Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 14. 3. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 266 Tacen – zahod – severni del
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 266 Tacen – zahod – severni del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja treh večstanovanjskih stolpičev s pripadajočimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) | M 1:1000 |
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:4000 |
3. Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 Katastrski načrt z območjem OPPN | M 1:500 |
3.2 Geodetski načrt z območjem OPPN | M 1:500 |
3.3 Načrt parcelacije zemljišč | M 1:500 |
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih prostorskih ureditev | |
4.1 Ureditvena situacija – parter | M 1:500 |
4.2 Ureditvena situacija – klet | M 1:500 |
4.3 Značilna prereza | M 1:500 |
4.4 Prometna situacija, varstvo pred nesrečami | M 1:500 |
4.5 Zbirni načrt komunalne infrastrukture | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. prikaz stanja v prostoru,
2. izvleček iz OPN MOL ID,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Delavnica, d.o.o., Tržaška cesta 3a, Vrhnika, številka projekta 017/2018, november 2021.
6. člen
(1) Območje OPPN obsega severni del enote urejanja prostora ŠE-615 in del enote urejanja prostora ŠE-413.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 123/1, 124, 125/1 ter del zemljišča s parcelno številko: 125/2, vse v katastrski občini 1753 Vižmarje.
(3) Površina OPPN znaša 6.678 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti, in sicer:
– S – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stolpičev,
– C – površine, namenjene razširitvi Marinovševe ceste.
(5) Območje OPPN in prostorski enoti so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt z območjem OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt z območjem OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje je prometno dostopno po obstoječi Marinovševi cesti (kategorizirana lokalna krajevna cesta, odsek št. 215873), ki se navezuje na Tacensko cesto (državna cesta R3 639/1141) in s tem na mestno cestno omrežje. Cestni priključek za območje urejanja se uredi na Marinovševi cesti.
(2) Na odseku Marinovševe ceste med Tacensko cesto in severovzhodnim vogalom območja OPPN oziroma do servisnega uvoza obstoječega trgovskega kompleksa je urejen hodnik za pešce.
(3) Kolesarski promet je ob Marinovševi cesti voden po cestišču, na Tacenski cesti so namenske površine za kolesarje. Vzdolž Marinovševe ceste je načrtovana pomembnejša kolesarska smer na vozišču za ves promet: kolesarska pot ob Savi.
(4) Marinovševa cesta na odseku med servisnim dostopom za Spar na vzhodu in uvozom na parkirišče kajak kanu centra (v liniji mostu prek Save) na zahodu se razširi in asfaltira. Uredi se enotna asfaltirana površina, na severnejšem robu se s prometno signalizacijo označi ločeno površino za vodenje pešcev. Ob cestnem priključku za območje OPPN se uredi prehod za pešce preko dvignjenega dela vozišča, ki predstavlja tudi ukrep za umirjanje hitrosti motornega prometa. Vzdolž južnejšega roba Marinovševe ceste se vzdolž območja OPPN izvede višinsko ločeni hodnik za pešce.
(5) Najbližje postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov je ob Brodski cesti, v neposredni bližini križišča s Tacensko cesto, v oddaljenosti približno 200 m od severovzhodnega vogala območja OPPN.
(6) Neposredno severno od območja je večje rekreativno območje Kajak kanu center Tacen. Nekoliko zahodneje so pokrita teniška igrišča.
(7) Za karakter in identiteto območja je pomembna bližina Šmarne gore in Grmade, katerih izhodišče je oddaljeno pet minut hoda.
(8) Po Marinovševi cesti poteka obstoječa gospodarska javna infrastruktura, na katero se priključijo načrtovane stavbe.
(9) Vzhodno od območja je obstoječa večstanovanjska zazidava. Venec načrtovanih novih stavb je od obstoječih večstanovanjskih stavb v sosednji enoti urejanja prostora odmaknjen več, kot znaša višina načrtovane stavbe, merjene do njenega venca. V popoldanskih urah bodo novo predvideni stolpiči vplivali na osončenje obstoječih večstanovanjskih stavb vzhodno od območja OPPN, vendar pa osončenje obstoječih objektov ne bo manjše od normativov, določenih v Odloku o OPN MOL ID. Za omilitev vplivov je poleg zadostnega odmika med objekti ob vzhodnem robu območja načrtovana serija visokodebelne vegetacije za manjšanje tako vizualnih kot zvočnih vplivov.
(10) Širše območje je opremljeno z družbeno infrastrukturo, ki zadovoljuje potrebe novih stanovanjskih površin. Osnovna šola Vižmarje Brod je od območja oddaljena približno 1,3 km, Vrtec Šentvid, Enota Mravljinček, pa približno 0,5 km. V neposredni bližini je športni kompleks Kajak kanu center Tacen, blizu je Šmarna gora. Manj kot 100 metrov je oddaljena najbližja večja trgovina osnovne preskrbe na Marinovševi cesti. Še nekaj 100 metrov dalje je več oskrbnih programov ob Tacenski cesti (banka, lekarna, bari, restavracije).
(11) Znotraj območja OPPN je treba na nivoju terena zagotoviti dostop do tistega dela enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN, povezava je dopustna tudi pod terenom.
(12) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) Načrtovani stolpiči so namenjeni predvsem stanovanjem. Nestanovanjski program je dopusten v pritličjih, parkiranje je v kletnih etažah. V kletnih etažah in v pritličjih so dopustne tudi shrambe, kolesarnice, tehnični prostori in podobno.
(2) V prostorski enoti S so dopustne:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji.
(3) V pritličju stavb v prostorski enoti S so pod pogojem, da se zagotovi neposreden zunanji dostop, dopustne tudi:
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter glasbene šole,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante in podobno,
– 12650 Stavbe za šport: samo telovadnice za fitnes, aerobiko, ples in jogo, wellness, fizioterapija in podobno.
(4) V pritličju stavb v prostorski enoti S so pod pogojem, da se zagotovi neposreden zunanji dostop, v prostorih, orientiranih proti Marinovševi cesti, dopustne tudi:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo okrepčevalnica, slaščičarna ali bife,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse, razen avtopralnice,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice: samo galerije in knjižnice.
(5) V prostorski enoti C so dopustne:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(6) Na celotnem območju OPPN so dopustni:
– pomožni objekti, ki dopolnjujejo funkcijo stolpičev in jih po svojem namenu ne presegajo ter zaradi njih ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi (v atrijih stanovanj nadstreški, na skupnih zunanjih površinah kolesarnice, nadstreški ipd.),
– objekti, vodi in naprave komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa, površine za pešce, trgi in biotopi,
– otroška in športna igrišča,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti S je:
– trije večstanovanjski stolpiči imajo kvadratasto tlorisno zasnovo, v prostor so postavljeni v smeri sever–jug, z medsebojnim zamikom,
– kletna parkirna etaža je skupna za vse stolpiče,
– na severovzhodnem delu je uvozna klančina v kletno parkirno etažo,
– na vzhodni strani stavb so dostopne površine ter glavni vhodi v stavbe,
– na zahodni strani stavb ter med njimi so pretežno zelene površine, namenjene stanovalcem, neposredno ob objektih pa tudi za ureditev vrtov oziroma atrijev pritličnih stanovanj,
– v prostorih med in ob objektih so otroška igrišča ter druge površine za rekreacijo in druženje stanovalcev,
– vzhodno in zahodno od objektov je obvezna zasaditev dreves,
– višinska kota terena ob stavbah je prilagojena koti pritličja,
– v smeri od Marinovševe ceste proti jugu poteka notranji dostop, ki predstavlja glavni dostop do objektov za pešce, kolesarje ter tudi za dostavo in interventni dostop z motornimi vozili,
– notranji dostop predstavlja tudi glavni dostop do tistega dela enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN,
– zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta prikazani v grafičnem načrtu št. 4.1 »Ureditvena situacija – parter«.
(2) Zasnova ureditve v prostorski enoti C je:
– območje za razširitev Marinovševe ceste.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov ter usklajene v barvah in materialih.
(2) Streha stolpičev mora biti ravna (naklon do 10 %), v terasnem delu pohodna ali zazelenjena. Če je površina strehe nad zadnjo etažo večja od 400,0 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), mora biti urejena kot zelena streha.
(3) Ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene. Ograje na robu terasne etaže morajo biti vsaj delno transparentne.
(4) Zunanje enote tehnoloških naprav (klimatskih naprav) so lahko locirane le na vizualno neizpostavljenih delih stavbe oziroma morajo biti za celoten kompleks enotno zakrite.
(5) Oblikovanje pomožnih objektov mora biti usklajeno z oblikovanjem stolpičev (materiali, barve ipd.). Pomožni objekt, kjer bo zbirno/odjemno mesto za smeti, mora biti pokrit, lahko je tudi delno ali v celoti zaprt. V primeru, da se umesti v bližino večstanovanjskih objektov, mora biti zaprta vsaj stranica objekta, obrnjena proti večstanovanjskem objektu. Zunanje kolesarnice morajo biti zaprte in opremljene tako, da omogočajo zaklepanje koles.
(6) Površina vsakega posameznega pomožnega objekta na skupnih zunanjih površinah (objekt na zbirnem mestu za smeti, transformator, kolesarnica ipd.) je lahko največ 100 m2, v atrijih stanovanj pa največ 20 m2.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– zunanje površine morajo oblikovati primeren prehod med obstoječo pozidavo in odprtimi zelenimi površinami,
– med stavbami je treba oblikovati odprte površine in zagotoviti prehodnost območja,
– pešpoti in druge zunanje površine, namenjene za stanovalce, morajo biti opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno,
– vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam in zagotavljati univerzalno dostopnost v skladu s predpisi,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene v skladu s smernico SZPV 206 (ali novejšo, ki določa površine za gasilce ob stavbah),
– v prostorski enoti S je treba najmanj 30 % površin gradbene parcele urediti kot odprte bivalne površine. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, in ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (to so na primer dostopi, dovozi, intervencijske poti, parkirišča, prostori za ekološke otoke ipd.). Namenjene so skupni rabi vseh prebivalcev območja (površine vrtov stanovanj oziroma atrijev se ne štejejo kot odprte bivalne površine). Od odprtih bivalnih površin mora biti površin, namenjenih za otroško igrišče, najmanj 7,5 m2 na stanovanje in najmanj 5,0 m2 na stanovanje za druženje stanovalcev. Največ 20 % odprtih bivalnih površin je lahko tlakovanih. Če gre za ureditev večnamenske ploščadi, je tlakovanih površin lahko tudi več, vendar največ 40 %. Ostale odprte bivalne površine morajo biti zelene na raščenem terenu,
– pred vhodi v stolpiče je treba postaviti klopi,
– površine za igro otrok morajo biti namenjene različnim starostnim skupinam otrok, raznovrstne po reliefu in ureditvi, opremljene z igrali. Najmanjša velikost enovitega otroškega igrišča je 200,0 m2,
– površine za druženje stanovalcev morajo biti opremljene z mikrourbano opremo, ki omogoča druženje (klopi, mize ipd.),
– ograditi je dopustno samo igrišča in atrije stanovanj,
– površine za igro je dopustno ograditi z živo mejo, ozelenjenimi žičnimi ograjami ali podobno, do višine 1,0 m. Športna igrišča je dopustno ograditi z varovalno ograjo, ki mora biti transparentna, lahko je iz kovinske mreže ali podobno in primerne višine glede na vrsto športa,
– ograditev atrijev je dopustna z ozelenjenimi žičnatimi ograjami ter z živo mejo do višine največ 1,8 m ali z enotno oblikovanimi lesenimi ograjami, ki morajo biti vsaj 20 % transparentne z višino največ 1,8 m. Ograje med posameznimi atriji morajo biti enotno oblikovane in so lahko visoke največ 2,0 m,
– na raščenem terenu je treba zasaditi nova drevesa z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,0 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,2 m. Najmanjše skupno število dreves na raščenem terenu je 20. Do 30 % dreves je dopustno nadomestiti z visokimi grmovnicami,
– drevesa (lahko manjša) je treba posaditi tudi na odprtih bivalnih površinah nad kletno etažo (v koritih ali na območjih z zadostno debelino zemljine – lokalni hribčki ali podobno),
– izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Ureditvena situacija – parter«, trasa intervencijske poti je določena v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometna situacija, varstvo pred nesrečami«.
(regulacijski elementi in odmiki)
(1) Posegi v prostor morajo upoštevati vse regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objekti na terenu in v nadstropjih ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost gradbene parcele. Gradbeno mejo lahko presegajo komunalni priključki, ograje, atriji, urbana oprema ter spominska obeležja,
– gradbena meja pod zemljo (GMz) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati v etažah pod pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost gradbene parcele. Gradbeno mejo pod zemljo lahko presegajo komunalni priključki, vhodi, stopnišča, rampe, zračniki in podobni tehnični elementi,
– terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad vencem zadnje tipične etaže stavbe, bruto tlorisna površina (v nadaljnjem besedilu: BTP) terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe. Odmik terasne etaže od roba najbolj izpostavljenega dela stavbe v zadnji etaži pod vencem stavbe mora biti najmanj 2,0 m, razen v delu, kjer so vertikalna komunikacijska jedra in inštalacijski jaški,
– višina stavbe (h) je najvišja dopustna višina stavbe – merjena je od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe do venca zadnje etaže stavbe, nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje stavbe, inštalacijske jaške, jaške dvigal, dostope na streho, zaščitno ograjo, svetlobnike in podobno,
– višina venca (hv) je največja dopustna višina venca zadnje etaže pod terasno etažo. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod teraso, v višino venca se ne štejejo zaščitne ograje.
(2) Odmiki med fasadami stavb in deli stavb, ki so višji od 14,0 m:
– na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), morajo biti najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe, merjene do njenega venca,
– na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, najmanj enaki ali večji od višine višje stavbe, merjene do njenega venca.
(3) Za pomožne objekte gradbene meje (GM) in gradbene meje pod zemljo (Gmz) ne veljajo.
(4) Pomožni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,0 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
(5) Regulacijski elementi so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Ureditvena situacija – parter«, št. 4.2 »Ureditvena situacija – klet« in št. 4.3 »Značilna prereza«.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Višinski gabarit stavb A, B in C je: |
– etažnost nad terenom: | do P+3+T |
– višina h: | do 17,5 m |
– višina hv: | do 14,0 m |
(2) Višinski gabarit stavbe U in pomožnih objektov je: |
– etažnost nad terenom: | P |
– višina h: | do 4,2 m |
(3) Dopustna je izvedba največ dveh kletnih etaž, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov.
(4) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Ureditvena situacija – parter« ter št. 4.3 »Značilna prereza«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinska kota pritličja stolpičev A, B in C je 303,5 m n. v. Višinske kote drugih objektov se prilagajajo višini terena.
(2) Višinske kote zunanje ureditve se morajo prilagajati koti internega dostopa, kotam raščenega terena ali kotam zunanje ureditve.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Ureditvena situacija – parter«.
(1) Zmogljivost območja
– površina prostorske enote S: | 6.580 m² |
– površina prostorske enote C: | 98 m² |
– BTP nad terenom: | največ 8.000 m², najmanj 7.200 m² |
– BTP kletnih etaž: | največ 5.000 m², najmanj 4.500 m² |
– število stanovanjskih enot: | do 90 |
(2) BTP stavbe je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,2 m).
16. člen
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednji gradbeni parceli:
– ps: gradbena parcela stolpičev, ki meri 6.580 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 123/1, 124 in 125/1, vse v katastrski občini 1753 Vižmarje,
– pc: gradbena parcela Marinovševe ceste, ki meri 98 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 123/1, 124, 125/1 in 125/2, vse v katastrski občini 1753 Vižmarje.
(2) V posamezni gradbeni parceli se, brez spremembe površine gradbene parcele, zemljiške parcele lahko delijo, če je to potrebno zaradi komunalne infrastrukture ali za oblikovanje parcel za posamezen atrij oziroma vrt ali vzpostavitve etažne lastnine ali vzpostavitve navezav (tudi območij, na katerih se vzpostavi služnost) na tisti del območja enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN.
(3) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt parcelacije zemljišč«.
(1) Površina, namenjena javnemu dobru, je parcela z oznako »pc«.
(2) Površina, namenjena javnemu dobru, meri 98 m2.
(3) Javna površina je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt parcelacije zemljišč«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(1) Ureditev javnih površin ter ureditve prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju so lahko izvedene v ločenih etapah.
(2) Za vse večstanovanjske stolpiče v prostorski enoti S je treba pridobiti enotno gradbeno dovoljenje, gradnjo posameznega stolpiča in pripadajočih ureditev pa je dopustno izvajati v ločenih etapah.
(3) Razširitev Marinovševe ceste ter izvedba prehoda za pešce iz četrtega odstavka 7. člena tega odloka in ureditev hodnika za pešce v prostorski enoti C morajo biti izvedeni pred ali istočasno z začetkom uporabe prvega stanovanjskega stolpiča – stolpiča A.
(4) Pred ali istočasno z začetkom uporabe stolpiča A je treba urediti sorazmerne površine za igro otrok in druženje stanovalcev, lahko na začasni lokaciji, če bodo po izvedbi vseh stavb urejene drugje.
(5) Do začetka gradnje s tem OPPN določenih ureditev je v prostorski enoti S dopustno urediti zelene površine, vrtičke in/ali igrišča.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Ljubljana, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
20. člen
V času gradnje in uporabe objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
(1) Območje se nahaja na vodovarstvenem območju z oznako VVO IIIA, milejši vodovarstveni režim. Pri načrtovanju in izgradnji je treba upoštevati vse pogoje iz uredbe, ki ureja režim na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja.
(2) Objekte ali naprave je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %, je gradnja izjemoma dovoljena tudi globlje.
(3) Skladiščenje nevarnih snovi na vodovarstvenem območju ni dovoljeno.
(4) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode s streh objekta, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je možna, če je dno ponikovalnice najmanj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Druge padavinske odpadne vode je treba predhodno obdelati v lovilniku olj.
(5) Odvajanje padavinskih voda je treba urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin in površin s spremembo rabe, kar pomeni, da je treba prioritetno predvideti ponikanje, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(6) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(7) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. Za vse posege, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba pridobiti mnenje Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode.
Preprečevati je treba vnos tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki bi se lahko širile v prostor.
(1) Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov stanovanj) je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških igrišč in stanovanj.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času gradnje je treba upoštevati predpise o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
(1) Območje OPPN sodi v območje II. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije za izvedbo je treba izdelati elaborat zaščite pred hrupom v stavbah in zagotoviti ustrezno zvočno izolativnost fasadnih elementov skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Na območju OPPN niso predvidene dejavnosti, ki bi med obratovanjem povzročale povečano obremenitev okolja s hrupom. Na območju OPPN bodo glavni viri hrupa klimatske in prezračevalne naprave oziroma tehnika objekta. V izvedbeni projektni dokumentaciji je treba z umestitvijo objektov, kurilnih in prezračevalnih naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa z obratovalnim režimom virov hrupa in z drugimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom na območju OPPN in pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori v okolici ne bo presegala mejnih vrednosti kazalcev hrupa. Fasade predvidenih objektov, ki bodo orientirane proti bližnjim obstoječim stanovanjskim objektom in bi lahko delovale kot odbojne površine za hrup, morajo biti izvedene v zvočno absorpcijski izvedbi.
(1) Obstoječim stanovanjem v sosednjem območju in novim stanovanjem ter stanovanjskim stavbam za druge posebne družbene skupine je treba v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji, otroški sobi in v stanovanjski sobi zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro,
– dne 21. marca in 21. septembra – najmanj 3 ure.
(2) Določb prejšnjega odstavka ni treba upoštevati za največ 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno in prevzemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto mora biti na javni površni ali na robu z javno površino in prosto dostopno z namenom, da se odstranjevanje odpadkov izvaja na javni površini. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(2) Zbirna mesta morajo biti urejena tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Zagotoviti je treba ločeno zbiranje odpadkov na mestu nastanka.
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Osvetlitev površin mora biti usmerjena in izvedena z uporabo svetil, ki ne oddajajo visokega deleža svetlobe v modrem in ultravijoličnem delu spektra. Vse nove osvetlitve na območju morajo oddajati svetlobo s 3000 K ali toplejšo.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
28. člen
(1) Obravnavana lokacija se nahaja v območju, kjer je ocenjen pospešek tal za povratno dobo 475 let 0,285 g. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal in na tej osnovi določiti parametre za projektiranje konstrukcije.
(2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta. Nekonstrukcijski fasadni elementi ob morebitnem potresu ne smejo odpadati s stavbe in s tem ogrožati ljudi.
(3) Pri načrtovanju novogradnje je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zdrži rušenje objektov nanjo oziroma da zdrži 30 kPa nadtlaka, pri čemer se upošteva kriterij, ki nudi boljšo zaščito ljudem pri zaklanjanju, ali gradnjo zaklonišča osnovne zaščite, če to zahtevajo veljavni predpisi.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi iz stavbe in njihovo zbiranje na varnem mestu izven stavbe,
– odmike med objekti in od meje parcel oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila v skladu z veljavnimi predpisi,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Ocenjen čas intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana je 25 minut, čemur je treba prilagoditi načrtovanje požarne varnosti objektov in požarnovarnostne ureditve območja.
(3) Intervencijska pot poteka z Marinovševe ceste po interni dostopni poti na vzhodni strani območja. Pot v nadaljevanju proti jugu omogoča tudi interventni dostop do tistega dela enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometna situacija, varstvo pred nesrečami«.
(4) Požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(5) Z ustreznimi odmiki oziroma izbranimi materiali je treba omejiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
(6) V projektni dokumentaciji je treba predvideti notranje hidrantno omrežje, detekcijo požara, javljanje in prenos signala javni gasilski službi Mestne občine Ljubljana, odvajanje dima in toplote, ločevanje požarnih sektorjev ter druge požarnovarstvene ukrepe glede na koncept požarne varnosti za posamezni objekt.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
30. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse stalno povozne površine morajo biti ustrezno protiprašno tlakovane. Pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene.
(2) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe.
(3) Vsi priključki na javne ceste ter dovozi gasilskih in komunalnih vozil morajo biti izvedeni brez višinskih skokov za pešce na način, ki omogoča prehod gibalno oviranim osebam.
(4) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene na predpisano nosilnost in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.
(5) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometna situacija, varstvo pred nesrečami«.
(priključevanje na javno cestno omrežje)
(1) Dovoz do območja se uredi preko novega cestnega priključka na Marinovševo cesto.
(2) Cestni priključek, ki napaja stavbe v območju OPPN, mora preko internega dovoza omogočiti napajanje tudi tistega dela enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN.
(3) Vsi novi priključki morajo biti izvedeni v skladu z zakonodajo s tega področja in opremljeni s potrebno horizontalno in vertikalno signalizacijo.
(notranje prometne površine)
(1) Dostop do s tem OPPN načrtovanih stolpičev se izvaja preko notranjega dostopa, ki poteka po vzhodnem robu območja. Ta omogoča tudi prometno napajanje (za pešce, kolesarje in motorna vozila) tistega dela enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN.
(2) Notranji dostop za motorni promet mora biti širok najmanj 3,5 m, lahko ima tudi lokalna izogibališča.
(3) Notranji peš dostop mora biti širok vsaj 2,0 m.
(1) Parkirna mesta za motorna vozila je dopustno urediti samo v kletnih etažah.
(2) Na območju OPPN je za potrebe novih stavb treba zagotoviti naslednje število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM):
Namembnost objektov | Najmanjše število PM za motorna vozila | Najmanjše število PM za kolesa |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PM/stanovanje v velikosti do 70,0 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,0 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji | 0,8 PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce | 1 PM/2 stanovanji |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami | 1 PM/70,0 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 2 PM/100,0 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe | 1 PM/70,0 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,0 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina od 200,0 do 500,0 m2 BTP) | 1 PM/40,0 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 2 PM/100,0 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/70,0 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,0 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti do 200,0 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti nad 200,0 m2 BTP | 1 PM/25,0 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 1 PM/100,0 m2 BTP objekta |
12620 Muzeji, arhivi in knjižnice: | 1 PM/80,0 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/60,0 m2 BTP objekta |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (predšolska vzgoja) | 2 PM/oddelek | 2 PM/oddelek |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (ambulante) | 1 PM/20,0 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce | 1 PM/20,0 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev) | 1 PM/100,0 m2 BTP objekta | 1 PM/70,0 m2 BTP objekta |
(3) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Število PM za motorni promet iz prvega odstavka tega člena se v izračunu zaokroži navzgor.
(5) Od potrebnega števila PM za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5 % PM za druga enosledna vozila.
(6) PM za motorna vozila morajo biti opremljena z infrastrukturo za napeljavo vodov za električne kable, tako da bo omogočena naknadna vgradnja polnilnih mest za električna vozila brez večjih gradbenih posegov.
(7) Vsako parkirišče z več kot 100 PM za motorni promet mora imeti tudi vsaj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(8) Vsaj 1/3 od zahtevanih PM za kolesa je treba zagotoviti na nivoju terena, bodisi v pritlični etaži stolpičev ali v pomožnih objektih – kolesarnicah, ki morajo biti postavljene v bližini vhodov v stolpiče.
(9) Ostala PM za kolesa se lahko zagotovijo v kolesarnicah v kletni etaži stolpičev. Do kolesarnic mora biti omogočen enostaven dostop s kolesi.
(10) PM za kolesa morajo omogočati priklepanje koles.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na vodovodno, kanalizacijsko, elektro in energetsko omrežje. Poleg tega so lahko priključene še na elektronska telekomunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– vsi sekundarni vodi potekajo v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč oziroma smiseln, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase komunalnih vodov, lokacije objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja komunalne infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne z upravljavci infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve,
– obstoječo komunalno infrastrukturo je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječih komunalnih vodov.
(2) Ureditev komunalne infrastrukture je prikazana v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalne infrastrukture«.
(1) Javno vodovodno omrežje je na območju že zgrajeno, oskrbovano je z vodo iz vodarne Šentvid. V Marinovševi cesti poteka javni vodovod NL DN 150 iz leta 2009. Vodovod je navezan na vodovod Ped 110 v zahodni strani Tacenske ceste. V vzhodni strani Tacenske ceste poteka primarni vodovod JE DN 300 iz leta 1992.
(2) Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječe javno vodovodno omrežje v Marinovševi cesti preko vodovodnega priključka (predvidoma NL DN 100). Vodomerno mesto je predvideno kot zunanji vodomerni jašek s tremi vodomeri, ločeno za vsak stolpič posebej oziroma v zidni niši na notranji strani stene objekta, ki leži najbližje javnemu vodovodu.
(3) Pri izvedbi vodovodnega priključka je treba upoštevati tehnične normative proizvajalca in interni dokument JP VOKA SNAGA d.o.o. Tehnična navodila za vodovod.
(4) Požarna varnost se bo delno zagotavljala iz javnega vodovodnega omrežja. Požarno vodo bo možno zajeti iz dveh obstoječih hidrantov v Marinovševi ulici in enega obstoječega hidranta med blokoma Tacenska cesta 125 D in 123 B. Preostalo požarno vodo je možno zagotoviti z internim hidrantnim omrežjem. V ta namen je treba zagotoviti zadostno dimenzioniran vodovodni priključek.
(1) Na širšem obravnavanem območju poteka javna kanalizacija. V Marinovševi cesti poteka javni kanal za odvod komunalne odpadne vode B DN 300 iz leta 1979, ki se navezuje na kanal B DN 400 v Tacenski cesti. Kanalizacija poteka naprej proti vzhodu v Brodski cesti do čistilne naprave Brod.
(2) Priključevanje večstanovanjskih stolpičev na obstoječo javno kanalizacijo bo izvedeno preko skupnega kanalizacijskega priključka na javni kanal v Marinovševi cesti severno od predvidenih objektov.
(3) Čiste padavinske vode se ponikajo na zahodni strani območja OPPN.
(4) Interni kanal za komunalne odpadne vode in ponikovalna polja morajo biti locirani v primerni oddaljenosti od grajenega objekta (podzemne garaže). Hišni priključki naj potekajo v utrjenih dostopnih prometnih površinah ali zelenih površinah tako, da bo omogočeno vzdrževanje in čiščenje hišnih priključkov.
(1) Stavbe se za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode, tehnologije in kuhanja priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 500 mbar – 1 bar.
(2) Obstoječe srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje S1900 v dimenziji DN200, preko katerega se bo vršila oskrba stavb, poteka po vzhodnem robu. Posegi v prostor na območju bodo posegali tudi v območje varovalnega pasu obstoječega plinovodnega omrežja. Zaščito obstoječega plinovodnega omrežja je treba izvesti z ustreznimi odmiki načrtovanih posegov in morebitnimi posebnimi varnostnimi ukrep, ki jih mora predhodno potrditi in z njimi soglašati Energetika Ljubljana, d.o.o.
(3) Za priključitev predvidenih stavb na plinovodno omrežje je treba izvesti nov priključek od distribucijskega plinovodnega omrežja do skupne kleti ter interni plinovodni razvod do posameznega stolpiča po skupni kleti. Priključek se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi pred vstopom v klet. V omarici za glavno plinsko zaporno pipo se vgradi regulator tlaka z 1 bar/100 mbar. Pod stropom garaže se izvede skupna plinska napeljava do posameznega stolpiča. Višina kletne etaže mora biti najmanj 2,5 m. Nad vstopom v garažo mora biti pri vratih nameščena varnostna višinska letev na višini, ki bo onemogočala nalet vozil v plinsko napeljavo. Za posamezen stolpič se poleg glavnih vstopnih vrat v stolpič izvede odcep – priključek, ki se zaključi z zaporno pipo za stolpič. Od tu naprej gre napeljava do posameznega dvižnega voda s plinomeri, kjer se pred vsakim plinomerom predvidi regulator tlaka z 100/23 mbar.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, pravilnikom, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakam do vključno 16 bar in tehničnimi zahtevami za graditev distribucijskih plinovodov in priključkov ter notranjih plinskih napeljav Energetike Ljubljana, d.o.o.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za napajanje predvidenih objektov je treba v skupni kletni etaži zgraditi transformatorsko postajo, ki omogoča vgradnjo transformatorja 1000 kVA. Sosednji prostori ne smejo biti stanovanjski ali pisarniški prostori oziroma prostori, kjer se osebe zadržujejo dlje časa. Pri načrtovanju transformatorske postaje je treba upoštevati tudi širjenje hrupa. Zračenje mora biti urejeno z naravnim vlekom. Dostop, dovoz in vzdrževanje transformatorske postaje morajo biti omogočeni 24 ur na dan osebju distributerja električne energije in intervencijskim vozilom. Transformatorska postaja je lahko tudi prostostoječe izvedbe na stalno dostopnem mestu.
(2) Za vključitev transformatorske postaje v srednje napetostno omrežje bo treba položiti 20 kV kablovode v deloma obstoječo elektro kabelsko kanalizacijo v Marinovševi cesti in deloma novo elektro kabelsko kanalizacijo, ki jo je treba zgraditi med stavbami in obstoječim kabelskim jaškom KJ02829, ki ga je treba povečati.
(3) V stavbah se merilne naprave namestijo v energetski prostor v posamezni stavbi oziroma v drug prostor, kjer bodo omarice stalno dostopne distributerju električne energije. Merilne omarice ter dovodni kablovodi so predmet priključkov in v lasti uporabnikov.
(4) Osnova za izdelavo dokumentacije za gradbeno dovoljenje so Idejne rešitve št. 04/22 EE – napajanje za območje OPPN 266 Tacen Zahod.
(5) Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa posameznega objekta.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Objekti imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev omrežij. Pri gradnji cestne infrastrukture je treba predvideti koridorje za kabelsko kanalizacijo.
(1) Obstoječe omrežje javne razsvetljave poteka ob Marinovševi cesti. Na območju OPPN ni javnih površin, ki bi jih bilo potrebno opremiti z javno razsvetljavo javnega sistema.
(2) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(učinkovita raba energije v stavbah)
(1) Vse novo zgrajene stavbe morajo biti projektirane in zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(2) Na strehah stavb je dopustna namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika).
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
42. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, ob upoštevanju ostalih določb tega odloka, so:
1. višinska kota pritličja lahko odstopa do +/- 0,5 m,
2. pri parcelnih mejah je dopustno odstopanje do +/- 2,0 m, pri površinah parcel in prostorskih enot so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj poteka mej ter zaradi natančnejših geodetskih meritev, pri čemer se ne sme zmanjšati javnih površin,
3. kolesarnice so lahko na drugih lokacijah od predvidenih v grafičnem načrtu št. 4.1 »Ureditvena situacija – parter«, če so postavljene na isto razdaljo ali bliže vhodom v posamezno stavbo,
4. ne glede na določeno gradbeno mejo pod zemljo (GMz) na južni strani območja OPPN, se s pisnim soglasjem lastnikov zemljišč s parcelnimi številkami 126, 127 in 128, vse v katastrski občini 1753 Vižmarje, kletna etaža lahko gradi do parcelnih mej teh zemljišč. V primeru izgradnje stavb(e) v delu enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN, je dopustno kletne etaže stavb v območju OPPN povezati s kletnimi etažami stavb(e) v delu enote urejanja prostora ŠE-615 izven območja OPPN oziroma zgraditi skupno klet. Pri tem ni treba upoštevati južne gradbene meje pod zemljo GMz. Vse stične ureditve, tako v kletni etaži (povezava oziroma navezava) kot na parterju, se prilagodi na način, da tvorijo smiselno celoto,
5. v primeru, da se v Odloku o OPN MOL ID spremenijo parkirni normativi, je dopustno uporabiti normative, določene z Odlokom o OPN MOL ID, če ti zahtevajo manjše število PM,
6. pri načrtovanju in izvedbi so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja OPPN, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer – ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
43. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Najmanj dve leti pred predvideno pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, je investitor dolžan o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, če se z njima ne dogovori drugače.
(2) Investitor gradnje mora v roku največ dveh let po sprejetju OPPN začeti postopek pogodbene komasacije oziroma parcelacije, če parcelna struktura ni skladna z načrtom parcelacije iz OPPN.
(3) Investitorji in izvajalci imajo med gradnjo in po njej naslednje obveznosti:
– v času gradnje mora biti omogočeno nemoteno delovanje sosednjih objektov in zagotovljena nemotena komunalna oskrba prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani. Sočasno z gradnjo objektov mora biti zagotovljena prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času gradnje in po njej,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča zunaj območja OPPN, razen s soglasjem lastnikov zemljišč, na katera posega,
– promet mora biti v času gradnje organiziran tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– gradnjo morajo izvajati tako, da se izognejo vplivom na mehansko odpornost in stabilnost okolice oziroma da so vplivi čim manjši ter v dopustnih mejah,
– zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje – izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(1) Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev objektov in naprav,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije s katerimi ni spremenjen zunanji gabarit objekta,
– izvedba morebitne povezave v kletni etaži z gradnjo v tistem delu enote urejanja prostora ŠE-615, ki je izven območja OPPN,
– nadomestne gradnje v okviru gabaritov in dopustnih dejavnosti, ki so določeni s tem odlokom,
– postavitve pomožnih objektov v skladu z določbami tega odloka,
– spremembe namembnosti v skladu z določbami tega odloka.
(2) Naknadne zasteklitve balkonov, pergol in lož so dopustne le po enovitem projektu, če je pripravljen kot del dokumentacije izvedenih del za vzdrževanje objektov.
45. člen
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana,
– Četrtni skupnosti Šentvid.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2011-123
Ljubljana, dne 14. marca 2022
