljudi in uravnotežen trajnostni razvoj sta odvisna najmanj od vključujočega trga dela, kakovostnih delovnih mest in krepitve tega znanja in spretnosti posameznikov skozi vse življenje. Hiter tehnološki razvoj zahteva hitro prilagajanje delovnih mest z nenehnim izboljševanjem in razvojem znanja in spretnosti.
To področje po eni strani krepi inovativnost, produktivnost in konkurenčnost gospodarstva, po drugi pa spodbuja in krepi osebni razvoj posameznikov, njihovo prilaganje in dejavno vključevanje v družbo skozi vsa življenjska obdobja. Tem ciljem lahko sledimo, če zagotovimo: dovolj širok nabor splošnega in poklicnega znanja ter spretnosti za celostno uresničevanje posameznikovih zmožnosti; dejavno vključevanje v družbo (kulturno in socialno); učinkovit nastop na trgu dela in napredovanje na delovnem mestu ter skrb za zdravje. To lahko dosegamo le, če spodbujamo vključenost v VŽU ter zagotavljamo ustrezno podporno okolje z nadaljnjim razvojem kakovostnega in učinkovitega sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izpopolnjevanja.
Po podatkih ankete Napovednik zaposlovanja 2018/I iz leta 2018, ki jo izvaja ZRSZ,56 je v prvi polovici leta 2018 slabi polovici (45,7 %) delodajalcev primanjkovalo ustreznih delavcev, v velikih podjetjih je ta delež še večji (68,8 %). Iz Napovednika zaposlovanja v letu 2020/II57 pa je razvidno, da je ta delež porasel na 69,9 %, od teh je 32,8 % oseb s pomanjkanjem delovnih izkušenj, 22,6 % s pomanjkanjem specifičnih delovnih izkušenj, 20 % od teh pa nima ustrezne izobrazbe. Najpogostejše pomanjkljive sposobnosti in zmožnosti, ki jih navajajo delodajalci, so telesne sposobnosti, ustrezen odnos do strank in sposobnosti reševanja problemov. Neskladja v znanju in spretnostih obstajajo tako pri delovno aktivnih prebivalcih kakor tudi pri tistih, ki šele vstopajo na trg dela. Vse večje pomanjkanje ustrezne delovne sile je povezano z zmanjševanjem vpisa v srednješolsko in terciarno izobraževanje zaradi demografskih sprememb in prepočasnim prilagajanjem strukture vpisa povpraševanju na trgu dela in razvojnim izzivom.58 Tudi avtomatizacija delovnih procesov bo močno vplivala na spremembo delovnih mest, ki bodo zahtevala drugačno znanje in spretnosti.
Podatki OECD59 za Slovenijo kažejo neskladje v doseženi izobrazbi pri 22,4 % delovno aktivnih, od tega jih ima 11,8 % previsoko izobrazbo glede na zahteve delovnega mesta. Delež delovno aktivnih s prenizko ravnjo izobrazbe je v Sloveniji 10,6- %, kar kaže na potrebo po vključevanju v nadaljnje izobraževanje.
Ključni državni izzivi APZ za obdobje 2021–2025 (2021) so: povečanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih, omogočanje njihovega hitrejšega prehoda na trg dela, preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti ter zmanjševanje vrzeli med potrebnimi in dejanskimi spretnostmi iskalcev zaposlitev. V skladu z dokumentom Smernice APZ za obdobje 2021–2025 so najranljivejše skupine, ki so izpostavljene tveganju, da postanejo socialno izključeni: dolgotrajno brezposelni, brezposelni starejši (50 let in več), brezposelni z nizko izobrazbo (dokončano osnovno šolo in manj) in brezposelni mladi (stari od 15 do 29 let).
Demografske spremembe vodijo v dokaj hitro zmanjševanje zmogljivosti aktivnega prebivalstva, kar upočasnjuje gospodarski napredek. Z vidika razvoja so torej ključni povečanje delovne aktivnosti tudi v starejši starostni skupini, razvoj ustreznih spretnosti za življenje in delo ter prilagoditev delovnih mest in organizacije dela tem demografskim spremembam (SRS 2030, str. 36–37).
V okviru tega prednostnega področja je osrednja pozornost namenjena krepitvi znanja in spretnosti prebivalstva za industrijsko tranzicijo in podjetništvo, kar je opredeljeno v S4 – Slovenski strategiji pametne specializacije. Ta združuje cilja: krepitev inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva; krepitev znanja in zmožnosti zaposlenih in njihovega osebnostnega razvoja. Načrtuje se krepitev vlaganj za zadovoljevanje potreb ključnih ciljnih skupin za spodbujanje razvoja znanja in spretnosti.
Ukrepi so razdeljeni v tri skupine:
– za krepitev znanja in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in v podporo inovativnosti za podjetja in druge deležnike v gospodarstvu;
– za izvajanje prilagodljivih študijskih programov za izpopolnjevanje diplomantov na področjih S4 za hitrejše odprave vrzeli med pridobljenimi znanji diplomanta in pričakovanji delodajalca ter dolgoročnejših učinkov s posodabljanjem rednih študijskih programov in
– za krepitev znanja in spretnosti sistemskih izvajalcev pametne specializacije (SRIP, socialni partnerji, ministrstva, službe, agencije).
Pri izvedbi ukrepov spodbujanja razvoja znanja in spretnosti bo ključnega pomena novo sistemsko orodje Platforma za napovedovanje zmožnosti, ki se razvija za napovedovanje zmožnosti, potrebnih na trgu dela. Ta platforma bo na državni ravni pomembna za oblikovanje ustreznih programov usposabljanja in izpopolnjevanja za odrasle in učinkovito razvijanje oziroma usmerjanje ukrepov pri drugih politikah (izobraževalne, štipendijske, karierne orientacije in podobno).
4.3.1 Programi za usposabljanje in izpopolnjevanje
V skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZPSI-1) in Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVIS) programi izpopolnjevanja in usposabljanja omogočajo poglabljanje in razširjanje strokovnih znanj in spretnosti ter poklicnih zmožnosti. Po dokončanem programu izpopolnjevanja oziroma usposabljanja, ki je oblikovan v skladu s poklicnim standardom in sprejet po postopku, določenem za sprejem izobraževalnih programov, se pridobi poklicna kvalifikacija60 na isti ravni, kot je kvalifikacija izobrazbe.
Ti programi so namenjeni predvsem zaposlenim in brezposelnim, ki so dokončali srednje poklicne in strokovne ali višješolske strokovne programe ter želijo pridobiti nove ali poglobiti poklicno-posebne zmožnosti za opravljanje dela. Javnoveljavni programi usposabljanja in izpopolnjevanja pripomorejo k izboljšanju konkurenčnosti podjetij in s tem rasti slovenskega gospodarstva.
Pri razvoju poklicnih kvalifikacij udeležencev izobraževanja se izobraževalne organizacije, podjetja in njihova združenja zavzemajo za dejavnejšo vlogo in s tem pripomorejo k zmanjševanju neskladnosti med usposobljenostjo diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja na srednješolski in višješolski ravni ter zahtevami oziroma potrebami trga dela.
4.3.2 Nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljnjem besedilu: NPK)
Sistem NPK temelji na priznavanju in potrjevanju rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja. Njegov temeljni namen je upoštevanje vseh zmožnosti posameznika, ki jih je pridobil v različnih učnih okoljih, ter priznanje njihove gospodarske in družbene vrednosti. Posameznik si pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo, to je javno listino (certifikat o NPK), ki je prenosljiva v različna delovna okolja in omogoča večjo mobilnost delavcev med sektorji in podjetji, znotraj države in v mednarodnem prostoru. To omogoča večjo funkcionalno prilagodljivost zaposlenih in napredovanje na ravni iste stopnje izobrazbe.
4.3.3 Neformalni programi usposabljanja in izpopolnjevanja
Zaradi potreb po hitrem prilagajanju potrebam dela, vključno z zaposlenimi v javnem sektorju, so ti programi pripravljeni na podlagi konkretnih potreb posameznikov oziroma skupin (tako imenovani 'tailor made' programi, po meri delodajalcev in zaposlenih), ki želijo pridobiti ali dopolniti poklicne zmožnosti.
Ukrepi:
1. oblikovanje neformalnih programov usposabljanja, ki so namenjeni integraciji težje zaposljivih kategorij (starejših, nižje izobraženih in kvalificiranih delavcev, priseljencev z neustreznimi kvalifikacijami) in ranljivih skupin prebivalstva (fizično, mentalno ali situacijsko prikrajšanih);
2. zagotovitev razmer za kakovostna delovna mesta, ki zaposlenim omogočajo večjo varnost zaposlitve in posameznikom zagotavljajo kompleksno izražanje in uporabo spretnosti, v vseh kategorijah in oblikah zaposlovanja; predvsem pa je treba k pridobivanju kompleksnih spretnosti spodbuditi tiste na najmanj zahtevnih delovnih mestih;
3. razvijanje podpornih dejavnosti s področja izobraževanja, usposabljanja in razvoja vseživljenjske karierne orientacije (v nadaljnjem besedilu: VKO);
4. krepitev partnerstev na državni in regionalni ravni med socialnimi partnerji in drugimi odgovornimi deležniki s ponudniki izobraževanja za oblikovanje neformalnih programov izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami trga dela;
5. krepitev sodelovanja vključenih ministrstev pri oblikovanju ukrepov za izboljšanje znanja, spretnosti in zmožnosti prebivalstva za doseganje uspehov gospodarstva in drugih družbenih procesov v Sloveniji.
Ukrepi MIZŠ:
1. razvijanje in uvajanje javnoveljavnih programov izpopolnjevanja in usposabljanja na ravni srednjega strokovnega in višjega strokovnega izobraževanja, ki temeljijo na poklicnih standardih;
2. razvijanje in uvajanje neformalnih programov za izpopolnjevanje in usposabljanje na ravni srednjega poklicnega in strokovnega ter višjega strokovnega izobraževanja, ki temeljijo na potrebah trga dela in razvojnih potrebah gospodarstva in drugih zaposlovalcev;
3. razvijanje različnih modelov in oblik izobraževanja na daljavo ter izvajanje programov na daljavo;
4. krepitev delovanja socialnega partnerstva in sodelovanja med različnimi izvajalci programov;
5. razvijanje učnih in drugih gradiv za udeležence, strokovne delavce in izobraževalce odraslih.
Ukrepi MDDSZ:
1. izpeljava podpornih in razvojnih programov za brezposelne osebe;
2. izpeljava programov usposabljanja na delovnem mestu (UDM);
3. izpeljava programov neformalnega izobraževanja in usposabljanja;
4. izpeljava modelov spodbud vključevanja oseb, katerih zaposlitev je ogrožena, v ukrepe na trgu dela;
5. razvijanje programov in modelov za izboljšanje zmožnosti zaposlenih;
6. razvijanje in vzpostavitev sistema za napovedovanje zmožnosti na trgu dela;
7. izpeljava potrjevanja nacionalnih in temeljnih poklicnih kvalifikacij.
Ukrepi MK:
1. izpeljava strokovnih usposabljanj strokovnih delavcev, ki izvajajo projekte in programe kulturno-umetnostne vzgoje za različne ciljne skupine za delo na področju kulture (založništvo, bralna kultura, mentorstvo in drugo);
2. zagotovitev jezikovnega izobraževanja odraslih v zvezi z jezikovnimi viri in tehnologijami;
3. jezikovno usposabljanje za izboljšanje jezikovnih zmožnosti;
4. izpeljava strokovnih usposabljanj za pridobitev dodatnega znanja za ustvarjanje v kulturi za večanje zaposlitvenih možnosti;
5. izpeljati aktivnosti za izboljšanje socialnega vključevanja in povečanje aktivne participacije pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture.
Ukrepi MKGP:
1. izpeljava svetovanja, izobraževanja in usposabljanja lastnikov gozdov;
2. izpeljava svetovanja, izobraževanja in usposabljanja kmetov;
3. izpeljava programov usposabljanja v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu, ki jih izvajajo nepridobitne in nevladne organizacije;
4. izpeljava usposabljanja na področju čebelarjenja;
5. izpeljava usposabljanja za prenos znanja in dejavnosti informiranja (ukrep je del Programa razvoja podeželja).
Ukrepi MP:
1. izpeljava in vzpostavitev dejavnosti Akademije za strokovno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij;
2. izpeljava izpeljati aktivnosti za izboljšanje socialnega vključevanja in razvoja delovnih zmožnosti za zaprte osebe;
3. razvijanje in izpeljava dolgoročnega programa izobraževanja zaposlenih v pravosodnih organih za razvoj kariere v pravosodju, zlasti za skupino zaposlenih za krepitev zmožnosti VŽU in za delo z ranljivimi skupinami prebivalcev (na primer sodniki, tožilci, pravosodno osebje, zaporniško osebje, probacijski uslužbenci, državni odvetniki in podobno).
Ukrepi MGRT:
– izboljšanje zmožnosti zaposlenih v podjetjih na področju digitalizacije, posebnih ciljnih skupin (na primer žensko podjetništvo, socialno podjetništvo), varstva potrošnikov, turizma ter regionalnega in lokalnega razvoja;
– usposabljanje, svetovanje in mentorstvo za izboljšanje zmožnosti zaposlenih v podjetjih preko institucij podpornega okolja, kot so Digitalni informacijsko središče Slovenije, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljnjem besedilu: SPIRIT Slovenija), Slovenska turistična organizacija (v nadaljnjem besedilu: STO), Slovenska poslovna točka (v nadaljnjem besedilu: SPOT), subjekti inovativnega okolja.
Ukrepi MJU:
– razvoj in izvedba horizontalnih programov usposabljanja za javne uslužbence na področjih: zakonodaja, integriteta, kadrovanje, vodenje in upravljanje, digitalna pismenost, upravljanje podatkov, usposabljanje izvajalcev, komunikacija in podobno;
– izvedba strokovnih izpitov na področjih: upravni postopek, varnost in zdravje pri delu, prekrškovni postopek in inšpekcijski postopek.
Ukrepi MORS:
– razvijanje in izpeljava programov usposabljanja v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– usposabljanje strokovnih delavcev v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Kazalnika tretjega prednostnega področja:
1. Od vključenih oseb v APZ (brezposelni in zaposleni) bo 50 % vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja do leta 2030. 2. Delež podeljenih NPK v okviru APZ se bo do leta 2030 povečal za najmanj 40 % glede na leto 2020. |
4.4 Četrto prednostno področje: raziskave in razvoj
4.4.1 Raziskave
Izsledki raziskovalne dejavnosti na področju izobraževanja odraslih so pomembna podlaga za vodenje učinkovite in na podatkih utemeljene politike v izobraževanju odraslih ter sistemsko urejanje področja. Raziskovanje zagotavlja potreben razvoj andragoške teorije in stroke ter daje strokovne podlage za razvoj temeljnih konceptov za razvoj, načrtovanje in izvajanje ukrepov na vseh prednostnih področjih ReNPIO. Za razvoj poklicnega in splošnega izobraževanja odraslih je treba zagotavljati raziskovanje formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja in izobraževanja odraslih. Temeljna in aplikativna raziskovalna dejavnost v izobraževanju odraslih je interdisciplinarna, saj povezuje družboslovne, humanistične in druge raziskave, evalvacije in analize v izobraževanju odraslih.
Posamezne raziskave so usmerjene k perečim temam, na primer k razvoju temeljnih zmožnosti, proučevanju učnih in izobraževalnih potreb ter motivov ranljivih skupin za učenje in izobraževanje, učinkom vlaganj, rabi novih oblik in metod učenja in izobraževanja v razmerah digitalizacije, medgeneracijskemu povezovanju, skupnostnemu učenju in izobraževanju za trajnostni razvoj. To zagotavlja spremljanje gibanj, uvajanje novosti in razvoj področja glede na mednarodno primerljive ugotovitve. Za izvajanje raziskovalne dejavnosti je potrebno načrtno vlaganje v razvoj raziskovalcev področja in sodelovanje raziskovalcev s strokovnjaki v slovenskih in mednarodnih raziskovalnih projektih, skupinah, znanstvenih dogodkih in podobno.
Ukrepi:
1. okrepitev raziskovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih pri pristojnem javnem zavodu za razvoj in raziskovanje izobraževanja odraslih ter sodelovanje z drugimi raziskovalnimi področji, s povečanjem sredstev (na primer za povečanje vlaganj v razvoj raziskovalcev) in oblikovanjem ustreznih sistemskih pogojev;
2. vzpostavitev programske skupine za temeljno raziskovanje področij v izobraževanju odraslih;
3. načrtovanje in izvedba temeljnih in aplikativnih raziskav ter analiza podatkov, povezanih s perečimi temami;
4. omogočanje vključitve Slovenije v drugi cikel raziskave PIAAC;
5. načrtovanje in izpeljava ciljnih raziskovalnih programov (v nadaljnjem besedilu: CRP) povezanih s perečimi temami;
6. načrtovanje in izvedba evalvacijskih študij za raziskovanje:
– razlogov za majhno vključevanje odraslih v različne oblike VŽU;
– rezultatov oziroma učinkov izvajanja ukrepov/instrumentov vključenih v LPIO;
– učinkov izvajanja javne službe v izobraževanju odraslih;
– učinkov izvajanja javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle in drugo;
7. izpeljava študij ugotavljanja potreb po znanjih odraslih (na primer različnih ciljnih skupin odraslih, učenje in izobraževanje v regijah in občinah, spretnosti strokovnih delavcev in izobraževalcev in drugo).
4.4.2 Razvoj
Razvojna dejavnost je izrazito povezana z drugimi prednostnimi področji in temelji na izsledkih raziskovalne dejavnosti. Strokovno utemeljeno načrtovanje razvojne dejavnosti vodi v nenehno inoviranje in posodabljanje področja ter bogati andragoško teorijo in prakso. Odgovarja na pereče družbene izzive na področju tehnološkega razvoja, trajnostnega razvoja, socialne vključenosti, medgeneracijskega sodelovanja, dolgožive družbe, zdravega sloga življenja, medkulturnega dialoga, migracij in podobno.
Razvojna dejavnost obsega najmanj razvoj: metodologij, modelov, pristopov, oblik in metod; izobraževalnih programov in dejavnosti za odrasle ter strokovne delavce in izobraževalce odraslih; učnih in študijskih gradiv ter pripomočkov; sistema izobraževanja odraslih. Sestavni del razvojne dejavnosti so preizkus razvojnih dosežkov, spremljanje in evalvacija preizkusov.
Zaradi tehnološkega in družbenega razvoja ob vplivih pandemije COVID-19 se kažejo še izrazitejše potrebe po uvajanju inovativnih pristopov in metod, podprtih s sodobno tehnologijo, kot na primer razvoj množičnih odprtih spletnih tečajev; odprtih izobraževalnih virov; mikro učenja; mobilnega učenja s pomočjo pametnih telefonov, igrifikacije, simulacij, navidezne in obogatene resničnosti ter učne analitike.
Z učinkovitim sodelovanjem različnih sektorskih politik in drugih akterjev je mogoče učinkoviteje odgovarjati na sedanje družbene izzive. Za izboljšano spremljanje uresničevanja ReNPIO 2022–2030 je treba razviti enotni metodološki in informacijski sistem na državni ravni, v katerega so vključene različne politike.
Sodelovanje raziskovalcev in strokovnjakov v izobraževanju odraslih v mednarodnih razvojnih projektih, v mednarodnih organizacijah in zvezah in odmevnejših mednarodnih strokovnih dogodkih omogoča širjenje in pridobivanje primerjalnih ugotovitev.
Ukrepi:
1. oblikovanje podlag za javno službo na področju izvajanja javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi izobrazba (za zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter izboljšanje splošne izobraženosti), in dopolnitev ZIO-1;
2. oblikovanje podlag za uvedbo davčnih olajšav, finančnih in nefinančnih spodbud za posameznike in delodajalce, za vključevanje v izobraževanje in usposabljanje;
3. nadgraditi podlage za uvedbo dogovorjenega obsega plačane odsotnosti zaradi izobraževanja za zaposlene;
4. spodbujanje razvoja novih pristopov in modelov izobraževanja odraslih, podprtih z novimi tehnologijami na vseh prednostnih področjih;
5. razvijanje odprtih izobraževalnih virov in množičnih odprtih spletnih programov;
6. strateško umeščanje in izvajanje razvojnih projektov za preizkuse teoretskih in raziskovalnih spoznanj;
7. predstavitev razvojnih dosežkov za različne ciljne skupine;
8. zagotovitev strokovnjakov in njihovega ustreznega profesionalnega razvoja za izvajanje razvojnega dela na državni ravni pri pristojnem javnem zavodu za razvoj izobraževanja odraslih s povečanjem sredstev in oblikovanjem ustreznih sistemskih pogojev;
9. razvijanje metodologije in orodja za spremljanje uresničevanja ReNPIO 2022–2030 s sodelovanjem vseh vključenih ministrstev;
10. nadaljnji razvoj sistema in postopkov ter procesov vrednotenja predhodno pridobljenega znanja ter njegovo spremljanje;
11. oblikovanje razvojne naloge za spremljanje in analizo vključenosti v VŽU, programih in izvajalcih na posameznih prednostnih področjih;
12. oblikovanje razvojne naloge za spremljanje in analizo vključenosti v VŽU odraslih, starih od 65 do 89 let (AIO).
Kazalniki četrtega prednostnega področja:
1. Izpeljava raziskave v drugem ciklu PIAAC v Sloveniji. 2. Izpeljava najmanj treh CRP za potrebe izobraževanja odraslih. 3. Izpeljava šestih razvojnih projektov na državni ravni za prenos teoretskih in raziskovalnih spoznanj v izobraževanje odraslih. |
4.5 Peto prednostno področje: dejavnosti na področju izobraževanja odraslih
V ReNPIO 2022–2030 je vključenih naslednjih šest dejavnosti na področju izobraževanja odraslih:
1. svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih,
2. ugotavljanje in priznavanje znanja odraslih,
3. usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih,
4. presojanje in razvijanje kakovosti,
5. ozaveščanje, informiranje in spodbujanje za vključevanje odraslih v VŽU in
6. informacijska dejavnost.
4.5.1 Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih
Namen razvoja in izvajanja svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih je pripomoči k večji vključenosti odraslih v izobraževanje in učenje ter k večji kakovosti in uspešnosti izobraževanja in učenja odraslih. Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih se umešča v celostni sistem svetovalnih dejavnosti na področju izobraževanja in trga dela v Sloveniji. Vse te se pod imenom VKO izvajajo na zavodih za zaposlovanje, v podjetjih, zasebnih organizacijah in drugje. Dejavnosti VKO, ki podpirajo uresničevanje APZ, so med ukrepi zapisane pri tretjem prednostnem področju.
Svetovalna dejavnost na področju izobraževanju odraslih je po ZIO-1 (2018) vključena v javno službo v javni mreži javnih organizacij za izobraževanje odraslih in obsega: svetovalno dejavnost pri vključevanju v izobraževanje in nadaljevanju izobraževanja; svetovalno dejavnost pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti; svetovalno dejavnost pri organiziranem samostojnem učenju. Njen pomen in vsebina sta opredeljena v Smernicah za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba (2020) in v Pravilniku o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih (Uradni list RS, št. 180/20). Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih je tako pravno in sistemsko umeščena z zagotavljanjem dolgoročnega razvoja in financiranja ter zagotavljanjem pravice odraslim do brezplačnega informiranja in svetovanja pred izobraževanjem ali učenjem, med njima in po končanem izobraževanju ali učenju. Posebna pozornost je namenjena ranljivim odraslim: odraslim brez dokončane osnovnošolske izobrazbe, poklicne ali strokovne izobrazbe oziroma odraslim z nižjimi ravnmi spretnosti.
Poleg svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih je treba razvijati tudi svetovalno podporo za odrasle v srednješolskem in višješolskem izobraževanju.
Ukrepi:
1. izvajanje kakovostne svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba;
2. razvijanje in izvajanje svetovalne dejavnosti za odrasle v izrednem srednješolskem izobraževanju ter priprava ustreznih standardov in normativov;
3. razvijanje in izvajanje dejavnosti kariernih centrov na višjih strokovnih šolah;
4. razvijanje novih pristopov v svetovalni dejavnosti v izobraževanju odraslih (terensko delo in drugo), novih pripomočkov, orodji in drugih gradiv;
5. zagotovitev organiziranega učnega okolja, sodobnih učnih gradiv pri samostojnem učenju;
6. razvijanje in izvajanje učne pomoči;
7. razvijanje in izvajanje pristopov za presojanje in razvijanje kakovosti svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih;
8. zagotovitev IKT-podpore spremljanju in izvajanju svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih;
9. zagotovitev partnerstva z različnimi deležniki v svetovalni dejavnosti v izobraževanju odraslih na državni in lokalni oziroma regionalni ravni s področja: izobraževanja, kulture (na primer knjižnice), sociale, zdravstva, urejanja trga dela (na primer ZRSZ, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: JŠRIPS, in podobno), gospodarstva (podjetja, združenja delodajalcev in drugi) in povezovanje s socialnimi partnerji (na primer sindikati) ter nevladnimi organizacijami.
4.5.2 Ugotavljanje in priznavanje znanja odraslih
Priznavanje rezultatov neformalno pridobljenega znanja je v Sloveniji na zakonodajni ravni vključeno v vse ravni izobraževalnega sistema. Temeljna cilja sta je prehod v nadaljnje izobraževanje in priznavanje že doseženih učnih rezultatov. Pravne podlage so najbolje vzpostavljene za postopke vrednotenja za potrebe trga dela (sistem NPK) in v višjem strokovnem izobraževanju61, ki omogočajo priznavanje neformalno pridobljenega znanja, odločitev o izvajanju postopkov pa je prepuščena šoli ali organizaciji za izobraževanje odraslih.
Na področju vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj in spretnosti odraslih sta z ZIO-1 (2018) v svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih umeščena tudi ugotavljanje in dokumentiranje znanja in spretnosti odraslih. To sta prvi dve od štirih faz celostnega procesa vrednotenja, kar ne vključuje tretje in četrte faze: ocenjevanja in certificiranja.
Pri razvijanju sistema vrednotenja v Sloveniji je povezanost sistema NPK s formalnim izobraževalnim sistemom šibka. Postopek priznavanja je bolj uveljavljen pri programih, ki ne dajejo formalne stopnje izobrazbe, v sistemu pridobivanja formalne izobrazbe pa se ne glede na zakonske možnosti (potrebne bi bile različne spodbude) zelo počasi razvijajo orodja in vzpostavljajo procesi, ki bi to zagotavljali.
Priznavanje neformalno pridobljenega znanja na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja je v prihodnjem obdobju treba razvijati, da bodo imeli odrasli možnost uveljavljanja znanje in spretnosti, ki so jih pridobili v delovnem procesu in življenju. Vloga izvajalskih organizacij bo izvajanje načrtnega in preglednega procesa vrednotenja. Tako bomo odraslim olajšali nadaljnje izobraževanje in pridobitev formalne izobrazbe ali kvalifikacije, s tem pa zviševali izobrazbeno raven in zaposljivost prebivalstva.
Zakonsko urejanje vrednotenja neformalno pridobljenega znanja je treba ustrezno izboljšati, saj sedanje oblike ne zajamejo vseh področij oziroma ravni za vrednotenje pridobljenega znanja odraslih. Urejanje sistema vrednotenja neformalnega pridobljenega znanja je tudi v evropskem okviru razvoja izobraževanja odraslih ena od prednostnih usmeritev.
Ukrepi:
1. proučitev tujih praks za dopolnitev sistema vrednotenja neformalno pridobljenega znanja in oblikovanje podlag za nadaljnji razvoj;
2. izvajanje aktivnosti sistema NPK z zagotavljanjem podpore;
3. razvijanje novih pristopov, metod in orodij za vrednotenje;
4. dopolnitev IKT-podpore razvijanju, izvajanju in spremljanju dejavnosti vrednotenja neformalno pridobljenega znanja odraslih z zagotavljanjem procesa poročanja o učinkih vrednotenja;
5. zagotovitev partnerstva z različnimi deležniki na državni in lokalni oziroma regionalni ravni pri razvijanju in izvajanju dejavnosti vrednotenja neformalno pridobljenega znanja odraslih.
4.5.3 Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev in izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle
Dejavnost zajema strokovne delavce, ki izvajajo formalno izobraževanje, ki vodi do osnovnošolske, srednješolske in višješolske izobrazbe, v katero se vključujejo odrasli,62 ter strokovne delavce, ki izvajajo javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, in dejavnosti, kot jih za področje izobraževanja odraslih opredeljuje ZIO-1.63 Na drugih področjih (na primer okolje, kmetijstvo, kultura in drugo) pa je javna služba opredeljena z drugimi zakoni. Velik del izobraževanja odraslih poteka v neformalnih izobraževalnih programih, tako v izobraževalnih ustanovah kakor v drugih okoljih, zato so ukrepi namenjeni tudi izobraževalcem odraslih, ki delujejo v neformalnem izobraževanju odraslih64 (splošno, poklicno in strokovno). Tudi za izobraževalce odraslih je pomembno, da si poleg znanja s svojega strokovnega področja pridobijo temeljna andragoška znanja in ta stalno izpopolnjujejo.
Ukrepi:
1. razvijanje in izvajanje programov izpopolnjevanja in usposabljanja za:
– strokovne delavce, ki izvajajo izobraževalne programe in dejavnosti za odrasle,
– izobraževalce odraslih, ki izvajajo neformalne izobraževalne programe za odrasle;
2. razvijanje novih pristopov in metod izpopolnjevanja in usposabljanja;
3. razvijanje didaktik izpopolnjevanja in usposabljanja z uporabo novih tehnologij in za izobraževanje na daljavo;
4. razvijanje učnih okolij za izvajanje izpopolnjevanja in usposabljanja na daljavo (spletne učilnice, spletne platforme v podporo izvajanju usposabljanja in izpopolnjevanja na daljavo in drugo);
5. razvijanje kakovostnih učnih gradiv in učnih virov v podporo izvajanju programov v tradicionalni obliki in v obliki izobraževanja na daljavo;
6. zagotovitev IKT-podpore izvajanju dejavnosti izpopolnjevanja in usposabljanja;
7. vzpostavitev spremljanja vključenosti strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih v programe izpopolnjevanja in usposabljanja;
8. vzpostavitev sofinanciranja pripravništva strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih.
4.5.4 Presojanje in razvijanje kakovosti
Na zakonski ravni ZPSI-165 in ZIO-166 določata načine za presojanje in razvijanje kakovosti. Novi ukrepi bodo pripomogli k vzpostavljanju in krepitvi notranjih sistemov kakovosti v organizacijah, ki jih izvajajo organizacije za izobraževanje odraslih. S tem bomo izboljšali vpogled v načrtovanje in izvajanje dejavnosti na tem področju.
Presojanje in razvijanje kakovosti nista pomembna le v formalnem izobraževanju, temveč tudi v neformalnem izobraževanju odraslih, ki se financira iz javnih sredstev v okviru različnih politik (na primer v izobraževanju, zaposlovanju, kulturi, kmetijstvu, okolju in prostoru, javni upravi) in pri različnih izvajalcih (javne, zasebne organizacije, nevladne organizacije in drugo). Da bi lahko vzpostavili in uporabljali učinkovite pristope za sprotno spremljanje kakovosti in poglobljeno samoevalvacijo, je treba zagotoviti razvojno in strokovno podporo, strokovno svetovanje, orodja in zbirke kazalnikov kakovosti izobraževanja odraslih. Pomemben je tudi razvoj zunanjih spodbud za kakovostno delo na področju izobraževanja odraslih.
Ukrepi:
1. izpeljava strokovne podpore razvoju sistema kakovosti v izobraževanju odraslih (novi pristopi in metode; dopolnitev notranjih sistemov kakovosti v izobraževalnih organizacijah za odrasle; razvijanje in prenovitev zbirk kazalnikov kakovosti; novi učni viri v podporo izvajanju samovrednotenja v izobraževalnih organizacijah za odrasle), z IKT-podporo na državni ravni: na primer spletni dostop do priporočil, pripomočkov in dobrih praks in drugo;
2. umestitev dejavnosti presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih v sistem sheme na državni ravni s podporo za samoevalvacijo in zunanje evalvacije;
3. razvijanje sistemske podpore za pripravo nacionalnega poročila o kakovosti v izobraževanju odraslih (spletno orodje za poročanje izvajalcev o kakovosti, sistemske statistične analize in drugo);
4. umestitev področja poklicnega in strokovnega izobraževanja odraslih v Nacionalno poročilo o kakovosti srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja;
5. usklajevanje delovanja nacionalne mreže svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih z razvojem in izvajanjem njihovega usposabljanja in izpopolnjevanja;
6. razvijanje metodologije za spremljanje zaposljivosti diplomantov srednješolskega in višješolskega izrednega izobraževanja.
4.5.5 Ozaveščanje, informiranje in spodbujanje za vključevanje odraslih v VŽU
Dejavnosti ozaveščanja so namenjene širjenju zavesti o pomenu, vlogi in pojavnih oblikah izobraževanja odraslih in učenja v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah. Pripomorejo k najširšemu razumevanju izobraževanja odraslih kot gonilne sile za vseživljenjsko dopolnjevanje znanja in spretnosti, zviševanje zaposljivosti, osebnostno rast ter sožitje v skupnostih (Učenje, skriti zaklad, Delors et al.; 1996). Ozaveščanje vseh vrst je v javnosti priznana in nepogrešljiva dejavnost, ki se izraža na različne načine: s promocijskimi kampanjami, promocijsko-strokovnimi dogodki, spletnimi orodji, objavami na družbenih omrežjih ter različnimi promocijskimi gradivi.
Dejavnosti informiranja so namenjene obveščanju domače in tuje javnosti o dogajanju in dosežkih na področju izobraževanja odraslih in VŽU. Gre tudi za podajanje sprotnih statističnih podatkov, kazalnikov in vsebin izobraževanja odraslih. Posebno področje so letno posodobljene informacije in analize o ponudbi izobraževanja odraslih v Sloveniji.
Dejavnosti spodbujanja ali motiviranja odraslih za vključevanje v VŽU so namenjene spodbujanju vedoželjnosti in pozitivne naravnanosti do učenja, spreminjanju odnosa do učenja v smislu odpravljanja ovir in ustaljenih predstav o njegovi (ne)dostopnosti. Te dejavnosti predvsem nagovarjajo najširšo javnost z namenom, da postane tako imenovani glas učečih se vse bolj slišan in za zgled oklevajočim.
Vse navedene dejavnosti se med seboj prepletajo in povezujejo z drugimi dejavnostmi ter so podpora prvim štirim prednostnim področjem ReNPIO 2022–2030. Ključno je tudi sodelovanje z različnimi deležniki iz vrst politične, akademske, strokovne, laične javnosti in medijev. Je izrazito medsektorskega značaja, saj sta izobraževanje odraslih in VŽU povezana s številnimi temami javnega in zasebnega življenja na lokalni, državni, evropski in svetovni ravni.
Ukrepi:
1. razvijanje novih oblik in načinov ozaveščanja, informiranja in spodbujanja odraslih za vključevanje v VŽU ter povezovanja partnerjev in izvajalcev na državni in lokalni ravni;
2. dopolnjevanje in izpeljava promocijske kampanje na državni in lokalni ravni: Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), Parada učenja (PU) – Dan učečih se skupnosti in druge prireditve; Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB), Kulturni bazar (KB) in drugi); sodelovanje na sejmih (Karierni sejem MojeDelo.com), tekmovanjih (EuroSkills/SloveniaSkills in podobno) in drugo;
3. vključitev dejavnost ozaveščanja na državni ravni v evropske in svetovne kampanje: Evropski teden poklicnih spretnosti, svetovno gibanje festivalov učenja; razvojni projekti za promocijo izobraževanja odraslih (na primer nacionalno usklajevanje uresničevanja Evropskega programa za učenje odraslih (EPUO), Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in drugo;
4. oblikovanje partnerstva z deležniki po načelih večgeneracijskosti, večkulturnosti, medsektorskega sodelovanja ter vključevanja socialnih partnerjev in nevladnih organizacij; s povezovanjem in spodbudami deležnikom krepitev pomena izobraževanja odraslih na prednostnih področjih: dejavno državljanstvo, demokracija, zdravje, življenjske spretnosti, socialna kohezija, kultura in umetnost, prosti čas, digitalizacija, trajnost in podobno;
5. organiziranje strokovnih in drugih srečanj deležnikov (vključno z učečimi se): Andragoški kolokvij, Letni posvet o izobraževanju odraslih in drugo;
6. razvijanje novih in posodabljanje sedanjih spletno podprtih rešitev/platform za obveščanje, izmenjavo virov, mnenj, ključnih podatkov in informacij;
7. vključitev partnerskih sredstev javnega obveščanja na državni in lokalni ravni z učinkovito rabo medijev in inovativnih pristopov;
8. razvijanje modelov za priznanja in nagrade za promocijo učenja in znanja.
4.5.6 Informacijska dejavnost
Načrtno spremljanje informacij, podatkov in statistike s področja izobraževanja odraslih, ki se vodijo na podlagi zakonov v vzgoji in izobraževanju (kot na primer CEUVIZ, spletno orodje za spremljanje ReNPIO in podobno), zakonov drugih politik in državne statistike (SURS). Podatki s področja izobraževanja odraslih se spremljajo razpršeno in posamično, glede na namen in vrsto podatkov tako na državni ravni (SURS, ministrstva, javne agencije, javni zavodi, ZRSZ, zbornice, JŠRIPS), lokalni ravni (lokalne skupnosti) in na ravni posameznih deležnikov (delodajalci, sindikati, izvajalci).
Za napredno načrtno spremljanje izvajanja in merjenja dosežkov izobraževanja odraslih je potrebna boljša ureditev zbiranja in zagotavljanja podatkov, kar je osnova za pregled stanja in gibanj, spremljanje kakovosti in doseganja učnih rezultatov ter podporo vodenju učinkovite politike izobraževanja odraslih in nadaljnji razvoj področja.
Ukrepi:
– priprava analize stanja in strokovnih podlag za spremljanje podatkov na področju izobraževanja odraslih;
– posodobitev in nadgraditev ter vzdrževanje orodij in aplikacij za spremljanje kakovosti programov in dejavnosti ter dosežkov v izobraževanju odraslih;
– razvijanje novih modelov za učinkovito in načrtno spremljanje izobraževanja odraslih z izvajanjem različnih politik.
Kazalnik petega prednostnega področja:
Delež odraslih, vključenih v svetovalno dejavnost, ki se izvaja kot javna služba, se bo do leta 2030 povečal za vsaj 20 % glede na leto 2020. |
5. Programi in dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba
Programi in dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba, so opredeljeni v zakonih pristojnih ministrstev, ki jih izvajajo in spremljajo. Pristojna ministrstva izvajajo javno službo, ki posega na področje izobraževanja odraslih in je določena v naslednjih zakonih.
MIZŠ:
ZIO-1 določa javno službo na področju izobraževanja odraslih v 52. členu.
Vsebina javne službe na področju izobraževanja odraslih sta program osnovne šole za odrasle (v nadaljnjem besedilu: program OŠO) in svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih pri:
– vključevanju v program OŠO in pri nadaljevanju izobraževalne poti;
– vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba;
– vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle;
– ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, in sicer za osebnostni razvoj, nadaljnje izobraževanje in vključitev na trg dela;
– samostojnem učenju.
MKGP:
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) v 122. členu opredeli področja javnih služb, med njimi tudi »kmetijsko svetovanje«, ki je podrobneje opisano v naslednjih členih:
– 123. člen:
– svetovanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim in okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti;
– svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov za kmetijska gospodarstva;
– svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike;
– svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev in drugih oblik proizvodnega združevanja kmetijskih pridelovalcev;
– svetovanje na področju kmetijskih predpisov in prepisov povezanih s kmetijstvom.
– V 127.a členu so zapisane naloge javne svetovalne službe v čebelarstvu:
– svetovanje na področju tehnologije, ekonomike in varne hrane;
– svetovanje pri izdelavi razvojnih načrtov čebelarstva;
– svetovanje pri uveljavljanju ukrepov skupne kmetijske politike s področja čebelarstva;
– svetovanje pri organizaciji in delovanju organizacij proizvajalcev iz 107. člena ali skupin proizvajalcev iz 107.a člena tega zakona;
– svetovanje pri pripravi predpisov s področja čebelarstva;
– sodelovanje pri pripravi razvojnih programov v čebelarstvu;
– ozaveščanje mladine in širše javnosti o pomenu čebelarstva;
– druge svetovalne naloge v čebelarstvu.
Zakon o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16): v 50. členu opredeli dejavnosti javne gozdarske službe in med njimi tudi strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov.
MK:
Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg):
– v 81. členu je opredeljena javna služba varstva. V prvem odstavku je določena dejavnost javne službe, ki obsega identificiranje, dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje dediščine, ohranitev dediščine ter preprečevanje škodljivih vplivov nanjo, upravljanje dediščine, omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej, njeno predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njej, razen če z zakonom ni določeno drugače;
– v 83. členu so v okviru javne službe varstva nepremične dediščine opredeljeni Zavod za varstvo kulturne dediščine in njegove naloge (84. člen), med katerimi sta tudi:
– zagotavljanje izpopolnjevanja in usklajevanje potreb po izobraževanju kadrov na področju varstva nepremične dediščine;
– izvajanje programov za razvijanje zavesti o dediščini, pripravništva in prakse za izobraževalne programe različnih stopenj s svojega področja;
– v 3. poglavju je opredeljena javna služba muzejev;
– v 91. členu so opredeljene naloge, ki jih državni muzej opravlja kot državno javno službo: izvajanje programov za razvijanje zavesti o dediščini, programov pripravništva, izpopolnjevanja in prakse za izobraževalne programe različnih stopenj s svojega področja.
Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1) (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15) opredeljuje knjižnično javno službo in pogoje za njeno izvajanje. Med drugim je:
– v 2. členu opredeljeno informacijsko opismenjevanje prebivalcev;
– v 16. členu opredeljeno, da splošne knjižnice v okviru javne službe sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju in organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture.
MZ:
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE):
V 7. členu je navedeno:
– preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;
– zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja.
Naloga zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni dejavnosti na posameznem območju je tudi povezovanje in sodelovanje z drugimi zdravstvenimi ter s socialnovarstvenimi, vzgojno-izobraževalnimi in drugimi zavodi, podjetji, organizacijami ter posamezniki za oblikovanje in izvajanje programov za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja.
MZI:
Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20).
V skladu z 9. členom Javna agencija RS za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: AVP) izvaja tudi naslednje naloge, ki so v javnem interesu:
– izvajanje izobraževalnih programov s področja voznikov in vozil;
– organiziranje usposabljanja izvajalcev programov usposabljanja ter razvijanje in izvajanje različnih oblik dodatnega usposabljanja udeležencev v cestnem prometu.
6. Okvirni obseg javnih sredstev
Cilje ReNPIO 2022–2030 bodo uresničevala vsaj ministrstva, zapisana v preglednici 15, iz sredstev državnega proračuna in finančnih mehanizmov EU, ki podpirajo pripravo sistemskih in drugih ukrepov v okviru EU za države članice na področju razvoja in urejanja izobraževanih politik. Tako je poleg dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021– 027 (v okviru katerega je tudi evropska kohezijska politika 2021–2027) in programa Erasmus+ vzpostavljen tudi instrument za okrevanje Next Generation EU, s katerim želi EK spodbuditi naložbe v zeleno, digitalno in odporno Evropo. V okviru tega instrumenta so za področje izobraževanja najpomembnejši naslednji mehanizmi, ki uresničujejo različne programske usmeritve:
– mehanizem za okrevanje in odpornost oziroma. RRF (Recovery and Resilience Facility),
– pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope REACT-EU ter
– mehanizem za pravični prehod.
Preglednica 15: Okvirni obseg javnih sredstev
Ministrstvo | Sredstva 2021 (EUR)* | Sredstva 2022 (EUR)** |
1. | MIZŠ | 31.423.667,62 | 21.622.676,14 |
2. | MDDSZ | 28.525.512,10 | 22.712.382,58 |
3. | MKGP | 13.063.814,16 | 13.399.551,90 |
4. | MOP | 174.226,00 | 365.624,82 |
5. | MZ*** | 10.428.008,00 | 10.428.008,00 |
6. | MK | 2.328.021,68 | 2.437.308,11 |
7. | MNZ | 273.018,58 | |
8. | MP | 619.400,00 | 688.000,01 |
9. | MZI | 258.000,00 | 200.000,00 |
10. | UOIM**** | 476.981,42 | 1.000.000,00 |
| Skupaj | 87.570.649,56 | 72.853.551,56 |
* LPIO 2021, sklep Vlade št. 60300-2/2021/3 z dne 24. marca 2021.
** Okvirni obseg sredstev za leto 2022.
*** Iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije okvirno 10.278.008,00 EUR na leto.
**** Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih so določene naloge prešle z MNZ na Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM).
Operativni program izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020 se izteka, zato so v predlogu LPIO 2022 sredstva manjša kakor v letu 2021. Zaradi začetka izvajanja ukrepov iz novega operativnega programa evropske kohezijske politike (2021–2027) in drugih evropskih mehanizmov ter izvajanja javne službe na podlagi ZIO-1 bodo v skladu s spremembami proračuna za leto 2022 sredstva za to leto višja.
Sredstva za izvajanje ReNPIO 2022–2030 bo za obdobje od leta 2023 do 2030 država zagotovila v skladu s sprejetimi proračuni.
V skladu z 29. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS 2122) (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP in 74/21) se bodo pravice porabe za izvajanje ReNPIO2022–2030 zagotavljale v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden s tem nacionalnim programom, zakonom ali drugim predpisom. Glede finančnih učinkov prihodnjih let je treba upoštevati Zakon o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15 in 177/20 – popr.) ter veljavni Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država, ki določa zgornji obseg izdatkov za državni proračun.
7. Spremljanje izvajanja ReNPIO 2022–2030
ReNPIO 2022–2030 je pripravil MIZŠ na podlagi strokovnih podlag ACS v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi. V razprave so bili vključeni ključni deležniki na državni, regionalni in lokalni ravni: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ZRSZ, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: CPI), Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS), Obrtna zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS), sindikati, gospodarska in različna strokovna združenja, nevladne organizacije, lokalne samoupravne skupnosti, združenja izvajalcev izobraževanja odraslih, nevladne organizacije in drugi pristojni akterji področja.
Za uresničevanje ciljev ReNPIO 2022–2030 so odgovorna pristojna ministrstva, ki izvajajo ukrepe, ki so vsako leto opredeljeni v LPIO, z javnimi razpisi, pozivi, projektnimi oziroma drugimi programskimi vsebinami na podlagi zakonov.
V skladu z LPIO so za uresničevanje ciljev odgovorni tudi izvajalci, ki razvijajo in izvajajo programe in dejavnosti, ki podpirajo izobraževanje odraslih. To so: organizacije za izobraževanje odraslih, organizacije, ki opravljajo dejavnosti v okviru zdravstvene vzgoje in drugih preventivnih ukrepov, organizacije, ki izvajajo izobraževanje s področja kmetijske dejavnosti, organizacije s področja kulture ter razvojno-raziskovalne organizacije, javni skladi, javne agencije, zbornice, zveze in nevladne organizacije in drugi v skladu z LPIO. Ključnega pomena pri uresničevanju sta partnersko povezovanje in sodelovanje vseh ključnih deležnikov in socialnih partnerjev na vseh ravneh.
Za uresničevanje ReNPIO 2022–2030 bo vlada imenovala programsko delovno skupino,67 sestavljeno iz ministrstev, za usklajevanje ukrepov, aktivnosti in programov v LPIO ter spremljanje njenega izvajanja. Programska delovna skupina lahko k sodelovanju povabi tudi predstavnike Ekonomsko-socialnega sveta in druge deležnike.
Lokalna samoupravne skupnosti sprejmejo LPIO, s katerim oblikujejo pogoje za izobraževanje odraslih in druge možnosti za uresničevanje vseživljenjskega učenja in kakovosti življenja prebivalcev v lokalnih okoljih. V njem opredelijo cilje in kazalnike, ukrepe, sredstva in spremljanje izvajanja v skladu z nacionalnim programom izobraževanja odraslih.68
Postopek priprave LPIO in spremljanja izvajanja ReNPIO 2022–2030:
a. Priprava LPIO:
Predlog LPIO pripravijo pristojna ministrstva v skladu s sprejetim proračunom, predvidoma do 31. oktobra tekočega leta za prihodnje leto.
Predlog LPIO pristojna ministrstva med seboj uskladijo v Programski delovni skupini. Pri obravnavi upoštevajo poročilo o izvajanju LPIO za preteklo leto.
b. Poročilo o izvajanju LPIO:
Poročilo o izvajanju LPIO pripravijo pristojna ministrstva in ga pošljejo na MIZŠ, predvidoma do 30. aprila za preteklo leto.
Skupno poročilo o izvajanju LPIO za preteklo leto pripravi ACS, predvidoma do 31. maja tekočega leta.
Poročilo o izvajanju LPIO obravnava SSIO in poda mnenje, pred njim pa Programska delovna skupina.
c. Poročilo o izvajanju ReNPIO 2022–2030:
Vmesno poročilo z analizo za obdobje 2022–2025 pripravi ACS, predvidoma do 31. avgusta 2026. To poročilo obravnava SSIO in poda mnenje. S poročilom se seznani vlada, ki ga predloži DZ. S poročilom in mnenjem SSIO se seznanita Programska delovna skupina in Ekonomsko-socialni svet ter predlagata potrebne spremembe za izboljšanje doseganja ciljev ReNPIO 2022–2030.
Dopolnjeno vmesno poročilo z analizo za obdobje 2022–2028 pripravi ACS, predvidoma do 31. marca 2029, ki je osnovna za načrtovanje ReNPIO za naslednje obdobje. Z dopolnjenim vmesnim poročilom se seznanijo SSIO, Programska delovna skupina in Ekonomsko-socialni svet.
Poročilo z analizo o izvajanju ReNPIO 2022–2030 za celotno obdobje izvajanja pripravi ACS, predvidoma do 31. avgusta 2031. Poročilo obravnava SSIO in poda mnenje. S poročilom se seznani vlada, ki ga predloži DZ. S poročilom se seznani Programska delovna skupina, lahko pa tudi Ekonomsko-socialni svet.
Kvantitativne in kvalitativne rezultate za spremljanje izvajanja ReNPIO 2022–2030 opredelijo vključena ministrstva oziroma politike. Spremljanje izvajanja ReNPIO 2022–2030 poteka na letni ravni v skladu z drugimi nacionalnimi kazalniki, na osnovi razvite metodologije in orodij za spremljanje uresničevanja ReNPIO 2022–2030.
IV. ZAKLJUČEK
Cilje ReNPIO 2022–2030 bomo dosegli z usklajenim delovanjem pristojnih ministrstev oziroma politik, ki so odgovorne za izobraževanje odraslih in so jim za ta namen dodeljena državna sredstva, dopolnjena s sredstvi iz evropske kohezijske politike in drugih evropskih in mednarodnih shem.
V obdobju veljavnosti ReNPIO 2022–2030 se bosta svet in z njim tudi Slovenija ukvarjala z izjemnimi izzivi: z nekaterimi od teh se v zadnjih nekaj desetletjih še nismo ukvarjali (pandemija COVID-19), nekaterih pa se zavedamo že dalj časa, vendar se bodo, tudi zaradi dosedanjega ne dovolj pogumnega ukvarjanja z njimi, le še zaostrili. To so dejavnosti za preprečevanje posledic netrajnostno naravnanega razvoja in tudi s tem povezanih podnebnih sprememb na eni strani in priložnosti, pa tudi pasti razvoja tehnologije, predvsem digitalizacije. Brez preloma z dosedanjimi praksami gospodarskega razvoja in preusmeritve v krožno, zeleno in v vseh pogledih trajnostno naravnano gospodarstvo se bomo soočili z do zdaj še neznanimi posledicami.
Vsem tem izzivom pa bomo lahko kos predvsem z drugačnim odnosom do VŽU. Samo ozaveščenost ter višja raven znanja in temeljnih zmožnosti lahko zagotovijo dejavno spopadanje z navedenimi izzivi; obenem pa lahko višja raven znanja in ozaveščenosti zaustavi povečevanje razlik med ljudmi in spodbudi približevanje pravičnejši družbi ter odnosom v njej.
Št. 602-10/21-20/10
Ljubljana, dne 23. marca 2022
EPA 2387-VIII
V. PRILOGE
1. Temeljni izrazi
Formalno izobraževanje so procesi učenja, ki vodijo k pridobitvi formalne izobrazbe, javnoveljavne izobrazbe – to pomeni, da se spremeni posameznikov izobrazbeni ali kvalifikacijski status. Formalno izobraževanje daje javnoveljavno diplomo, spričevalo ali certifikat.
Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, vendar pri tem izobraževanju nimajo statusa učenca, dijaka in študenta, ter oseb, ki so stare vsaj 15 let, če ni mogoče ugotoviti, ali so končale osnovnošolsko izobraževanje oziroma izpolnile osnovnošolsko obveznost, ali če niso končale osnovnošolskega izobraževanja oziroma izpolnile osnovnošolske obveznosti zaradi izjemnih okoliščin, zaradi katerih je bilo ogroženo njihovo življenje ali zdravje (na primer vojna, naravne nesreče).
Izobraževanje pomeni šolanje oziroma izobraževanje ljudi, ki najpogosteje poteka v izobraževalnih ustanovah; proces, ki ljudem omogoča pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti, pridobivanje navad in usposobljenosti za delovanje; stopenjski proces, v katerem posameznik z učenjem pridobiva znanje in spretnosti ter širi svoje razumevanje in zmožnosti.
Izpopolnjevanje je kratkotrajno usposabljanje z natančno določenim ciljem, ki praviloma sledi začetnemu izobraževanju ali usposabljanju in je namenjeno dopolnjevanju, izboljšanju ali posodabljanju znanja, spretnosti in/ali zmožnosti, pridobljenih v prejšnjem izobraževanju.
Zmožnost (kompetenca):
Zmožnost se je uveljavila kot slovenski prevod za izraz kompetenca (v nadaljnjem besedilu: zmožnost). Označuje lastnost posameznika, da ustrezno uporabi učne dosežke v različnih okoliščinah (izobraževanje, delo, osebni ali poklicni razvoj). Ni je mogoče omejiti zgolj na kognitivno dimenzijo (uporabo teorije, konceptov in tacitnega ali skritega znanja). Vsebuje tudi uporabni vidik (vključno z različnimi spretnostmi), motivacijske in vrednotne orientacije, stališča, čustva in druge socialne in vedenjske sestavine. Zmožnosti predstavljajo notranje mentalne strukture – v smislu sposobnosti, kapacitete in dispozicij, ki so lastnost posameznika.
(Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle 2020 in Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba 2020)
Javna služba na področju izobraževanja odraslih zajema izvajanje programa OŠO in svetovalno dejavnost. Javno službo izvajajo javne organizacije za izobraževanje odraslih, vključene v javno mrežo javnih organizacij za izobraževanje odraslih.
Kvalifikacija je rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa, ki odloči, da je posameznik dosegel učne izide v skladu z določenimi standardi.
Neformalni izobraževalni program za odrasle je splošnoizobraževalni program, po katerem se ne pridobita ne javnoveljavna izobrazba ne poklicna ali dodatna kvalifikacija. Rezultati neformalnega izobraževanja se lahko ovrednotijo in vodijo v potrjevanje (certifikacijo).
Poklicne zmožnosti je sopomenka za izraz poklicne kompetence: to so zmožnosti, ki jih posameznik potrebuje za uspešno delovanje na nekem poklicnem področju.
Pismenost je zmožnost posameznikov, da razumejo, oblikujejo (ustvarjajo) in uporabljajo pisna in ustna besedila.
Spretnost (veščina) Ob znanju so spretnosti, za katere se pogosto uporablja tudi izraz veščine, tista sestavina zmožnosti, ki jo je mogoče neposredno meriti. Spretnosti skupaj s pridobljenim znanjem, izkušnjami in razvitimi sposobnostmi omogočajo posamezniku reševanje težav, opravljanje določene naloge ali dela.
Strokovni delavec v javni poklicni ali strokovni šoli so učitelji in izvajalci splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnoteoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov, predavatelji višjih strokovnih šol, učitelji praktičnega pouka in spretnosti, svetovalni delavci, knjižničarji, mojstri, organizatorji izobraževanja odraslih, laboranti, inštruktorji, organizatorji praktičnega izobraževanja in drugi.
Zmožnost je sopomenka za izraz kompetence, ki je sinteza temeljnih spretnosti in pogoj za delovanje posameznika v sodobni družbi znanja. Označuje lastnosti posameznika, da ustrezno uporabi učne dosežke v različnih okoliščinah (izobraževanje, delo, osebni ali poklicni razvoj). Ni je mogoče omejiti zgolj na kognitivno dimenzijo (uporabo teorije, konceptov in tacitnega ali skritega znanja). Vsebuje tudi uporabni vidik (vključno z različnimi spretnostmi), motivacijske in vrednotne orientacije, stališča, čustva in druge socialne in vedenjske sestavine. Zmožnosti predstavljajo notranje mentalne strukture v smislu sposobnosti, kapacitete in dispozicij, ki so lastnost posameznika. (Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle 2020 in Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba 2020)
Udeleženec izobraževanja odraslih je oseba, ki se vpiše oziroma vključi v izobraževalni program za odrasle oziroma dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. Udeleženec izobraževanja odraslih, ki se izobražuje po javnoveljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, ima pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in pravico do drugih ugodnosti ter pravice v skladu s posebnimi predpisi, če ni v delovnem razmerju, prijavljen kot brezposelna oseba ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Učenje je proces, v katerem posameznik postopno usvaja podatke, zamisli in vrednote in s tem pridobiva znanje, veščine, spretnosti in/ali zmožnosti.
Usposabljanje je oblika praktičnega izobraževanja, v kateri je v ospredju pridobivanje praktičnih spretnosti, ki so potrebne za opravljanje določenega dela, in praviloma ni povezano z zahtevnejšimi intelektualnimi operacijami ali strokovno teorijo. Poteka kot praktični pouk ali kot praktično usposabljanje z delom in tudi kot delovna praksa ali kot neposredno usposabljanje v procesu dela ali uvajanje v delo.
Vseživljenjska karierna orientacija zajema dejavnosti, ki omogočajo prepoznavanje sposobnosti, zmožnosti in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in zmožnosti naučijo in jih uporabljajo.
Vseživljenjsko učenje je vse učenje v celotnem posameznikovem življenju, katerega cilj je izboljšanje ravni znanja, spretnosti, veščin, zmožnosti in/ali kvalifikacij zaradi osebnih, družbenih in/ali poklicnih razlogov.
Vseživljenjsko izobraževanje je izraz, s katerim v slovenščini poimenujemo organizirani del vseživljenjskega učenja. (Muršak, 2012).
2. Državni in mednarodni strateški in programski dokumenti
1. Strategija razvoja Slovenije 2030
Osrednji cilj SRS 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničuje se z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki ustvarja možnosti in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. »Učenje za in skozi vse življenje« je ena izmed petih strateških usmeritev države za doseganje osrednjega cilja »kakovostno življenje za vse«. Usmerjenost k povečanju produktivnosti je tesno povezana z razvojem človeških virov, inovacijsko sposobnostjo in ravnjo digitalizacije ter institucionalno učinkovitostjo in spodbudnim poslovnim okoljem. Raven izobrazbe prebivalstva se je v zadnjih desetletjih precej izboljšala, ostajajo pa neskladje med ponudbo in povpraševanjem po znanju in spretnostih na trgu dela. Demografske spremembe bodo zahtevale povečanje delovne aktivnosti starejših, zato neustrezna izobrazbena struktura zaposlenih skupaj s skromnim sodelovanjem med podjetji in raziskovalnim sektorjem neugodno vpliva na inovacijsko aktivnost podjetij. SRS 2030 vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja za uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete v okviru Organizacije združenih narodov (Agenda 2030),69 ki jih je sprejel tudi Svet EU.70
2. Strategija dolgožive družbe
Strateški cilji za uresničitev vizije, ki izhajajo iz stanja in sprememb v demografski strukturi prebivalstva, so: 1. blaginja vseh generacij ter dostojno in varno bivanje v domačem okolju z upoštevanjem visoke ravni človekovih pravic; 2. vključenost vseh generacij v gospodarsko, družbeno, socialno in kulturno življenje v skladu z njihovimi željami in potrebami ter medgeneracijsko sožitje; 3. ohranjanje in izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ljudi vseh starosti.
3. S4 – Slovenska strategija pametne specializacije
Ta strategija je podlaga za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in zmožnosti ter na katerih ima inovacijski potencial za umeščanje na globalne trge. Ob tem je treba poudariti dejstvo, da je bila slovenska strategija ena prvih v EU, ki so v okviru svežnja ukrepov kot najmanj enakovredno drugim področjem (kakršna so vlaganja v raziskave in razvoj ter spodbujanja podjetništva in inovativnosti) opredelile vlaganja v razvoj človeških virov, predvsem v okviru izobraževalnega procesa s spodbujanji ustvarjalnosti in inovativnosti ter odprtih inovativnih učnih okolij po vsej vertikali.
Na področju razvoja človeških virov tako opredeljuje ključne izzive, ki jih obravnavajo ukrepi:
– zagotovitev dovolj strokovno usposobljenega kadra, ki odgovarja potrebam gospodarstva;
– prispevanje k povečevanju dodane vrednosti s spodbujanjem oblikovanja novih organizacijskih in poslovnih modelov pri delu s človeškimi viri v podjetjih;
– ozaveščanje in povezovanje socialnih partnerjev ter drugih deležnikov z namenom prepoznavanja njihove vloge pri podpori tem procesom.
4. Smernice za izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2021–2025
Te smernice so okvir izvajanja APZ in kažejo usmeritve razvoja ukrepov in programov na tem področju. APZ sledi priporočilom OECD in Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK). Temeljni cilji so povečanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih, njihov hitrejši prehod na trg dela in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti ter zmanjšanje vrzeli med potrebnimi in dejanskimi veščinami iskalcev zaposlitve.
5. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030
Cilji razvoja bralne pismenosti, ki veljajo tudi za odrasle, so:
– ustvarjanje učinkovitega družbenega okvira za razvijanje bralne pismenosti;
– razvijanje bralne pismenosti posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako omogočanje stalnega razvoja družbe in gospodarstva;
– povečevanje dostopnosti do knjig in drugega bralnega gradiva in
– v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja spodbujanje razvoja bralne pismenosti in bralne kulture pri odraslih.
6. Smernice za izvajanje Strategije spretnosti za Slovenijo za upravljanje izobraževanja odraslih v Sloveniji
Leta 2017, po končanju prve faze Strategije spretnosti v Sloveniji, je OECD objavil dokument, ki je rezultat medresorskega sodelovanja. Dokument vključuje ocenjevanje stanja spretnosti v Sloveniji ter pripravo in izvedbo akcijskega načrta. V oceni stanja spretnosti je bilo prepoznanih devet izzivov na področju razvoja in uporabe spretnosti in podan predlog za obravnavo v drugi fazi: učinkovito in vključujoče upravljanje spretnosti. Smernice za upravljanje izobraževanja odraslih v Sloveniji obsegajo priporočila: 1. sodelovanje med ministrstvi; 2. učinkovito povezovanje med ministrstvi in lokalnimi skupnostmi ter regionalnimi strukturami; 3. učinkovito povezovanje in delovanje med ministrstvi in različnimi deležniki. Namen smernic je izboljševanje sposobnosti odraslega prebivalstva Slovenije za izboljšanje lastnosti in spretnosti za delo in življenje ter dejavno sodelovanje v družbi.
7. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30)
Nacionalni program varstva okolja za obdobje 2020–2030 (v nadaljnjem besedilu: NPVO 2020–2030) z vizijo ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogoča kakovostno življenje zdajšnjim in prihodnjim generacijam, določa usmeritve, cilje, naloge in ukrepe deležnikov varstva okolja:
– dolgoročne usmeritve, cilje, naloge in ukrepe varstva okolja;
– dolgoročne usmeritve, cilje, naloge in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot (Nacionalni program varstva narave);
– državno politiko upravljanja voda (Nacionalni program upravljanja z vodami);
– ukrepe za doseganje ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030, ki med strateškimi usmeritvami za doseganje kakovostnega življenja prepoznava tudi ohranjeno zdravo naravno okolje;
– usmeritve za načrtovanje in izvajanje politik drugih sektorjev, ki vplivajo na okolje;
– usmeritve in ukrepe za izpolnjevanje mednarodnih razvojnih zavez (predvsem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030);
– usmeritve in ukrepe za izpolnjevanje mednarodnih zavez na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja voda.
3. Mednarodni dokumenti in priporočila
ReNPIO 2022–2030 je usklajen z evropskimi strateškimi dokumenti glede poslanstva, vizije, ciljev, ciljnih skupin, prednostnih področij, ukrepov in instrumentov za sofinanciranje. Na ravni EU sta področje izobraževanja odraslih kot tudi VŽU opredeljena v strateških in programskih dokumentih, ki opredeljujejo strateške usmeritve in priporočila državam članicam. Države članice po načelu subsidiarnosti te usmeritve umeščajo v svoje družbene in gospodarske strategije, dokumente, programe oziroma akcijske načrte.
1. Agenda 2030
EU je za področje trajnostnega razvoja zavezana svoji vodilni vlogi pri izvajanju Agende 2030, ki je bila sprejeta v Združenih narodih. EK je novembra 2016 predstavila svoj strateški pristop k izvajanju Agende 2030 in pojasnila, kako deset političnih prednostnih nalog EK prispeva k izvajanju Agende 2030. Krovni dokument obravnava dolgoročno vzdržno rast in razvoj. Četrti cilj med 17 cilji trajnostnega razvoja Agende 2030 je »kakovostno izobraževanje«, opredeljeno kot »vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar«.
2. Evropski zeleni dogovor
To je krovni dokument EK za vzpostavitev prve podnebno nevtralne celine. Da bi Evropa zmogla ta izziv, potrebuje novo strategijo za rast in preoblikovanje EU v sodobno gospodarstvo, v katerem do leta 2050 ne bo več neto izpustov toplogrednih plinov; gospodarska rast ne bo vezana na rabo virov in v katerem nihče ne bo prezrt. Ta cilj bo dosežen s spremembo podnebnih in okoljskih izzivov v priložnosti na vseh področjih politike in z zagotavljanjem pravičnega in vključujočega prehoda za vse.71
3. Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (Skills Agenda)
Pandemija COVID-19 je vplivala na milijone ljudi v EU, ki so izgubili službo ali doživeli znatno izgubo dohodka, zato bodo morali pridobiti novo znanje ter se preseliti na nova delovna mesta oziroma v druge sektorje. Kriza leta 2020 je pokazala na pomen pripravljenosti na digitalizacijo in urejanje e-sistemov kakor tudi na ustrezno odzivanje na področju kibernetske varnosti. Za mlade je vstop na trg dela zaradi teh razmer še zahtevnejši. Evropski okvir kompetenc za pomoč pri razvoju in ocenjevanju znanja, spretnosti in ravnanja na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja predvideva tudi proaktivno izpopolnjevanje in prekvalifikacije.
Dokument je bil posodobljen junija 2020 in predvideva naslednjih 12 dejavnosti za izboljšanje pogojev pridobivanja znanja in temeljnih zmožnosti ter prilagajanje potrebam trga dela: 1. pakt za spretnosti (s tremi središči: za mreženje, središče znanja, za svetovanje in vire), 2. krepitev inteligence, 3. strategije spretnosti in zavodi za zaposlovanje, 4. predlog priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, 5. evropske univerze, 6. spretnosti za podporo dvojnemu prehodu (zelenemu in digitalnemu), 7. izboljšanje naravoslovno-matematičnih profilov diplomantov; prečne spretnosti s spretnostmi podjetnosti, 8. spretnosti za življenje, 9. individualni učni računi, 10. evropski pristop k mikrokvalifikacijam, 11. nova platforma Europass, 12. izboljšanje okvira za sprostitev naložb držav članic in zasebnih vlaganj v znanje in spretnosti.
4. Evropski izobraževalni prostor (European Education Area – EEA)
Poudarja spretnosti in vseživljenjsko učenje kot osnovo za okrevanje po pandemiji COVID -19. Poudarja pomen upravljanja in sodelovanja ter povezovanja različnih politik, partnerstvo z različnimi deležniki na evropski, regionalni in lokalni ravni; skupno načrtovanje ukrepov in izvajanje (na primer tudi krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj) je ključno; iskanje rešitev za izzive, povezane z demografskimi gibanji, podnebnimi spremembami in novimi tehnologijami, in sicer z oblikovanjem strateškega, mednarodnega, sinhroniziranega in strokovnega pristopa. Prvi sveženj ukrepov je osredotočen na tri področja: 1. ključne zmožnosti za vseživljenjsko učenje, 2. digitalne spretnosti, 3. skupne vrednote in vključujoče izobraževanje.
5. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (Digital Education Action Plan, 2021–2027)
Novi temelji za digitalno izobraževanje v digitalni dobi (2021–2027) so vizija EK za visokokakovostno, vključujoče in dostopno digitalno izobraževanje v Evropi. Spoznanja ob krizi v pandemiji COVID-19, ko se je tehnologija v izobraževanju uporabljala v največjem obsegu do zdaj, nujno narekujejo dve strateški prednostni nalogi: 1. podporo razvoju visokokakovostnega in zmogljivega ekosistema digitalnega izobraževanja (tehnična, povezanost, naložbe v opremo, učne lekcije 2020, etične smernice in podobno); 2. krepitev digitalnih spretnosti in konkurenčnost za digitalni prehod. Načrt daje podporo: Programu znanj in spretnosti (Digitalne spretnosti učenja in poučevanja za vse) in Priporočilom Sveta za digitalni prehod poklicnega izobraževanja.
6. Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle
Priporočila Sveta (2016) na podlagi 29 točk predlagajo 25 ukrepov v skladu z zakonodajo držav članic, razpoložljivimi sredstvi in sodelovanjem s socialnimi partnerji. Temeljni namen je z ustreznim svetovanjem, terenskim delom in drugimi podpornimi mehanizmi odraslim pomagati do: 1. pridobivanja minimalne ravni pismenosti, računanja in digitalnih spretnosti; 2. pridobivanja spretnosti za napredovanje na višjo raven kvalifikacije ali izobrazbe (stopnja 3 ali 4 v evropskem ogrodju kvalifikacij (EOK)). Dostop do kakovostnih učnih priložnosti poteka v treh korakih: odrasli presodijo in ocenijo svoje spretnosti; zagotavljanje sistemsko urejene ponudbe za učenje in izobraževanje; zagotavljanje sistema vrednotenja predhodno pridobljenega znanja.
7. Zelena knjiga o staranju(spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami)
V zadnjih petih desetletjih se je pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšala za približno 10 let tako za moške kakor za ženske. Demografski profil regij EU se zelo razlikujejo, zlasti med mestnimi in podeželskimi območji, pri čemer se nekateri kraji znatno starajo, v drugih pa se obseg delovno sposobnega prebivalstva povečuje. V Sloveniji se prebivalstvo močno stara, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2019 več kot 30 % vsega prebivalstva prejemnikov pokojnin, od teh je 20 % starih več kot 65 let.
8. Evropski steber socialnih pravic
Določa načela, ki se neposredno ali posredno nanašajo na področja, na katera vpliva staranje. Ta so med drugim: starostni dohodki in pokojnine, dolgotrajna oskrba, zdravstveno varstvo, vključevanje invalidov, socialna zaščita, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, usposabljanje in vseživljenjsko učenje. Javne politike imajo pomembno podporno vlogo pri vlaganju v znanje in spretnosti ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Nenehno vlaganje v učenje ima številne pozitivne učinke, na primer: pomaga odložiti začetek demence; preprečuje upad kognitivnih sposobnosti, povezanih s starostjo; ohranja aktivno sodelovanje v družbi in razvija državljanske zmožnosti.
9. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic
AN je EK objavila 4. marca 2021 in predstavlja prispevek EK k izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic. Namen AN je, da bi pri zagotavljanju močne socialne Evrope prešli od načel k dejanjem, posodobili socialna pravila, hkrati pa uspešno obravnavali spremembe zaradi novega družbenega, tehnološkega in gospodarskega razvoja ter socialno-ekonomskih posledic pandemije. AN se osredotoča na ukrepe za boljša in številnejša delovna mesta, znanja in spretnosti za prihodnost ter socialno zaščito in vključenost. Vključuje krovne cilje do leta 2030, in sicer 78- % stopnjo zaposlenosti, 60- % vključenost odraslih v usposabljanje na letni ravni in 15 milijonov manj ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost.
10. Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-1972
Priporočilo predlaga državam članicam, da razvijejo usklajene svežnje politik, ki bi združevale začasne in trajne ukrepe, s katerimi se lahko države članice spopadejo z izzivi na trgu dela, ki jih je povzročila pandemija, s ciljem, da uspešno izpeljejo zeleni in digitalni prehod. Ti svežnji ukrepov bi morali vključevati tudi priložnosti za izpopolnjevanje in prekvalificiranje ter podporne ukrepe, ki bi zajemali na primer celovite strategije za znanja in spretnosti za različne gospodarske sektorje, napovedovanje znanj in spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, pravico do kakovostnega usposabljanja in poklicnega svetovanja odraslih ter okrepitev zmogljivosti na področju priznavanja in vrednotenja učenja in izkušenj, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja.
11. Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino
Jamstvo za mlade je zaveza evropskih držav, da vsaki mladi osebi do 29 let ponudijo kakovostno zaposlitev, vključitev v izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v času do štirih mesecev po koncu izobraževanja ali nastanku brezposelnosti. V okviru okrepljenega jamstva za mlade se namenja večja teža predhodnim fazam in preventivnim dejavnostim pred vstopom mlade osebe na trg dela. V priporočilih je poudarjena potreba po izobraževanju in usposabljanju za pridobitev ustreznega znanja in veščin, pri čemer je velik poudarek na digitalnih, zelenih, podjetniških zmožnostih in veščinah vodenja kariere.
4. Dosežki spretnosti odraslih v sodelujočih državah po raziskavi PIAAC
Preglednica 16: Deleži odraslih po ravneh v besedilnih spretnostih v Sloveniji v primerjavi z državami in povprečjem OECD
Države | Pod 1. ravnjo | 1. raven | 2. raven | 3. raven | 4/5. raven |
Ekvador | 33,5 | 37,6 | 23,1 | 4,9 | 0,3 |
Peru | 35,1 | 35,0 | 23,0 | 5,6 | 0,5 |
Mehika | 16,3 | 34,3 | 37,1 | 10,9 | 0,8 |
Turčija | 12,7 | 33,1 | 40,2 | 11,5 | 0,5 |
Čile | 20,3 | 33,1 | 31,8 | 12,9 | 1,6 |
Kazahstan | 4,0 | 22,3 | 48,5 | 23,3 | 1,7 |
Italija | 5,5 | 22,2 | 42,0 | 26,4 | 3,3 |
Grčija | 4,9 | 21,6 | 41,0 | 26,0 | 5,5 |
Španija | 7,2 | 20,3 | 39,1 | 27,8 | 4,8 |
Slovenija | 6,0 | 18,9 | 37,7 | 31,2 | 5,6 |
Izrael | 8,0 | 19,0 | 33,0 | 29,3 | 8,1 |
Ciper | 1,6 | 10,3 | 33,0 | 32,1 | 5,4 |
Litva | 2,2 | 12,9 | 39,7 | 34,6 | 6,2 |
Francija | 5,3 | 16,2 | 35,9 | 34,0 | 7,7 |
Madžarska | 4,3 | 14,2 | 38,7 | 35,4 | 6,6 |
Singapur | 10,1 | 16,0 | 30,5 | 32,3 | 10,1 |
Severna Irska | 2,5 | 14,9 | 36,2 | 34,3 | 9,8 |
Irska | 4,3 | 13,2 | 37,6 | 36,0 | 8,5 |
Poljska | 3,9 | 14,8 | 36,5 | 35,0 | 9,7 |
Povprečje OECD | 4,8 | 15,0 | 34,3 | 34,6 | 10,1 |
ZDA 2017 | 3,6 | 14,0 | 31,5 | 32,9 | 12,8 |
Avstrija | 2,5 | 12,8 | 37,2 | 37,3 | 8,4 |
Nemčija | 3,3 | 14,2 | 33,9 | 36,4 | 10,6 |
ZDA 2012/2014 | 4,1 | 12,9 | 31,6 | 34,6 | 12,9 |
Velika Britanija | 3,3 | 13,1 | 33,1 | 36,0 | 13,2 |
Koreja | 2,2 | 10,6 | 37,0 | 41,7 | 8,1 |
Danska | 3,8 | 11,9 | 34,0 | 39,9 | 10,0 |
Republika Češka | 1,5 | 10,3 | 37,5 | 41,4 | 8,7 |
Kanada | 3,8 | 12,6 | 31,7 | 37,3 | 13,7 |
Belgija (flamski del) | 2,7 | 11,3 | 29,6 | 38,8 | 12,4 |
Republika Slovaška | 1,9 | 9,7 | 36,2 | 44,4 | 7,4 |
Ruska federacija | 1,56 | 11,48 | 34,91 | 41,20 | 10,84 |
Estonija | 2,01 | 11,00 | 34,27 | 40,60 | 11,73 |
Norveška | 2,98 | 9,28 | 30,18 | 41,62 | 13,69 |
Nova Zelandija | 2,52 | 9,31 | 30,18 | 40,34 | 15,75 |
Avstralija | 3,13 | 9,42 | 29,16 | 39,37 | 17,01 |
Švedska | 3,68 | 9,58 | 29,08 | 41,57 | 16,08 |
Nizozemska | 2,56 | 9,12 | 26,43 | 41,48 | 18,15 |
Finska | 2,66 | 7,95 | 26,50 | 40,70 | 22,19 |
Japonska | 0,56 | 4,30 | 22,77 | 48,56 | 22,56 |
Vir: Source: Survey of Adult Skills (PIAAC, OECD, 2018)
Slika 8: Deleži odraslih, ki so dosegli prvo raven in manj pri besedilnih in/ali pri matematičnih spretnostih, v Sloveniji v primerjavi z drugimi sodelujočimi državami in povprečjem OECD
Vir: Survey of Adult Skills (PIAAC, OECD, 2018)
Slika 9. Uspešnost pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih
5. Seznam kazalnikov
Krovni kazalniki:
1. Iz raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP4t). Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020 povečala na 19 % v letu 2030.
2. Iz Ankete o izobraževanju odraslih (AIO). Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo s 46 % v letu 201673 povečala na 66 % v letu 2030.
3. Iz raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo (ANP12m). Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo iz preračunane vrednosti 40,3 % v letu 2016 povečala na 60 % v letu 2030.
Kazalniki prvega prednostnega področja:
1. V javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, se bo vključilo najmanj 70 % več odraslih kakor leta 2019.
2. Delež odraslih v starosti od 24 do 65 let z najnižjimi dosežki v besedilnih in matematičnih spretnostih se bo znižal z 31 % (PIAAC 2016) na manj kot 20 %.
3. Vključenost odraslih v starosti od 55 do 64 let v katero koli obliko organiziranega izobraževanja se bo s 27 % (AIO 2016) povečala na 35 % (AIO 2028).
4. Vključenost starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let v VŽU se bo s 4,0 % (ANP4t; 2019) povečala na 5,5 % (ANP4t; 2030).
5. Vključenost nižje kvalificiranih odraslih v starosti od 25 do 64 let (ISCED 0-2) v VŽU v zadnjih 12 mesecih bo vsaj 30- % do leta 2030.
6. Delež odraslih v starosti od 16 do 74 let z doseženimi najmanj temeljnimi digitalnimi spretnostmi bo 70- % do leta 2030.
Kazalniki drugega prednostnega področja:
1. Delež vključenih odraslih v program OŠO v starosti od 45 do 55 let se bo od leta 2020 do leta 2030 vsako leto povečal za 2 % glede na predhodno leto.
2. Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let z dokončano najmanj štiriletno srednjo strokovno izobrazbo se bo z 62,8 % v letu 2019 povečal na 68 % v letu 2030.
Kazalnika tretjega prednostnega področja:
1. Od vključenih oseb v APZ (brezposelni in zaposleni) bo 50 % vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja do leta 2030.
2. Delež podeljenih NPK v okviru APZ se bo do leta 2030 povečal za najmanj 40 % glede na leto 2020.
Kazalnika četrtega prednostnega področja:
1. Izpeljava raziskave v drugem ciklu PIAAC v Sloveniji.
2. Izpeljava najmanj treh CRP za potrebe izobraževanja odraslih.
3. Izpeljava šestih razvojnih projektov na državni ravni za prenos teoretskih in raziskovalnih spoznanj v izobraževanje odraslih.
Kazalnik petega prednostnega področja:
Delež odraslih vključenih v svetovalno dejavnost, ki se izvaja kot javna služba, se bo do leta 2030 povečal za vsaj 20 % glede na leto 2020.
6. Seznam kratic
ACS | Andragoški center Republike Slovenije |
ADS | Anketa o delovni sili |
AIO | Anketa o izobraževanju odraslih |
APZ | aktivna politika zaposlovanja |
AVP | Javna agencija RS za varnost prometa |
BDP | bruto družbeni proizvod |
BZ | Borza znanja |
CEDEFOP | Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja |
COVID-19 | Koronavirusna bolezen (COVID-19) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča novoodkriti koronavirus. |
CPI | Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje |
CRP | ciljni raziskovalni program |
EK | Evropska komisija |
ESS | evropski socialni sklad |
EU | Evropska unija |
EU 28 | 28 držav članic Evropske unije |
EU 27 | 27 držav članic Evropske unije, brez Velike Britanije |
EUROSTAT | Evropski statistični urad |
EQF | evropsko ogrodje klasifikacij (European qualifications framework) |
IKT | informacijska in komunikacijska tehnologija |
ILA | individualni izobraževalni račun (Individual Learning Account) |
ISCED | mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (international standard classification of education) |
ISIO | informativno-svetovalna dejavnost v izobraževanju |
JAK | Javna agencija Republike Slovenije za knjigo |
JSKD | Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |
JŠRIPS | Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije |
LPIO | letni programi izobraževanja odraslih |
LU | Ljudska univerza – javna organizacija za izobraževanje odraslih |
MDDSZ | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije |
MGRT | Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Republike Slovenije |
MIZŠ | Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije |
MJU | Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije |
MK | Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |
MKGP | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije |
MNZ | Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije |
MOP | Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije |
MP | Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije |
MZ | Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije |
MZI | Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije |
MZZ | Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije |
MO | Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije |
NOO | Nacionalni načrta za okrevanje in odpornost, 72. seja vlade 28. aprila 2021 |
NPIO | Nacionalni program izobraževanja odraslih |
NPK | nacionalne poklicne kvalifikacije |
NQF | nacionalno ogrodje klasifikacij (national qualifications framework) |
OECD | Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj |
PIAAC | Programme for the International Assessment of Adult Competencies |
ReNPIO13–20 | Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 |
SOK | Slovensko ogrodje kvalifikacij |
SPIRIT | Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije |
SPOT | Slovenska poslovna točka |
SRS | Strategija razvoja Slovenije |
SSU | središče za samostojno učenje |
STO | Slovenska turistična organizacija |
SURS | Statistični urad Republike Slovenije |
SVRK | Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko |
TVU | teden vseživljenjskega učenja |
UMAR | Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj |
UNEP | The United Nations Environment Programme |
UOIM | Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov |
VKO | vseživljenjska karierna orientacija |
VŽU | vseživljenjsko učenje |
ZIO-1 | Zakon o izobraževanju odraslih |
ZNPK | Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah |
ZOFVI | Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja |
ZVIŠ | Zakon o višjem strokovnem izobraževanju |
ZVoz-1 | Zakon o voznikih |
ZPSI-1 | Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju |
ZRSZ | Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje |
ZZZS | Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije |
ZKme-1 | Zakon o kmetijstvu |
ZUTD | Zakon o urejanju trga dela |
ZG | Zakon o gozdovih |
ZKnj-1 | Zakon o knjižničarstvu |
ZVKD-1 | Zakon o varstvu kulturne dediščine |
ZZDej | Zakon o zdravstveni dejavnosti |
ZZZS | Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije |
7. Viri in literatura
1. Adult population with potential for upskilling and reskilling – Slovenia. CEDEFOP. Pridobljeno s https://www.cedefop.europa.eu/files/slovenia_country_factsheet.pdf.
2. Adult Learning and Education (ALE) – Because the future cannot wait: Contribution of International Council for Adult Education (ICAE) to the UNESCO's Futures of Education Initiative. 2020. International Council for Adult Education. Pridobljeno s https://bit.ly/2ObZrps
3. Agenda 2030 o vzdržnem razvoju (Sustainable Development Agenda). United Nations. Pridobljeno s https://www.un.org/sustainabledevelopment/development-agenda/.
4. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (Digital Education Action Plan 2021- 2027). European Commission. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/digital-education-action-plan_en.
5. Analiza o uresničevanju ReNPIO 2013–2020 v letih 2014, 2015 in 2016. Andragoški center Slovenije. Pridobljeno s https://www.acs.si/wp-content/uploads/2019/02/Analiza_uresnicevanja_ReNPIO_2013-2020_v_letih_2014_2015_in_2016-1.pdf.
6. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 2011. Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf.
7. Benefits of Lifelong Learning – BeLL 2012-2014. 2014. German Institute for Adult Education. Pridobljeno s http://www.bell-project.eu/cms/wp-content/uploads/2014/06/final-report1.pdf.
8. COVID–19: Anketa o izobraževanju odraslih v Sloveniji v obdobju nedelovanja izobraževalnih zavodov. 2020. European Association for Education of Adults. Pridobljeno shttps://enovicke.acs.si/anketa-eaea-o-delovanju-izobrazevanja-odraslih-v-casu-covid-19-prispevek-slovenije/.
9. Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. Ministrstvo za javno upravo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/DID/Strategija-razvoja-informacijske-druzbe-2020.pdf.
10. Embracing the Culture of Lifelong Learning: Contribution to the Futures of Education initiative. 2020. UNESCO Institute for Lifelong Learning. Pridobljeno s https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000374112.
11. EUROSTAT podatkovna baza. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/eurostat/data/database.
12. Evropski izobraževalni prostor (European Education Area – EEA). 2020. European Commission. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/european-education-area_en.
13. Evropski zeleni dogovor. Evropski svet. Pridobljeno s https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/green-deal/
14. Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle. 2020. Andragoški center Slovenije. Pridobljeno s https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izhodisca-za-pripravo-javnoveljavnih-izobrazevalnih-programov-za-odrasle/.
15. Kodelja, K. (2004). O pojmu splošne izobrazbe. V: Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni izobrazbi. Portorož, 16. in 17. april 2004.
16. Muršak, J. Temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izobraževanja. 2012. Andragoški center Slovenije. Ljubljana.
17. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. 2019. Andragoški center Slovenije. Pridobljeno s https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/.
18. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti
19. Načrt okrevanja za Evropo. 2020. Načrt okrevanja za Evropo. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/info/strategy/recovery-plan-europe_sl.
20. Operativni program izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020. 2020. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pridobljeno s https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/op_slo_web.pdf.
21. Opolnomočenje odraslih po poteh usposabljanja. (CEDEFOP). Pridobljeno s https://www.cedefop.europa.eu/files/3081_en.pdf.
22. Opolnomočenje odraslih za aktivno sodelovanje pri postopkih prekvalifikacij ali dokvalifikacij. Pridobljeno s https://www.cedefop.europa.eu/files/slovenia_country_factsheet.pdf.
23. Politika in praksa vseživljenjskega svetovanja v EU: trendi, izzivi in priložnosti. 2020. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8284&furtherPubs=yes&fbclid=IwAR3mbOvzWK9wS6pbejYWL7yGpc_eBi8kzN2EmZ__OMa0G4GA6Zzpq6vCXjM.
24. Poročila o uresničevanju LPIO 2017, 2018 in 2019. Andragoški center Slovenije. Pridobljeno s https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/.
25. Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle. Evropska komisija. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1224&langId=sl.
26. Poti izpopolnjevanja – Strateški okvir izobraževanja in usposabljanja (Post ET 2020). Svet Evropske unije. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/education/policies/european-policy-cooperation/et2020-framework_en.
27. Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih. 2020. Uradni list RS, št. 6/18. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14115.
28. Priporočila OECD za izboljšanje upravljanja izobraževanja odraslih. 2018. OECD. Pridobljeno s https://www.oecd.org/skills/nationalskillsstrategies/Skills-Strategy-Implementation-Guidance-for-Slovenia-Executive-Summary-Slovenian.pdf.
29. Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (Programme for International Assessment of Adult Competences – PIAAC). 2016. OECD. Pridobljeno s https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2017/10/Skills-Matter-Slovenia-Slovenian-Version.pdf.
30. Program znanj in spretnosti – (Skills Agenda). European Commission. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=en.
31. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO 2013-2020). Uradni list RS, št. 90/13 in 6/18. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO97.
32. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za 2020–2030 (ReNPVO20–30). 2020. Uradni list RS, št. 31/20. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985.
33. Sklepi Sveta o ključni vlogi politik vseživljenjskega učenja pri omogočanju družbam, da bi pri obravnavi tehnološkega in zelenega prehoda podpirale vključujočo in trajnostno rast. 2019. Svet Evropske unije. Pridobljeno s https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52019XG1118(01)&from=SL.
34. Slovenska strategija pametne specializacije (S4). Pridobljeno s https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/s4_strategija_v_dec17.pdf.
35. Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba. 2020. Andragoški center Slovenije. Pridobljeno s https://www.acs.si/digitalna-bralnica/smernice-za-izvajanje-svetovalne-dejavnosti-v-izobrazevanju-odraslih-ki-se-izvaja-kot-javna-sluzba/.
36. Smernice za izvajanje ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2021–2025. 2021. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno s https://www.gov.si/teme/aktivna-politika-zaposlovanja/.
37. Strategija dolgožive družbe. 2017. UMAR. Pridobljeno s https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf.
38. Strategija razvoja in uporabe spretnosti. 2018. OECD. Pridobljeno s https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2017/10/Skills-Strategy-Diagnostic-report-Slovenia.pdf.
39. Strategija razvoja Slovenije 2030. 2017. Vlada Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf.
40. Strategije višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020 – 2030. Uradni list 4/93. Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STRA77.
41. Strateške podlage za prenovo programa OŠO. 2019. Andragoški center Slovenije. Pridobljeno s https://www.acs.si/digitalna-bralnica/strateske-podlage-za-prenovo-programa-osnovna-sola-za-odrasle/.
42. Strokovne podlage in izhodišča NPIO 2021-2030. 2020. Andragoški center Slovenije. Pridobljeno s https://web.acs.si/renpio2021-2030/
43. SURS podatkovna baza. Pridobljeno s https://www.stat.si/statweb.
44. Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna. 2010. Uradni list RS, št. 54/10 in 35/18. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5312.
45. Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1). 2018. Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7641.
46. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. 1996. Uradni list RS, št. 16/07. Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445.
47. Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij. 2015. Uradni list RS, št. 104/15. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6958.
48. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. 2006. Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19. Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4325.
49. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVIŠ). 2004. Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13. Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4093.
50. Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (ZNPK) (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09)
51. Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18)
52. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO in 54/21)
53. Zakon o gozdovih (ZKme-1) (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)
54. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg)
55. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1) (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15)
56. Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE)
57. Zakon o tujcih (ZTuj-2) (Uradni list RS, št. 50/11 (57/11 – popr.), 26/14, 45/14 – UPB1, 90/14, 19/15, 47/15 – ZZSDT, 5/17, 16/17 – UPB5, 59/17, 1/18 – UPB6 (9/18 – popr.), 62/19 – odl. US, 57/21, 91/21 – UPB9 (95/21 – popr.)
58. Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 54/21)
59. Zakon o voznikih (ZVoz-1) (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20)
1 Strategijo razvoja Slovenije 2030. 2017. Vlada RS: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf
2 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. MIZŠ: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2017/09/Bela-knjiga-o-vzgoji-in-izobra%C5%BEevanju-v-RS-2011.pdf
3 Operativni program izvajanja kohezijske politike za finančno perspektivo 2014–2020. Vlada RS. https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/op_slo_web.pdf
4 S4 – Slovenska strategija pametne specializacije; https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/S4-Slovenska-strategija-pametne-specializacije/Slovenska-strategija-pametne-specializacije.pdf
5 Strategija dolgožive družbe. 2017. UMAR, MDDSZ. Vlada Republike Slovenije. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf
6 Nacionalna strategija bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, vlada, 19. decembra 2019, https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/
7 PIAAC – programme for the international assessment of adult competencies: http://piaac.acs.si/en/survey/
8 Smernice za izvajanje Strategije spretnosti za Slovenijo upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji (OECD, 2018) https://www.gov.si/assets/Ministrstva/MIZS/Dokumenti/Novice/ca91e42a0f/OECD_Skills_Strategy_2018_Povzetek.pdf
9 Stopnje besedilnih in matematičnih spretnosti se po raziskavi PIAAC razvrščajo na pet ravni.
10 Stopnje reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih se po raziskavi PIAAC uvrščajo na tri ravni.
11 Strategija dolgožive družbe, 2017, UMAR: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf.
12 Smernice za izvajanje ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2021–2025. MDDSZ, 2020. https://www.gov.si/teme/aktivna-politika-zaposlovanja/
13 Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, 2019: https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/.
14 Smernice za izvajanje Strategije spretnosti za Slovenijo: izboljševanje upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji: https://www.oecd.org/skills/nationalskillsstrategies/Skills-Strategy-Implementation-Guidance-for-Slovenia-Executive-Summary-Slovenian.pdf
15 Uradni list RS, št.18/20: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0603?sop=2020-01-0603
16 Agenda 2030, OZN, https://sdgs.un.org/2030agenda
17 Evropski zeleni dogovor, 2019, Evropska komisija, https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl
18 Employment, Social Affairs & Inclusion, European Comission, https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=en
19 Education and Training, European Comission, https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/european-education-area_en
20 Digital Education Action Plan (2021-2027). European Comission, https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/digital-education-action-plan_en
21 Poti izpopolnjevanja: nova priložnost za odrasle. Evropska komisija. https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1224&langId=sl
22 Green Paper on Ageing: Fostering solidarity and responsibility between generations. 2021. European Comission. https://ec.europa.eu/info/files/green-paper-ageing-fostering-solidarity-and-responsibility-between-generations_en
23 Evropski steber socialnih pravic. Evropska komisija. https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl.
24 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2021%3A102%3AFIN&qid=1614928358298
25 Priporočilo Komisije (EU) 2021/42 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19. C/2021/1372. OJ L 80, 8. 3. 2021 (EUR-Lex - 32021H0402 - EN - EUR-Lex (europa.eu).
26 Council Recommendation of 30 October 2020 on A Bridge to Jobs – Reinforcing the Youth Guarantee and replacing the Council Recommendation of 22 April 2013 on establishing a Youth Guarantee (2020/C 372/01
27 Nacionalni načrta za okrevanje in odpornost, 72. seja vlade 28. aprila 2021.
28 Slovenia 2020 Skills forecast. Cedefop. https://www.cedefop.europa.eu/files/skills_forecast_2020_slovenia.pdf
29 Raziskava spretnosti odraslih PIAAC v Sloveniji 2016 – ključni poudarki: https://www.oecd.org/skills/piaac/Skills-Matter-Slovenia-Slovenian-Version.pdf
30 ISCED: International Standard Classification of Education (Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja).
ISCED 0-2: osnovnošolska in nižja poklicna izobrazba.
ISCD 3-4: srednja poklicna, štiriletna srednja in višja strokovna izobrazba.
ISCED 5-8: višja in visoka izobrazba, specializacija, magisterij in doktorat.
31 Podatkovna baza za spremljanje uresničevanja ReNPIO pri ACS vključuje le programe, ki jih je sofinanciral MIZŠ, ne pa tudi programov izobraževanja odraslih iz ukrepov drugih ministrstev.
32 Slovenija je sodelovala v drugem krogu raziskave.
33 OECD Skills Studies Skills Matter Additional results from the Survey on Adult Skills 2019: file:///D:/ESTERA/PIAAC%20SKUPNA%20MAPA/OBJAVE%20PIAAC%202018/Skills_Matter_Additonal_Results_from_the_Survey_of_Adult_Skills_ENG.pdf
34 http://www.efad.org/media/1263/eurydice-report_adult-education-and-training-i-europe_2015.pdf
35 Education and Training Monitor 2014: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/48160599-0428-4c53-86f9-4e91ab2940c5/language-en
36 Rezultati za Slovenijo so objavljeni tudi v raziskovalnem poročilu Poročilo o raziskavi Spretnosti odraslih Tematske študije, 2018 in monografiji Spretnosti odraslih, 2018.
37 Pod prvo ravnjo: besedilo nima nobenih značilnosti, ki so lastne digitalnim besedilom. prva raven: zahtevana informacija je enaka ali podobna informaciji iz vprašanja, obvlada osnovno besedišče, prisotnih malo ali nič motečih informacij; druga raven: išče ujemanje med besedilom in informacijami, prisotnih nekaj nasprotujočih informacij, navigira znotraj digitalnega besedila; tretja raven: besedila so zgoščena in daljša, prepozna, interpretira ali ovrednoti eno ali več informacij, pogosto sklepa, izlušči pomen in zanemari nebistveno, pogosto so prisotne nasprotujoče si informacije; 4/5. raven: poveže, interpretira ali sintetizira informacije iz daljših besedil, kompleksno sklepa in uporabi splošno znanje, pogoste so pogojne informacije, moteče informacije so na videz enake kot prave. Povezuje več zgoščenih besedil, sintetizira podobne ali nasprotujoče si informacije, ocenjuje zanesljivost virov, prepozna prefinjene retorične namige, pri sklepanju si pomaga s splošnim strokovnim znanjem.
38 Zaradi nizkega deleža odraslih v Sloveniji, ki so dosegli najvišje ravni besedilnih spretnosti, sta 4. in 5. raven v preglednici prikazani združeno.
39 Dejavnosti v izobraževanju odraslih zagotavljajo podporo udeležencem, izvajalcem, strokovnjakom v razvojni dejavnosti in raziskavah in urejevalcem politike; dopolnjujejo programsko ponudbo in so umeščene med prednostna področja.
40 Izraz »temeljne zmožnosti« obsega osem temeljnih zmožnosti evropskega referenčnega okvira: 1. sporazumevanje v maternem jeziku, 2. sporazumevanje v tujih jezikih, 3. matematično kompetenco ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, 4. digitalno pismenost, 5. učenje učenja, 6. socialne in državljanske kompetence, 7. samoiniciativnost in podjetnost, 8. kulturno zavest in izražanje.
41Utemeljitev za umestitev starejših od 65 let v posebno ciljno skupino: osebe v poznejših letih življenja s svojo posebno problematiko so 1. starejši zaposleni, 2. osebe pred upokojitvijo, ki potrebujejo izobraževanje, da lahko ostanejo na delovnem mestu ali se pripravijo na 3. dejavno staranje po upokojitvi in številne socialne vloge, ki naj jih povežejo z drugimi generacijami, in 4. starejše osebe v odvisnosti od pomoči drugih. Vse te skupine zlahka prizadenejo tudi značilnosti drugih marginaliziranih skupin z nizkimi ravnmi pismenosti in digitalnih spretnosti itd., kar vodi v izključenost in zapravljen človeški in družbeni kapital starejših. Starejši so velika družbena skupina, do leta 2030 bo delež narasel do 40 %, kar je in bo v prihodnje vse večji družbeni izziv na številnih področjih, tudi v izobraževanju kot podlagi za družbeno vključenost starejših.
42 Kot so na primer odrasli iz manj razvitih regij in podeželsko prebivalstvo, Romi, pripadniki manjšin, priseljenci, brezdomci, invalidi, odrasli s posebnimi potrebami in zaprte osebe.
43 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/DOC/?uri=CELEX:52021DC0102&from=SL
44 Na ravni EU se je že pred časom v okviru delovanja Stalne skupine za kazalnike in merila (Standing Group on Indicators and Benchmarks) razmišljalo o združitvi prvih dveh kazalnikov (po obeh anketah: o izobraževanju odraslih in o delovni sili), ki merita vključenost v VŽU, s težnjo merjenja vključenosti v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem. Združitev obeh metodologij ni bila izvedena, je pa metodologija raziskovanja aktivnega in neaktivnega prebivalstva – ANP (prej: Anketa o delovni sili/Labour Force Survey – v originalu ta naziv ostaja, v slovenščini je spremenjen s ciljem razumevanja vsebine iz ADS v ANP) dobila dodatni metodološki okvir merjenja 12 mesecev udeležbe v VŽU pred anketiranjem, z merjenjem vsaki dve leti. Z dodajanjem metodologije merjenja tudi v 12-mesečnem ciklu poleg štiritedenskega v letu 2022 zaradi lažjega prepoznavanja k slovenski krajšavi ANP dodajamo časovno oznako merjenja (ANP4t; ANP12m). Pri tem Anketa o izobraževanju odraslih zajema podatke nekoliko širše in vsakih šest let. Na ravni EU tako še vedno obstajata obe anketi/raziskovanji, zato je smiselno, da se v ReNPIO 2022–2030 zaradi primerljivosti opredelijo vse tri ciljne vrednosti.
45 SRS 2030 postavlja enako ciljno vrednost tega kazalnika. Po ANP se vsako leto meri vključenost anketirancev v katero koli obliko VŽU v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem (rezultate objavlja EUROSTAT).
46 Zadnja izvedba ankete do zdaj.
47 Vsakih šest let meri vključenost anketirancev v VŽU v dva-najstih mesecih pred snemanjem (rezultate objavlja EURO-STAT). AIO bo v naslednjem obdobju vsakih šest let meril vključenost anketirancev v VŽU oziroma njihovo udeležbo v dvanajstih mesecih pred snemanjem (rezultate objavlja EUROSTAT). Prihodnja izvedba AIO je načrtovana za leto 2022, naslednja pa za leto 2028. Do leta 2030 bosta tako izvedeni dve anketi. Z rezultati zadnje pred letom 2030 bomo preverjali doseganje ciljne vrednosti.
48 Opredelitev je zapisana k pojasnilom preračuna v dokumen-tu Evropske komisije (»Note for EMCO in SPC«, 22. junij 2021), ki so ga prejele države članice.
49 Pojmovanje pismenosti se z razvojem družbe nenehno spreminja. Pismenost v ožjem pomenu enačimo s sporazumevalno zmožnostjo, ki vključuje branje, poslušanje, govorjenje in pisanje. V širšem pomenu je pismenost zmožnost in družbena praksa, ki se vse življenje razvija v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove dejavnosti. Danes je pismenost vse bolj razumljena kot orodje za raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in sporazumevanje v sodobnem svetu, ki je bogat z besedili in informacijami v tiskani obliki ali na zaslonu, se vse bolj digitalizira in nenehno spreminja.
50 Po rezultatih PIAAC 2016 so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila ter uspešno uporabljati le preproste matematične operacije (Javrh, 2016).
51 Pojmovanje splošne izobraženosti lahko povzamemo v izjavi: »Izobražen človek mora biti sposoben misliti in pisati jasno in učinkovito; izobražen človek mora doseči poglobljeno znanje na nekaterih področjih vednosti in razviti sposobnost logičnega sklepanja in analiziranja; znati mora kritično presojati poti, po katerih pridobivamo in uporabljamo znanje /…/ še posebej mora biti poučen o estetskih in intelektualnih izkušnjah v zvezi z literaturo in umetnostmi, zgodovini, /…/ družbenih vedah, /…/ fizikalnih in bioloških znanostih; kazati mora določeno stopnjo razumevanja moralnih in etičnih problemov; seznanjen mora biti z drugimi kulturami, in kar ga razlikuje od neizobraženega človeka, je prav to, v kakšni meri je sposoben videti lastne življenjske izkušnje v širšem kontekstu.« (Kodelja, 2004, str. 38–39).
52 Tako imenovane spretnosti za življenje ('Life skills for Europe': https://eaea.org/wp-content/uploads/2018/01/LSE-leaflet_Slovenian.pdf): finančna, bralna, zdravstvena, medijska pismenost, spretnosti demokratičnega sodelovanja v družbenih procesih, medkulturni dialog in sobivanje različnih kultur in podobno). Treba je razvijati take spretnosti za življenje oziroma temeljne zmožnosti, ki so odraz sprotnih potreb odraslega in imajo dolgoročne učinke na vključevanje v VŽU. Te spretnosti krepijo posameznikovo avtonomijo, razumevanje delovnih in življenjskih okoliščin ter ustrezna ravnanja in podobno.
53 Evropska ciljna vrednost do leta 2025, opredeljena v Evropskem programu znanja in spretnosti (Skills Agenda 2020): https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=en
54 ibid 48.
55 Ukrepi na področju višjega strokovnega izobraževanja se izvajajo v skladu s Strategijo višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2030: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Visje-strokovno-izobrazevanje/Strategija-visjega-strokovnega-izobrazevanje-RS-2020-2030/Strategija-visjega-strokovnega-izobrazevanja-v-Republiki-Sloveniji-za-obdobje-20202030.pdf
56 https://www.ess.gov.si/_files/11238/Analiza_Napovednik_zaposlovanja_2018_I.pdf
57 https://www.ess.gov.si/_files/13704/Porocilo_Napovednik_zaposlovanja_2020_II.pdf
58 Poročilo o razvoju – UMAR (2019)
59 Zbirka delovni zvezki: UMAR. Znanje in spretnosti prebivalcev v Sloveniji. 2018. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2018/Znanje_spretnosti_odraslih_prebivalcev_v_Sloveniji.pdf
60 Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij, 4. člen, Uradni list RS, št. 104/15.
61 V Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006, dopolnitve 2017 in 2019) in v Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (2004, dopolnitev 2013).
62 ZOFVI za področje vzgoje in izobraževanja opredeljuje strokovne delavce, ki izvajajo izobraževalne programe osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ki vodi k pridobitvi izobrazbe in v katere se lahko vključujejo tudi odrasli. Strokovne delavce v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju natančneje opredeljuje ZPSI-1, strokovne delavce v višjem strokovnem izobraževanju pa ZVSI.
63 ZIO-1 opredeljuje, da so strokovni delavci v javno-veljavnih izobraževalnih programih za odrasle: učitelj, organizator izobraževanja odraslih in drugi strokovni delavci (19. člen); strokovni delavci v dejavnostih (26. člen) so: svetovalni delavec v izobraževanju odraslih, organizator izobraževanja odraslih in drugi strokovni delavci;
64 ZIO-1 osebje, ki deluje v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, poimenuje izobraževalci v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle (23. člen).
65 ZPSI-1 določa, da mora izvajalec poklicnega in strokovnega izobraževanja zagotavljati kakovost vzgojno-izobraževalnega dela po načelih celovitega sistema vodenja kakovosti, ki upošteva tudi skupni evropski okvir zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju (16. člen).
66 ZIO-1 opredeljuje, da morajo imeti javne organizacije, ki izvajajo izobraževalne programe za odrasle in dejavnosti, ki se financirajo iz javnih sredstev, vzpostavljen notranji sistem kakovosti za sprotno spremljanje in samoevalvacijo (68. člen).
67 V skladu s Priporočili OECD za izboljšanje upravljanja na področju izobraževanja odraslih.
»2. Okrepljen medresorski nadzor in odgovornost v izobraževanju odraslih za izboljšanje usklajenosti politik ter partnerstev med ministrstvi in deležniki.
4. Okrepitev medministrskega usklajevanja na področju izobraževanja odraslih z izboljšanjem ozaveščenosti in spretnosti javnih uslužbencev ter priznavanja in zagotavljanja sredstev za usklajevanje.
5. Okrepitev sodelovanja med vlado z ministrstvi in občinami za uskladitev nacionalnih in lokalnih prizadevanj ter sodelovanja med lokalnimi deležniki za izboljšano uporabo sredstev, znanja in sposobnosti v vsaki regiji.
6. Krepitev sodelovanja vlade/ministrstev z deležniki na področju izobraževanja odraslih za boljše izpolnjevanje potreb odraslih v izobraževanju in delodajalcev.« (https://www.oecd.org/skills/nationalskillsstrategies/Skills-Strategy-Implementation-Guidance-for-Slovenia-Executive-Summary-Slovenian.pdf)
68 Letni program izobraževanja odraslih samoupravnih lokalne skupnosti opredeljuje 51. člen ZIO-1.
69 Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, OZN, https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/uresnicevanje-agende-2030/
70 Sklepi Sveta Evropske unije, 10. december 2019, Evropski svet, https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2019/12/10/sustainable-europe-by-2030-council-adopts-conclusions/
71 Povzeto po zgoraj navedenem dokumentu.
72 Priporočilo Komisije (EU) 2021/42 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19. C/2021/1372. OJ L 80, 8. 3. 2021 (EUR-Lex - 32021H0402 - EN - EUR-Lex (europa.eu).
73 Zadnja izvedba ankete do zdaj.
