Vsebina Uradnega lista

Senat Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto je na 12. dopisni seji dne 29. 3. 2022 s sklepom št. 3.1 na podlagi Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (OdUVŠUPNM), Uradni list RS, št. 172/21 in Zakona o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14 in 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl. US ter sklepa Upravnega odbora Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto št. 3.1 s konstitutivne seje dne 14. 3. 2022, sprejel

(1) Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (v nadaljevanju: VŠ GRM) je pravna oseba.

(2) VŠ GRM je samostojni izobraževalni in znanstveno-raziskovalni visokošolski zavod, ki ustvarja naravoslovna, znanja s področja upravljanja podeželja in krajine, naravovarstvena, znanja s področja gostinstva in turizma, kot tudi umetniška znanja. Na poligonih za usposabljanja (trening centri) razvija tudi različna usposabljanja (trening).

(3) Ustanovitelj VŠ GRM je Republika Slovenija.

(4) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije.

(5) Uradno ime visoke šole je: Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.

(6) Skrajšano ime: VŠ GRM.

(7) Ime v angleškem jeziku: Landscape Governance College Grm.

(8) Skrajšano ime v angleškem jeziku: LGC Grm.

(9) VŠ GRM lahko spremeni ime le s soglasjem ustanovitelja.

(1) Sedež VŠ GRM je v Novem mestu, Sevno 13, 8000 Novo mesto.

(2) Sprememba tega naslova ne predstavlja spremembe sedeža VŠ GRM in spremembe Statuta, če sedež VŠ GRM ostane na območju Novega mesta.

(1) VŠ GRM je pravna oseba, ki v pravnem prometu nastopa samostojno v svojem imenu in za svoj račun z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti določene z Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM in v skladu s tem Statutom brez omejitev.

(2) VŠ GRM odgovarja za obveznosti iz prvega odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem.

(3) VŠ GRM lahko v okviru svoje dejavnosti ter po predhodnem soglasju ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo.

(4) Ustanovitelj odgovarja za obveznosti VŠ GRM do vrednosti premoženja, pridobljenega iz javnih sredstev, s katerimi VŠ GRM razpolaga.

(1) VŠ GRM ima svoj logotip, ki se uporablja na vseh listinah.

(2) VŠ GRM ima pečat okrogle oblike: v sredini leži grb Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime visoke šole v slovenskem in angleškem jeziku.

(1) VŠ GRM izvaja nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela ter nacionalni program visokega šolstva na področju naravoslovja, upravljanja podeželja in krajine, naravovarstva, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, ter gostinstva in turizma, gastronomije. VŠ GRM izvaja tudi različna usposabljanja iz omenjenih in drugih področji, predvsem aplikativne narave (trening). Glavno področje delovanja VŠ GRM po predpisu, ki ureja uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (ICSED klasifikacija) je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (62).

(2) VŠ GRM izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.

(3) VŠ GRM izvaja tudi izobraževalno, raziskovalno, razvojno, svetovalno, knjižničarsko in založniško dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti v skladu z Odlokom o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (OdVŠUPNM) v nadaljevanju (Odlok o ustanovitvi VŠ GRM), in sicer:

– P85.422 Visokošolsko izobraževanje,

– P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

– P85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje,

– 01.110 Pridelovanje žit (razen riža) stročnic in oljnic,

– 01.120 Pridelovanje riža,

– 01.130 Pridelovanje zelenjadnic in melon, korenovk in gomoljnic,

– 01.140 Pridelovanje sladkornega trsa,

– 01.160 Pridelovanje rastlin za vlakna,

– 01.190 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin,

– 01.210 Vinogradništvo,

– 01.220 Gojenje tropskega in subtropskega sadja,

– 01.230 Gojenje citrusov,

– 01.240 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja,

– 01.250 Gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic,

– 01.260 Pridelovanje oljnih sadežev,

– 01.270 Gojenje rastlin za izdelavo napitkov,

– 01.280 Gojenje začimbnih, aromatskih in zdravilnih rastlin,

– 01.290 Gojenje drugih trajnih nasadov,

– 01.300 Razmnoževanje rastlin,

– 01.410 Prireja mleka,

– 01.420 Druga govedoreja,

– 01.430 Konjereja,

– 01.440 Reja kamel,

– 01.450 Reja drobnice,

– 01.460 Prašičereja,

– 01.470 Reja perutnine,

– 01.490 Reja drugih živali,

– 01.500 Mešano kmetijstvo,

– 01.610 Storitve za rastlinsko pridelavo,

– 01.620 Storitve za živinorejo, razen veterinarskih,

– 01.630 Priprava pridelkov,

– 01.640 Obdelava semen,

– 01.700 Lovstvo,

– 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti,

– 02.200 Sečnja,

– 02.300 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa,

– 02.400 Storitve za gozdarstvo,

– 03.110 Morsko ribištvo,

– 03.120 Sladkovodno ribištvo,

– 03.210 Gojenje morskih organizmov,

– 03.220 Gojenje sladkovodnih organizmov.

– 10.110 Proizvodnja mesa razen perutninskega,

– 10.120 Proizvodnja perutninskega mesa,

– 10.130 Proizvodnja mesnih izdelkov,

– 10.200 Predelava in konzerviranje rib,

– 10.310 Predelava in konzerviranje krompirja,

– 10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov,

– 10.390 Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave,

– 10.410 Proizvodnja olja in maščob,

– 10.420 Proizvodnja margarine in podobnih jedilnih maščob,

– 10.510 Mlekarstvo in sirarstvo,

– 10.520 Proizvodnja sladoleda,

– 10.610 Mlinarstvo,

– 10.620 Proizvodnja škroba in škrobnih izdelkov,

– 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic,

– 10.720 Proizvodnja prepečenca in piškotov; proizvodnja trajnega peciva in slaščic,

– 10.730 Proizvodnja testenin,

– 10.810 Proizvodnja sladkorja,

– 10.820 Proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov,

– 10.830 Predelava čaja in kave,

– 10.840 Proizvodnja začimb, dišav in drugih dodatkov,

– 10.850 Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov,

– 10.860 Proizvodnja homogeniziranih in dietetičnih živil,

– 10.890 Proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov, drugje nerazvrščenih,

– 10.910 Proizvodnja krmil,

– 10.920 Proizvodnja hrane za hišne živali,

– 11.010 Proizvodnja žganih pijač,

– 11.020 Proizvodnja vina in grozdja,

– 11.030 Proizvodnja sadnih vin in podobnih fermentiranih pijač,

– 11.040 Proizvodnja aromatiziranih vin iz grozdja,

– 11.050 Proizvodnja piva,

– 11.060 Proizvodnja slada,

– 11.070 Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod,

– 16.100 Žaganje, skobljanje in impregnacija lesa,

– 16.240 Proizvodnja lesene embalaže,

– 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja,

– 17.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona,

– 18.110 Tiskanje časopisov,

– 18.120 Drugo tiskanje,

– 18.130 Priprava za tisk in objavo,

– 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti,

– 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,

– 20.150 Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin,

– 20.530 Proizvodnja eteričnih olj,

– 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode,

– 37.000 Ravnanje z odplakami,

– 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov,

– 39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki,

– 43.110 Rušenje objektov.

– 43.120 Zemeljska pripravljalna dela,

– 43.390 Druga zaključna gradbena dela,

– 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil,

– 46.110 Posredništvo pri prodaji kmetijskih surovin, živih živali, tekstilnih surovin, polizdelkov,

– 46.130 Posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala,

– 46.170 Posredništvo pri prodaji živil, pijač, tobačnih izdelkov,

– 46.210 Trgovina na debelo z žiti, tobakom, semeni in krmo,

– 46.220 Trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami,

– 46.230 Trgovina na debelo z živimi živalmi,

– 46.310 Trgovina na debelo s sadjem in vrtninami,

– 46.320 Trgovina na debelo z mesom in mesnimi izdelki,

– 46.330 Trgovina na debelo z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, jedilnimi olji in maščobami,

– 46.340 Trgovina na debelo s pijačami,

– 46.360 Trgovina na debelo s sladkorjem, čokolado, sladkornimi izdelki,

– 46.370 Trgovina na debelo s kavo, čajem, kakavom, začimbami,

– 46.380 Trgovina na debelo z drugimi živili, tudi z ribami, raki, mehkužci,

– 46.610 Trgovina na debelo s kmetijskimi stroji, priključki, opremo,

– 46.710 Trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi,

– 46.730 Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo,

– 46.770 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki,

– 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili,

– 47.210 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s sadjem in zelenjavo,

– 47.220 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z mesom in mesnimi izdelki,

– 47.230 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z ribami, raki, mehkužci,

– 47.240 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi izdelki,

– 47.250 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s pijačami,

– 47.290 Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili,

– 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami,

– 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami,

– 47.622 Trgovina na drobno s papirjem in pisarniškimi potrebščinami,

– 47.761 Trgovina na drobno v cvetličarnah,

– 47.762 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z vrtnarsko opremo in hišnimi živalmi,

– 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki,

– 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah,

– 47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki,

– 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom,

– 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu,

– 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic,

– 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet,

– 52.100 Skladiščenje,

– 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu,

– 52.290 Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti,

– 55.100 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov,

– 55.201 Počitniški domovi in letovišča,

– 55.202 Turistične kmetije s sobami,

– 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom,

– 55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča,

– 55.209 Druge nastanitve za krajši čas,

– 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov,

– 55.900 Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve,

– 56.101 Restavracije in gostilne,

– 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati,

– 56.103 Slaščičarne in kavarne,

– 56.104 Začasni gostinski obrati,

– 56.105 Turistične kmetije brez sob,

– 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi,

– 56.290 Druga oskrba z jedmi,

– 56.300 Strežba pijač,

– 58.110 Izdajanje knjig,

– 58.120 Drugo tiskanje,

– 58.130 Izdajanje časopisov,

– 58.140 Izdajanje revij in druge periodike,

– 58.190 Drugo založništvo,

– 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,

– 62.010 Računalniško programiranje,

– 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih,

– 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,

– 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,

– 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi,

– 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje,

– 70.220 Drugo podjetništvo in poslovno svetovanje,

– 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje,

– 71.129 Drugo tehnično projektiranje in svetovanje,

– 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje,

– 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije,

– 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije,

– 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,

– 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij,

– 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora,

– 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja,

– 74.100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo,

– 74.200 Fotografska dejavnost,

– 74.300 Prevajanje in tolmačenje,

– 74.900 Druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti,

– 75.000 Veterinarstvo,

– 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup,

– 77.310 Dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem in zakup,

– 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup,

– 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del,

– 79.110 Dejavnost potovalnih agencij,

– 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj,

– 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti,

– 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost,

– 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice,

– 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,

– 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,

– 82.920 Pakiranje,

– 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje,

– 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije,

– 85.530 Dejavnost vozniških šol,

– 86.210 Splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost,

– 86.901 Alternativne oblike zdravljenja,

– 87.300 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb,

– 87.900 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo,

– 88.109 Socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe,

– 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve,

– 91.011 Dejavnost knjižnic,

– 91.012 Dejavnost arhivov,

– 91.020 Dejavnost muzejev,

– 91.030 Varstvo kulturne dediščine,

– 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednost,

– 93.110 Obratovanje športnih objektov,

– 93.120 Dejavnost športnih klubov,

– 93.190 Druge športne dejavnosti,

– 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov,

– 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas,

– 94.120 Dejavnost strokovnih združenj,

– 94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij

(1) VŠ GRM izvaja študijske programe za pridobitev izobrazbe 1. stopnje visokošolskega strokovnega študija, študijske programe za izpopolnjevanje, transnacionalno izobraževanje in skupne študijske programe.

(2) VŠ GRM opravlja znanstveno-raziskovalno dejavnost z enega ali več sorodnih področji oziroma med seboj povezanih znanstvenih področji, disciplin in strok. Izobraževalno dejavnost opravlja na študijskih področjih, določenih v Odloku o ustanovitvi VŠ GRM in tem statutu.

(3) VŠ GRM izvaja tudi formalna in neformalna usposabljanja s ciljem pridobivanja in razvoja različnih veščin in spretnosti (trening) na poligonih za usposabljanje (trening centrih).

(4) Študijske programe lahko VŠ GRM izvaja sama ali v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji in tujini.

(5) VŠ GRM izvaja tudi javna pooblastila v skladu z zakoni.

(1) VŠ GRM izvaja nacionalni raziskovalni in razvojni program kot obvezno sestavino dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ter v okviru raziskovalnih in projektov.

(2) Znanstveno-raziskovalno in razvojno delo kot obvezna sestavina dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev je opredeljeno z nacionalnim programom visokega šolstva, nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, s študijskimi programi VŠ GRM, z raziskovalnimi programi in projekti drugih naročnikov ter s sklepi Senata VŠ GRM, ki sprejema programe individualnega raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

(3) VŠ GRM lahko naknadno predlaga opravljanje tudi drugih dejavnosti, ki se jih opredeli na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja.

VŠ GRM je zavod, ki izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija. VŠ GRM pri teh dejavnostih nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun VŠ GRM.

(1) Pri izvajanju dejavnosti za katere Republika Slovenija ne zagotavlja sredstev, nastopa VŠ GRM v svojem imenu in za svoj račun. Za obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem te dejavnosti, odgovarja VŠ GRM z vsem svojim premoženjem.

(2) Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena VŠ GRM zaposluje izobraževalno-raziskovalno, strokovno in drugo osebje v skladu s Statutom in aktom o sistemizaciji.

(1) VŠ GRM lahko postane polnopravna članica ali pridružena članica univerze. Pogoji za vključitev v univerzo ter pravice in obveznosti VŠ GRM kot članice ali pridružene članice univerze, se uredijo z aktoma o ustanovitvi in s statutoma VŠ GRM in univerze.

(2) Ko bo ustanovljena univerza s sedežem v Novem mestu, se bo VŠ GRM vključila vanjo kot polnopravna članica. O tem bodo odločali ustrezni organi VŠ GRM.

(1) Organi VŠ GRM so: dekan, senat, akademski zbor, študentski svet in upravni odbor.

(2) VŠ GRM ima lahko tudi druge organe in delovna telesa, katerih delovno področje, sestavo, način imenovanja ter odgovornosti in pristojnosti se določi s Statutom in z internimi splošnimi akti.

(1) Dekan je strokovni vodja VŠ GRM. VŠ GRM predstavlja in jo zastopa v pravnem prometu. Dekan vodi izobraževalno in znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na podlagi zakona, Odloka o ustanovitvi VŠ GRM in tega Statuta, ter odgovarja za zakonitost dela.

(2) Dekan ima pooblastila in odgovornosti v skladu z Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM ter Statutom in opravlja naslednje naloge:

– predstavlja in zastopa VŠ GRM,

– organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno in razvojno delo ter poslovanje VŠ GRM,

– usklajuje strokovne vidike izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in drugega dela,

– skrbi in odgovarja za zakonitost delovanja,

– usklajuje in nadzira organiziranost dela in poslovanje VŠ GRM skladno s sprejetim razvojnim programom in letnimi načrti,

– je pristojen za spremljanje ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti VŠ GRM, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega, ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija),

– samostojno odloča o razpolaganju s sredstvi do višine, določene s predpisi o javnih naročilih za naročanje po postopku oddaje naročila male vrednosti, za razpolaganje nad tem zneskom pa mora pridobiti soglasje Upravnega odbora,

– sprejema splošne akte VŠ GRM, potrebne za izboljšanje sistema vodenja,

– skrbi za zakonitost dela VŠ GRM,

– predlaga temeljne, razvojne in poslovne politike,

– predlaga ustanavljanje organizacijskih enot,

– sklicuje in vodi seje Senata VŠ GRM,

– izvršuje sklepe Senata VŠ GRM,

– s soglasjem Senata VŠ GRM imenuje prodekane ter komisije in druga delovna telesa,

– kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov VŠ GRM v študijskih zadevah,

– sprejema sistematizacijo delovnih mest,

– podeljuje diplome, nagrade in priznanja VŠ GRM,

– ugotavlja disciplinsko odgovornost študentov in izreka ukrepe,

– najmanj enkrat letno poroča o delu Senatu in Upravnemu odboru VŠ GRM,

– odloča o sklepanju in prekinitvi pogodb o zaposlitvi in upravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi in Statutom VŠ GRM,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM, s tem Statutom, ter ostalimi splošnimi akti VŠ GRM.

(3) Dekan lahko pooblasti tajnika VŠ GRM za izvajanje dela poslovodnih nalog, ki jih ob imenovanju navede v pooblastilu.

(4) Dekan lahko samostojno zastopa VŠ GRM v pravnem prometu, razen kadar gre za nakup, prodajo ali razpolaganje z nepremičninami ter sklepanje pogodb o posojilih.

(5) Prodekani pomagajo dekanu glede nalog, ki so določene s statutom in drugimi splošnimi akti.

(6) V primeru daljše odsotnosti dekan VŠ GRM pisno pooblasti enega izmed prodekanov VŠ GRM za nadomeščanje ter v pooblastilu določi obseg nadomeščanja. V primeru, da dekan zaradi nepredvidljivih dogodkov ne more dati pisnega pooblastila, dekana nadomešča najstarejši prodekan VŠ GRM.

(1) Postopek za imenovanje dekana VŠ GRM se začne šest mesecev pred iztekom mandata dotedanjega dekana. Senat VŠ GRM sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana s seznamom in rokovnikom volilnih opravil za izvolitev dekana VŠ GRM, ter imenuje volilno komisijo, ki opravlja predvsem naslednje naloge:

– izdela poročilo o tem ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo dekana,

– obvesti predlagane kandidate, da predložijo pisno soglasje h kandidaturi, program dela, biografijo in bibliografijo,

– skrbi za pripravo in izvedbo volitev dekana,

– ugotovi rezultat volitev in posreduje zapisnik o rezultatu volitev dekana Senatu VŠ GRM, v roku 24 ur po zaključku volitev.

(2) V sklepu o začetku postopka za izvolitev dekana Senat VŠ GRM se določi tudi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.

(1) Za dekana je lahko imenovan visokošolski učitelj, ki sodeluje v izobraževalnem in raziskovalnem procesu VŠ GRM, skladno z zakonom, Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM, tem Statutom ter drugimi splošnimi akti VŠ GRM.

(2) Za dekana VŠ GRM je lahko izvoljen le član Akademskega zbora VŠ GRM z nazivom najmanj višji predavatelj.

(3) Kandidate za dekana VŠ GRM lahko predlagajo katedre VŠ GRM ali najmanj pet visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, ki so člani Akademskega zbora VŠ GRM.

(4) Kandidaturo za dekana lahko vloži tudi vsak član Akademskega zbora v svojem imenu, če izpolnjuje zahteve, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena.

(1) Akademski zbor VŠ GRM po prejemu poročila volilne komisije evidentira kandidate za dekana VŠ GRM.

(2) Akademski zbor VŠ GRM na tajnem glasovanju z večino glasov prisotnih članov izbere kandidata za dekana VŠ GRM in ga predlaga v imenovanje Senatu VŠ GRM. Če v prvem krogu glasovanja noben kandidat ne dobi zadostnega števila glasov, se v drugem krogu glasuje o kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov navzočih članov Akademskega zbora VŠ GRM.

(3) Akademski zbor odloča o kandidatih za dekana veljavno, če je na seji prisotna večina vseh članov Akademskega zbora.

(1) Senat VŠ GRM s tajnim glasovanjem odloča o kandidatu za dekana VŠ GRM, ki ga je predlagal Akademski zbor VŠ GRM. Senat VŠ GRM imenuje dekana VŠ GRM, če ta prejme večino glasov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov Senata VŠ GRM.

(2) Senat VŠ GRM lahko imenovanje dekana zavrne. V tem primeru mora Akademski zbor ponovno izvesti postopek.

(3) Če Senat VŠ GRM do izteka mandata dotedanjega dekana ne imenuje dekana VŠ GRM, imenuje Senat VŠ GRM vršilca dolžnosti dekana za dobo največ šest mesecev.

(4) Mandat dekana traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Novoizvoljeni dekan nastopi svojo funkcijo s prvim oktobrom tekočega leta, s čimer preneha funkcija prejšnjemu dekanu.

(5) Pogodbo o zaposlitvi dekana sklene in podpiše predsednik Upravnega odbora VŠ GRM.

(1) Dekanu VŠ GRM preneha funkcija:

– s potekom mandata,

– s prenehanjem delovnega razmerja,

– z odstopom,

– s predčasno razrešitvijo.

(2) Senat VŠ GRM lahko razreši dekana VŠ GRM pred iztekom njegovega mandata na temelju obrazloženega sklepa Akademskega zbora, ki mora biti sprejet z večino glasov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov Akademskega zbora.

(3) Pobudo za razrešitev lahko Akademskemu zboru podajo katedre VŠ GRM ali najmanj pet visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev oziroma drugih sodelavcev VŠ GRM.

(4) Senat VŠ GRM lahko na podlagi resnih in utemeljenih razlogov z dvotretjinsko večino glasov vseh članov Senata VŠ GRM, sprejme pobudo za predčasno razrešitev dekana. Dekan ima pravico, da se o tej pobudi izjasni v roku 30 dni. Po preteku tega roka mora Senat VŠ GRM še enkrat razpravljati in ugotoviti ali po izjasnitvi oziroma odgovoru dekana še vedno obstajajo utemeljeni razlogi za pobudo o njegovi predčasni razrešitvi.

(5) Sklep o razrešitvi mora biti sprejet z dvotretjinsko večino glasov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov Senata VŠ GRM.

(1) Če dekanu VŠ GRM preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, imenuje Senat VŠ GRM enega izmed prodekanov VŠ GRM, da do izvolitve novega dekana VŠ GRM opravlja njegove naloge in izvede postopek izvolitve novega dekana VŠ GRM.

(2) Postopek za razpis predčasnih volitev dekana se izvede po enakem postopku, kot redne volitve dekana, kot je opredeljeno v 13. 14., 15. in 16. členu tega Statuta.

(3) Novoizvoljeni dekan nastopi funkcijo z dnem izvolitve, njegov mandat pa preneha z dnem, ki je bil predviden za prenehanje mandata predhodnika.

(1) Prodekani pomagajo dekanu glede nalog, ki so določene v tem Statutu in drugih splošnih aktih.

(2) VŠ GRM ima prodekane za naslednja področja:

– izobraževanje in

– znanstveno-raziskovalno delo.

(3) VŠ GRM ima lahko tudi prodekane za druga področja. Posamezen prodekan lahko pokriva tudi več področij.

(4) Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata VŠ GRM dekan VŠ GRM s sklepom.

(1) Za prodekana je lahko imenovan visokošolski učitelj, ki sodeluje v izobraževalnem in raziskovalnem procesu VŠ GRM, ob soglasju Senata, skladno z zakonom, Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM in tem Statutom ter drugimi splošnimi akti šole.

(2) Prodekan je lahko ponovno imenovan na to mesto.

(3) Z izvolitvijo novega dekana VŠ GRM in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

Naloge in pristojnosti prodekana za izobraževanje so predvsem:

– usklajuje pripravo in izvajanje izobraževalnega dela na dodiplomskih študijskih programih,

– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov,

– usklajuje delo organizacijskih enot VŠ GRM s področja izobraževanja,

– imenuje mentorje asistentom in asistentom stažistom na predlog predstojnikov kateder,

– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz gospodarstva v študijske programe,

– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja,

– daje dekanu VŠ GRM predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev,

– daje dekanu VŠ GRM predloge v zvezi s sodelovanjem zaposlenih pri študijski dejavnosti tretjih oseb,

– po pooblastilu dekana VŠ GRM opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti,

– opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠ GRM.

Naloge in pristojnosti prodekana za znanstveno-raziskovalno delo so predvsem:

– usklajuje delo raziskovalnih skupin VŠ GRM ter pripravo in izvedbo znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela na VŠ GRM,

– usklajuje delo organizacijskih enot VŠ GRM s področja raziskovalne dejavnosti,

– daje dekanu VŠ GRM predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih na VŠ GRM za tretje osebe,

– daje dekanu VŠ GRM predloge v zvezi z odsotnostjo znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih sodelavcev,

– spodbuja uvajanje študentov v raziskovalno delo,

– predlaga znanstvene in strokovne konference,

– po pooblastilu dekana VŠ GRM opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti,

– opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠ GRM.

(1) Posvetovalna telesa dekana VŠ GRM sta kolegij dekana in kolegij predstojnikov kateder ter drugi kolegiji, ki jih po potrebi sklicujejo dekan VŠ GRM in prodekani.

(2) Kolegij dekana VŠ GRM sestavljajo dekan VŠ GRM, prodekani VŠ GRM in tajnik VŠ GRM.

(3) Dekan VŠ GRM lahko za posamezno področje imenuje tudi pomočnika dekana.

(1) Senat VŠ GRM je najvišji strokovni, znanstveni in pedagoški organ VŠ GRM, ki sprejema vse pomembnejše odločitve glede izobraževalnega in znanstveno raziskovalnega dela VŠ GRM in ima 9 članov.

(2) Senat VŠ GRM ima 7 članov iz vrst članov Akademskega zbora, ki so nosilci ali sonosilci najmanj enega izmed pedagoško izvajanih predmetov, tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja VŠ GRM. Akademski zbor izvoli 7 članov Senata VŠ GRM.

(3) Član Senata je tudi en (1) predstavnik študentov, ki ga izvoli Študentski svet VŠ GRM.

(4) Dekan VŠ GRM je član Senata VŠ GRM po položaju.

(5) Mandat članov Senata VŠ GRM iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev traja dve leti oziroma do izvolitve novega Senata VŠ GRM. Ti člani Senata VŠ GRM so lahko ponovno izvoljeni.

(6) Mandat člana Senata VŠ GRM iz vrst študentov traja eno leto. Posamezni študent je lahko ponovno izvoljen.

(7) Novoizvoljeni člani Senata VŠ GRM nastopijo svojo funkcijo s prvim oktobrom tekočega leta. Nadomestni člani Senata VŠ GRM nastopijo funkcijo z dnem izvolitve.

(8) Senat odloča o strokovnih zadevah izvajanja študijskih programov VŠ GRM, o novih programih in o spremembah obstoječih programov, o programskih usmeritvah za raziskovalno delo, o izpolnjevanju strokovnih pogojev za delo in o postopkih in ocenah za magistrske naloge.

(9) Senat na predlog dekana imenuje predstojnike organizacijskih enot VŠ GRM.

(10) Na sejah Senata je prisoten tajnik šole, ki vodi in izdela zapisnike sej, v imenu dekana obvešča člane Senata o sklicih sej, opravlja potrebna dela in naloge za izvedbo korespondenčnih sej in sej na daljavo, ter in skrbi za realizacijo sklepov sej Senata.

(11) Svoje delo lahko Senat podrobneje uredi s poslovnikom.

Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata VŠ GRM, o sestavi Senata VŠ GRM in o izvedbi volitev članov Senata VŠ GRM sprejme Senat VŠ GRM na predlog dekana VŠ GRM najkasneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu Senatu, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij VŠ GRM.

(1) Za člana Senata VŠ GRM je lahko izvoljen vsak izmed članov Akademskega zbora.

(2) Kandidate za člana Senata VŠ GRM lahko predlagajo katedre VŠ GRM ali najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni ali drugi delavci, ki so člani Akademskega zbora VŠ GRM.

(1) Akademski zbor VŠ GRM voli člane Senata VŠ GRM veljavno, če je na seji Akademskega zbora VŠ GRM prisotna večina članov Akademskega zbora VŠ GRM. Če v roku pol ure po predvidenem začetku seje Akademskega zbora sklepčnost ni zagotovljena, lahko Akademski zbor voli veljavno, če je prisotna vsaj tretjina članov.

(2) Volitve so tajne.

(3) Za člana Senata VŠ GRM je/so izvoljen/i tisti kandidat/i iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih in drugih delavcev, ki je/so prejel/i največ glasov Akademskega zbora VŠ GRM.

(1) V primeru, da član Senata VŠ GRM iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih ali drugih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje z VŠ GRM, mu preneha tudi članstvo v Senatu VŠ GRM.

(2) V primeru, da član Senata VŠ GRM iz vrst študentov odstopi oziroma preneha biti študent VŠ GRM, mu preneha tudi članstvo v Senatu VŠ GRM.

(3) V teh primerih Senat VŠ GRM izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata VŠ GRM. Nadomestnemu članu Senata VŠ GRM poteče mandat hkrati z ostalimi člani Senata VŠ GRM.

(1) Senat VŠ GRM se konstituira na seji, ki jo po izvedenih volitvah na Akademskem zboru VŠ GRM skliče dekan VŠ GRM.

(2) Pogoj za sklic prve seje Senata VŠ GRM je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini članov Senata VŠ GRM. Do takrat deluje dotedanji Senat VŠ GRM.

(3) V primerih, ko ni izvoljenih dveh tretjin članov senata, kot določa prejšnji odstavek tega člena, lahko senat VŠ Grm v sestavi iz prejšnjega sklica, odloča izključno o tekočih zadevah, ki so nujne narave.

(1) Senat VŠ GRM razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela VŠ GRM.

(2) Senat VŠ GRM opravlja naloge v skladu z Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM in tem Statutom:

– sprejema Statut VŠ GRM,

– oblikuje in sprejema študijske programe za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje,

– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje strokovne poročevalce, zadolžene za ocenitev usposobljenosti kandidata,

– voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv,

– sprejema letni delovni načrt in program dela VŠ GRM,

– sprejema pravilnike s področja izobraževanja in raziskovanja,

– imenuje komisije in delovna telesa Senata VŠ GRM,

– kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah,

– oblikuje predloge za priznanja in nagrade VŠ GRM,

– razpravlja in odloča o pobudah in mnenjih Študentskega sveta VŠ GRM s področja njegove pristojnosti,

– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,

– sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti,

– obravnava in sprejema poročilo o učinkovitosti študija in poročilo o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,

– določa število vpisnih mest na študijskih programih,

– na predlog dekana VŠ GRM imenuje predstojnike kateder, predstojnike študijskih programov, ter predstojnike organizacijskih enot VŠ GRM,

– daje soglasje k imenovanju prodekanov VŠ GRM,

– predlaga imenovanja predstavnikov VŠ GRM v strokovne organizacije in organe zunaj VŠ GRM,

– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM, tem Statutom ali z drugim splošnim aktom VŠ GRM.

(3) Način dela Senata VŠ GRM določi Senat VŠ GRM s poslovnikom.

(1) Seje Senata VŠ GRM sklicuje dekan VŠ GRM praviloma enkrat mesečno. Sklic seje Senata VŠ GRM lahko predlagata tudi 1/3 članov Senata VŠ GRM ali Upravni odbor VŠ GRM.

(2) Na sejah Senata VŠ GRM lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi drugi osebe, ki niso člani senata, če sklicatelj seje oceni, da je njihova navzočnost na seji nujna za strokovno in kakovostno obravnavo določene točke dnevnega reda.

(3) Senat VŠ GRM lahko s sklepom sejo ali del seje Senata VŠ GRM zapre za javnost.

(1) Senat VŠ GRM je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov Senata VŠ GRM.

(2) Senat VŠ GRM sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, če ni s Statutom VŠ GRM določeno drugače.

(3) Pred sprejetjem sklepa, ki ima za posledico porabo finančnih sredstev, mora Senat VŠ GRM pridobiti o tem mnenje Upravnega odbora VŠ GRM, če tak sklep oziroma ta poraba finančnih sredstev ni bila sprejeta že s finančnim načrtom VŠ GRM.

(1) Senat VŠ GRM imenuje naslednje stalne komisije:

– Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ),

– Komisija za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD),

– Komisija za izvolitve v nazive (KIN),

– Komisija za kakovost in evalvacije (KKE),

– Komisija za založniško dejavnost (KZD).

(2) Senat VŠ GRM lahko imenuje še druge komisije.

(3) Število in sestavo komisij, njihove naloge, pooblastila ter trajanje mandata članov komisij določi na predlog dekana VŠ GRM Senat VŠ GRM s sklepi.

(1) Komisije vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki.

(2) Komisija je sklepčna, če je na seji komisije navzoča več kot polovica vseh članov komisije. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov komisije.

(1) Komisijo za študijske zadeve sestavljata dva visokošolska učitelja in en predstavnik študentov. Na sejah Komisije je brez pravice glasovanja praviloma prisoten predstavnik referata za študentske zadeve. Prodekan, pristojen za izobraževanje, je predsednik te komisije po položaju.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za študijske in študentske zadeve so:

– obravnava študijske programe in njihove spremembe,

– obravnava študijske programe za izpopolnjevanje,

– obravnava poročilo o organizaciji, o izvedbi in o razvoju izobraževalne dejavnosti,

– daje Senatu VŠ GRM predloge za spremembe in dopolnitve obstoječih pravilnikov s področja izobraževanja in predlaga nove pravilnike,

– obravnava predloge Študentskega sveta VŠ GRM,

– obravnava vprašanja, ki se nanašajo na vpis na VŠ GRM, vključujoč vpis po Merilih za prehode med študijskimi programi in izjemni vpis študenta,

– kot prvostopenjski organ obravnava vloge študentov in jih skupaj s svojim mnenjem posreduje dekanu VŠ GRM v odločanje,

– daje mnenje Senatu VŠ GRM o hitrejšem napredovanju študentov,

– vodi postopke o priznavanju izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI), Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) in s Pravilnikom VŠ GRM o priznavanju tujega izobraževanja,

– obravnava zahteve in izdaja mnenja o enakovrednosti strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI) in s Pravilnikom VŠ GRM o priznavanju tujega izobraževanja,

– obravnava vloge študentov in predlaga odločitve o priznavanju znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom in med študijem v neformalnem izobraževanju in z izkustvenim učenjem,

– kot organ za ECTS zagotavlja uveljavljanje in usklajevanje s tem povezanih nalog skladno z določili Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom VŠ GRM, s splošnimi akti VŠ GRM in s sklepi Senata VŠ GRM.

(1) Komisijo za znanstveno-raziskovalno delo sestavljajo trije visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci. Prodekan, pristojen za znanstveno-raziskovalno delo, je predsednik te komisije po položaju.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za znanstveno-raziskovalno delo so:

– usklajuje in spremlja prijave in izvedbo raziskovalnih programov in projektov,

– spremlja razvoj znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela ter znanstvenega kadra na znanstvenih področjih VŠ GRM,

– obravnava in posreduje Senatu VŠ GRM v sprejem načrt in poročilo o znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu VŠ GRM,

– predlaga Senatu VŠ GRM ustanovitev novega ali ukinitev obstoječega inštituta,

– obravnava zadeve, povezane z magistrsko nalogo, ter predlaga Senatu VŠ GRM ustrezne sklepe v skladu s pravilniki VŠ GRM,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom VŠ GRM, s splošnimi akti VŠ GRM in s sklepi Senata VŠ GRM.

(1) Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo trije visokošolski učitelji. Predsednik komisije je praviloma dekan VŠ GRM.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za izvolitve v nazive so:

– vodi postopke za izvolitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,

– predlaga Senatu VŠ GRM strokovne poročevalce, zadolžene za ocenitev usposobljenosti kandidata, za izvolitev v naziv,

– predlaga podelitev naslova zaslužni profesor,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom VŠ GRM, s splošnimi akti VŠ GRM in s sklepi Senata VŠ GRM.

(1) Komisijo za kakovost in evalvacije sestavljajo trije člani: član senata, ki je predsednik komisije, predstavnik drugih delavcev, ki ga predlaga dekan VŠ GRM, in predstavnik študentov, ki ga predlaga Študentski svet VŠ GRM.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za kakovost in evalvacije so:

– obravnava poročila VŠ GRM o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s področja VŠ GRM kot celote, izobraževanja in raziskovanja,

– obravnava predlog kazalcev in standardov ter postopkov za spremljanje učinkovitosti po pomembnejših področjih dejavnosti VŠ GRM,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom VŠ GRM, s splošnimi akti VŠ GRM in s sklepi Senata VŠ GRM.

(1) Komisijo za založniško dejavnost sestavljajo trije visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci. Prodekan, pristojen za znanstveno-raziskovalno delo, je predsednik te komisije po položaju.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za založniško dejavnost so:

– organizira, usklajuje in spremlja izdajo publikacij, povezanih z izobraževalnimi in znanstveno-raziskovalnimi programi in projekti ter z znanstvenim in strokovnim delom kateder in inštitutov VŠ GRM,

– obravnava in posreduje Senatu VŠ GRM v sprejem načrt in poročilo o založniški dejavnosti VŠ GRM,

– usklajuje izdajateljske in založniške interese VŠ GRM z drugimi izdajatelji in založniki,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom VŠ GRM, s splošnimi akti VŠ GRM in s sklepi Senata VŠ GRM.

(1) Akademski zbor VŠ GRM je posvetovalni strokovni organ, ki ga sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski, raziskovalni in drugi sodelavci, ki v tekočem študijskem letu opravljajo pedagoško, znanstveno-raziskovalno, strokovno ali drugo delo na podlagi pogodbenega razmerja z VŠ GRM. Pri delu Akademskega zbora sodelujejo tudi drugi delavci. Način sodelovanja drugih delavcev se določi s tem Statutom. Mandat članov Akademskega zbora je povezan s statusom dela na VŠ GRM.

(2) Pri delu Akademskega zbora VŠ GRM sodelujejo tudi predstavniki študentov VŠ GRM. Število študentov predstavlja petino števila članov Akademskega zbora VŠ GRM. Na začetku vsakega študijskega leta dekan VŠ GRM sporoči Študentskemu svetu VŠ GRM, kolikšno je število članov Akademskega zbora VŠ GRM, da študentski svet zagotovi ustrezno število študentov v Akademskem zboru. V kolikor se med študijskim letom število članov Akademskega zbora spremeni do te mere, da se spremeni tudi število predstavnikov študentov v Akademskem zboru, dekan novo število predstavnikov študentov Akademskega zbora sporoči Študentskemu svetu najkasneje štirinajst dni pred sklicem seje Akademskega zbora. Študentski svet je dolžan v roku enega tedna od prejema obvestila dekana uskladiti število predstavnikov študentov v Akademskem zboru VŠ GRM.

(1) Predstavnike študentov v Akademskem zboru VŠ GRM voli Študentski svet VŠ GRM tako, da so enakovredno zastopani študentje vseh študijskih programov in načinov študija na VŠ GRM.

(2) Mandatna doba predstavnikov študentov v Akademskem zboru VŠ GRM je eno leto.

(3) Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v Akademskem zboru VŠ GRM, določi Poslovnik Študentskega sveta VŠ GRM.

(1) Predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora VŠ GRM izvoli Akademski zbor VŠ GRM izmed svojih članov.

(2) Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora VŠ GRM je dve leti. Po izteku mandata sta lahko ponovno izvoljena.

Naloge in pristojnosti Akademskega zbora VŠ GRM so:

– voli člane Senata VŠ GRM in predlaga Senatu VŠ GRM kandidata za dekana VŠ GRM,

– obravnava poročila dekana VŠ GRM o delu VŠ GRM,

– v skladu z Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM in tem Statutom daje Senatu VŠ GRM splošne usmeritve, predloge in pobude v zvezi s študijskimi programi in njihovim izvajanjem,

– obravnava poročila o delu VŠ GRM, ter opravlja druge naloge določene s tem Statutom.

(1) Akademski zbor VŠ GRM obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na javnih sejah.

(2) Akademski zbor VŠ GRM lahko seje za javnost zapre.

(1) Akademski zbor VŠ GRM je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov.

(2) Če v roku pol ure po predvidenem začetku seje Akademskega zbora sklepčnost ni zagotovljena, lahko Akademski zbor veljavno odloča, če je prisotna vsaj tretjina članov. To ne velja v primerih, ko Statut VŠ GRM izrecno zahteva prisotnost večine vseh članov Akademskega zbora.

(3) Odločitve sprejema z večino glasov prisotnih na seji Akademskega zbora, če ni s Statutom VŠ GRM določeno drugače.

(1) Seje Akademskega zbora VŠ GRM sklicujeta predsednik Akademskega zbora ali njegov namestnik.

(2) Akademski zbor VŠ GRM se sestane najmanj enkrat letno. Sklic Akademskega zbora VŠ GRM lahko predlagata tudi 1/3 članov Akademskega zbora, ali Senat VŠ GRM. V tem primeru mora biti seja sklicana v roku 14 dni.

(3) Sklic Akademskega zbora VŠ GRM lahko predlaga tudi dekan. V tem primeru mora biti seja sklicana v roku 8 dni.

(4) Na sejah Akademskega zbora je prisoten tajnik VŠ GRM, ki pripravlja gradivo za seje, vodi zapisnike sej in skrbi za realizacijo sklepov.

(1) Upravni odbor je organ upravljanja VŠ GRM.

(2) Poleg nalog, določenih z zakonom, Upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje VŠ GRM v skladu s Statutom VŠ GRM in drugimi splošnimi akti.

(3) V zadevah iz nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija, odloča Upravni odbor VŠ GRM v skladu s pooblastili.

(1) Upravni odbor ima devet članov, in sicer:

– tri predstavnike ustanovitelja,

– štiri predstavnike VŠ GRM, od tega tri iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in drugi sodelavci) in enega predstavnika drugih delavcev,

– enega predstavnika študentov in

– enega predstavnika delodajalcev.

(2) V upravni odbor ne morejo biti izvoljeni dekan in prodekani VŠ GRM.

(3) Predstavnik študentov sodeluje pri delu Upravnega odbora, ko ta odloča o vprašanjih, ki določajo študijske obveznosti študentov. Predstavnik študentov nima pravico glasovanja pri odločanju o vprašanjih, ki ne zadevajo študijskih obveznosti študentov.

(4) Mandatna doba članov je štiri leta, razen za predstavnika študentov, katerega mandatna doba je eno leto. Za člana Upravnega odbora je lahko ista oseba imenovana večkrat.

(5) Upravni odbor ima predsednika in njegovega namestnika. Izvolita se izmed članov Upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, namestnik predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja ali nasprotno.

(6) Upravni odbor je imenovan na naslednji način:

– predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije,

– predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, imenuje Senat VŠ GRM na predlog dekana,

– predstavnika drugih delavcev imenuje dekan VŠ na predlog teh delavcev,

– predstavnika študentov imenuje Študentski svet VŠ GRM,

– predstavnika delodajalcev pa VŠ GRM prek javnega poziva določi v soglasju z ustanoviteljem izmed kandidatov, ki jih predlagajo gospodarska interesna združenja in zbornice.

(7) Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo skliče dekan VŠ GRM.

(1) Upravni odbor odloča o zadevah na ekonomskem, pravnem in kadrovskem področju. Naloge in pristojnosti Upravnega odbora so zlasti:

– sprejema splošne akte VŠ GRM v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM in Statutom,

– sprejema delovni načrt in program razvoja VŠ GRM ter spremlja njegovo uresničevanje,

– sprejema letni finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,

– določa politiko glede poslovanja in porabe finančnih sredstev, ter sprejema druge odločitve v zvezi z materialnim in finančnim poslovanjem VŠ GRM,

– odloča o zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje VŠ GRM,

– odloča o zadevah iz nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija,

– daje ustanovitelju in dekanu predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,

– sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,

– sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,

– sprejema odločitve o upravljanju premoženja VŠ GRM iz 17. člena Odloka o ustanovitvi VŠ GRM, nadzira upravljanje s premoženjem VŠ GRM, ter sprejema temeljne odločitve in sklepe, ki se nanašajo na to premoženje,

– odloča o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin VŠ GRM ali opreme večje vrednosti ob predhodnem soglasju ustanovitelja,

– na predlog dekana sprejema odločitev o višini šolnin za izredni študij in drugih prispevkov za študij na VŠ GRM,

– na predlog dekana sprejema cenik storitev VŠ GRM, ki niso financirane iz proračuna RS,

– sprejme poslovnik o svojem delu,

– sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem VŠ GRM.

(2) Pred sprejetjem letnega delovnega načrta in programa razvoja VŠ GRM, Upravni odbor pridobi soglasje Senata VŠ GRM.

(1) Seje Upravnega odbora VŠ GRM sklicuje predsednik. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje Upravnega odbora VŠ GRM namestnik predsednika.

(2) Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov Upravnega odbora VŠ GRM, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.

(3) Upravni odbor VŠ GRM odloča na rednih in izrednih sejah, ki so izjemoma lahko tudi korespondenčne in na daljavo. V tem primeru se šteje, da je bil predlagan sklep sprejet, če mu do postavljenega roka ni nasprotovala večina članov. Tajnik VŠ GRM skrbi za administrativno, strokovno in tehnično podporo dela Upravnega odbora. Podrobnosti ureja poslovnik.

(1) Študentski svet VŠ GRM je organ študentov VŠ GRM, ki zagotavlja sodelovanje študentov pri odločanju o vseh pomembnih vprašanjih VŠ GRM.

(2) Študentski svet VŠ GRM vsako leto praviloma v prvi polovici oktobra razpiše volitve v Študentski svet VŠ GRM na podlagi sklepa dekana VŠ GRM. Študentski svet VŠ GRM mora seznaniti dekana VŠ GRM z rezultati volitev ter ga obvestiti o članih Študentskega sveta VŠ GRM in predstavnikih študentov v drugih organih VŠ GRM, v katerih sodelujejo študentje VŠ GRM, praviloma do 15. novembra istega leta.

(3) Študent ne more ponovno kandidirati v organe VŠ GRM, v kolikor ni redno napredoval v višji letnik.

Študentski svet VŠ GRM šteje sedem študentov (lahko tudi manj v primeru če ima status študenta na šoli manj študentov), tako da imajo v Študentskem svetu VŠ GRM predstavnike študenti dodiplomskih študijskih programov (redni in izredni študij) in študenti podiplomskih študijskih programov.

Na prvi seji Študentskega sveta VŠ GRM, ki jo skliče dotedanji predsednik, izvolijo člani Študentskega sveta VŠ GRM izmed sebe predsednika in podpredsednika, ki zastopata in predstavljata študente VŠ GRM. Po zaključenih volitvah predsednik starega študentskega sveta dekana obvesti o razrešitvi starega članstva in mu sporoči novo članstvo sveta študentov.

(1) Študentski svet VŠ GRM je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov. Študentski svet VŠ GRM odloča z večino glasov navzočih članov.

(2) Vabila in zapisnike sej pošlje Študentski svet VŠ GRM v vednost dekanu VŠ GRM.

(1) Študentski svet VŠ GRM opravlja naloge v skladu s Statutom VŠ GRM:

– razpravlja in oblikuje mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,

– oblikuje mnenje o Statutu VŠ GRM,

– daje mnenje o izobraževalnem delu v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev,

– oblikuje mnenja študentov VŠ GRM in voli člane delovnih teles in organov VŠ GRM iz vrst študentov, kadar je tako določeno s Statutom VŠ GRM,

– obravnava in sprejema program in poročilo o obštudijskih dejavnostih,

– obravnava poročilo o organizaciji, izvedbi in razvoju izobraževalne dejavnosti.

– skrbi za povezavo študentov zavoda s študentskimi organizacijami v Republiki Sloveniji, Evropski skupnosti in po svetu,

– aktivno sodeluje pri organizaciji volitev članov v študentski svet in druge organe šole v katerih delujejo predstavniki študentskega sveta.

(2) Če mnenje Študentskega sveta VŠ GRM iz prvih dveh točk prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko Študentski svet VŠ GRM zahteva, da pristojni organ še enkrat obravnava, kar je za ta organ zavezujoče in dokončno odloči o posamezni zadevi. Študentski svet lahko o posamezni zadevi zahteva le eno ponovno obravnavo. Sklep pristojnega organa po ponovni obravnavi o posamezni zadevi je dokončen.

VŠ GRM ima naslednje organizacijske enote:

– dekanat,

– tajništvo,

– kadrovsko in računovodsko službo,

– katedre,

– inštitute, raziskovalne ali programske skupine in laboratorije.

Senat VŠ GRM lahko skladno s tem Statutom ustanovi novo organizacijsko enoto ali že ustanovljeno enoto spremeni, ali pa sklene, da organizacijska enota preneha delovati. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote je potrebna večina glasov navzočih članov Senata VŠ GRM. Pristojnosti, naloge in način delovanja organizacijskih enot VŠ GRM in postopek imenovanja in razrešitve njihovih vodij se določi v skladu s tem Statutom in drugimi internimi akti VŠ GRM.

Dekanat sestavljajo dekan, prodekani in pomočniki dekana.

(1) Tajništvo VŠ GRM, ki ga sestavljajo službe po področjih oziroma sektorjih, izvaja upravno administrativne in strokovno-tehnične naloge, zlasti na naslednjih področjih:

– študentski referat (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja VŠ GRM),

– informatika (vzdrževalna in informacijska funkcija),

– knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija VŠ GRM).

(2) Podrobna organizacijska struktura tajništva in število potrebnih delovnih mest za opravljanje nalog tajništva se določi v aktu o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest VŠ GRM.

(3) Tajništvo VŠ GRM vodi tajnik, ki ima predvsem naslednje naloge:

– izvršuje navodila in odredbe dekana in organov VŠ GRM,

– pripravlja pogodbe z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela,

– ureja delovna razmerja in odgovarja za zakonitost na tem področju,

– nadzoruje izdajo potrdil iz evidenc, ki jih vodi VŠ GRM o študentih,

– je neposredni vodja zaposlenih v tajništvu,

– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz predpisov in Statuta ter drugih aktov, ter naloge, za katere ga dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.

(4) Tajnika imenuje dekan VŠ GRM na podlagi javnega razpisa.

(5) Za tajnika VŠ GRM je lahko imenovan, kdor ima:

– vsaj univerzitetno izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri, ki sovpada s strokovno usmeritvijo VŠ GRM,

– vodstvene in organizacijske sposobnosti,

– pet let delovnih izkušenj,

– aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.

(6) Tajništvo VŠ GRM ima po potrebi vodjo tajništva, ki ga imenuje dekan. Za vodjo tajništva VŠ GRM je lahko imenovan kdor ima:

– visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri,

– vodstvene in organizacijske sposobnosti,

– pet let delovnih izkušenj,

– aktivno znanje angleškega jezika.

(1) Kadrovska in računovodska služba kot strokovna služba VŠ GRM spremlja razvoj visoko strokovnega kadra in je na VŠ GRM zadolžena za vodenje računovodstva in na področjih, ki jih pokriva (kadri, računovodstvo). Nudi strokovno pomoč vodstvu VŠ GRM in njenim organom upravljanja, zaposlenim in zunanjim uporabnikom.

(2) Temeljne naloge kadrovske in računovodske službe so:

– strokovno svetuje vodstvu pri uporabi predpisov, ki urejajo delovna razmerja zaposlenih na VŠ GRM,

– opravlja strokovno delo na področju habilitacijskih področij,

– izvaja vse odločitve v zvezi s pravicami in obveznostmi delavcev iz delovnega razmerja,

– pripravlja analize in poročila o kadrovskem stanju na VŠ GRM, ki so podlaga za nadaljnje odločitve vodstva,

– vodi kadrovsko evidenco zaposlenih na VŠ GRM,

– opravlja celotno strokovno delo v zvezi z volitvami in imenovanji organov in komisij na VŠ GRM,

– pripravlja predloge pogodb za urejanje pogodbenih razmerij,

– pripravlja analize in poročila o stanju računovodstva na VŠ GRM, ki so podlaga za nadaljnje odločitve vodstva in organov šole,

– skladno z zakoni in predpisi vodi računovodske posle,

– pripravlja finančne plane in druge v skladu z zakonom obvezne dokumente in jih po potrditvi s strani vodstva in organov VŠ GRM posreduje pristojnim institucijam (matično ministrstvo, FURS itd.).

– za potrebe vodstva in organov šole pripravlja računovodske izkaze, evidence in finančne analize poslovanja.

(1) Katedre se oblikujejo za določeno zaokroženo znanstveno-raziskovalno področje, ki je osrednji predmet dejavnosti VŠ GRM, zaradi usklajevanja in razvijanja znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela in s tem povezanega izobraževalnega dela na tem področju in zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.

(2) Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami raziskovalnega in izobraževalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami VŠ GRM.

(3) Kriteriji za ustanovitev katedre so zlasti:

– ustrezno število ustrezno habilitiranih članov,

– raziskovalni dosežki članov katedre (raziskovalni projekti in mednarodno odmevne objave),

– ustrezna zastopanost področja katedre v študijskih programih VŠ GRM.

(4) O organizaciji, številu, imenih in članstvu v katedri in organizacijskih spremembah kateder odloča Senat VŠ GRM na predlog dekana VŠ GRM.

(5) Člani katedre so na VŠ GRM zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni, ter drugi strokovni sodelavci. Lahko so člani več kateder.

(6) Sodelavci katedre so visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so vključeni v javno službo s področja znanstveno-raziskovalnega dela, študentje in drugi, ki niso zaposleni na VŠ GRM in jih katedra povabi k sodelovanju. Posamezniki so lahko člani tudi v dveh ali več katedrah, pri čemer je ena izmed njih njihova temeljna.

(7) Člani katedre lahko kandidirajo za mesto v Senatu VŠ GRM le v eni katedri.

(8) Naloge in pristojnosti kateder so:

– z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij,

– skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v izobraževalni proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija,

– sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela,

– obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter znanstveno-raziskovalno in razvojno delo s področja katedre,

– obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno študijsko leto,

– spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre,

– obravnavajo analize študentskih anket in pripravljajo predloge izboljšav izobraževalnega dela,

– skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre.

(1) Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog dekana ob predhodnem soglasju članov katedre imenuje in razrešuje Senat VŠ GRM. Predstojnik katedre je ugleden strokovnjak določenega znanstvenega oziroma študijskega področja.

(2) Mandatna doba predstojnika katedre je štiri leta in sovpada z mandatnim obdobjem Senata, ki ga je imenoval. Predstojnik katedre je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.

(3) Katedra odloča na sejah. Sklepčna je, če pri odločanju sodeluje večina članov katedre. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

(4) Predstojnik katedre:

– organizira in vodi delo katedre,

– usklajuje pripravo in izvajanje znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela s področja katedre,

– izvršuje sklepe Senata VŠ GRM in dekana VŠ GRM, ki se nanašajo na delo katedre.

(1) Z namenom smotrnejšega načrtovanja, organizacije in koordinacije in spremljanja znanstveno-raziskovalnega, strokovnega in razvojnega dela na disciplinarnih področjih, ki jih razvija VŠ GRM, se lahko s sklepom Senata znotraj raziskovalne organizacijske enote ustanavljajo, spreminjajo in ukinjajo inštituti raziskovalne ali programske skupine in laboratoriji.

(2) Inštituti raziskovalne ali programske skupine in laboratoriji VŠ GRM se oblikujejo na znanstvenih področjih VŠ GRM.

(3) Inštitut raziskovalno ali programsko skupino in laboratorij ustanovi Senat VŠ GRM na predlog dekana VŠ GRM.

(4) Delo Inštituta raziskovalne ali programske skupine in laboratorija vodi predstojnik, ki ga imenuje Senat VŠ GRM na predlog dekana VŠ GRM za dobo štirih let. Predstojnik inštituta je lahko ponovno imenovan.

(5) Delo inštitutov raziskovalnih ali programskih skupin in laboratorijev usklajuje prodekan za znanstveno-raziskovalno delo s pomočjo predstojnikov inštitutov raziskovalnih ali programskih skupin in laboratorijev.

(6) Znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost posameznega inštituta raziskovalne ali programske skupine in laboratorija je stroškovno ločena od ostalih dejavnosti VŠ GRM. Inštitut raziskovalna ali programska skupina in laboratorij ima lahko ločen podračun. Sklep o tem sprejme Upravni odbor VŠ GRM. Inštitut raziskovalna ali programska skupina in laboratorij se lahko s sklepom Senata VŠ GRM in Upravnega odbora VŠ GRM tudi poslovno osamosvoji, ustanovi lastne organe odločanja in s tem ni več dolžen poročati organom VŠ GRM.

(7) Inštitut raziskovalna ali programska skupina in laboratorij na svojem področju:

– izvaja znanstveno-raziskovalno delo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa,

– izvaja projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,

– skrbi za razvoj znanosti in stroke ter disciplinarnih področji VŠ GRM,

– skrbi za prenos raziskovalnih dosežkov in spoznanj v prakso ter v pedagoški proces,

– skrbi za sistematično vzgojo mladih raziskovalcev in raziskovalcev na začetku raziskovalne kariere,

– izvaja svetovalno in drugo strokovno delo ter seminarsko dejavnost,

– soorganizira posvete in konference,

– obvešča javnost o rezultatih raziskav.

VŠ GRM izvaja izobraževalno delo:

– po akreditiranih študijskih programih za pridobitev izobrazbe,

– po študijskih programih za izpopolnjevanje in vseživljenjsko izobraževanje,

– po delih študijskih programov,

– z izvedbo posameznih predmetov študijskih programov, delavnic, tečajev ipd.,

– z izvedbo mednarodnih zimskih in poletnih šol,

– z izvedbo različnih oblik neformalnega učenja,

– z izvajanjem različnih oblik usposabljanj za izpopolnjevanje zlasti praktičnih veščin in spretnosti (trening) na poligonih za razvoj aplikativnih vsebin (trening centri),

– s prodajo izobraževalnih, svetovalnih, ter znanstveno-raziskovalnih in projektno-razvojnih storitev na trgu in drugo.

Postopke in pogoje za pridobitev izobrazbe po sistemu vseživljenjskega izobraževanja ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Senat VŠ GRM.

(1) Dodiplomski in podiplomski študijski programi, ki se izvajajo kot javna služba, se lahko izvajajo v tujem jeziku v naslednjih primerih:

– ko gre za programe tujih jezikov,

– če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine,

– če je vanje vpisano večje število tujih študentov,

– če se ti programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

(2) O izvajanju študijskih programov v tujem jeziku sprejme sklep Senat VŠ GRM.

(3) Senat VŠ GRM mora informacijo o izvajanju študijskega programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.

(1) Študijski koledar za posamezno študijsko leto sprejme Senat VŠ GRM.

(2) S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto določijo:

– razpored organiziranega izobraževalnega dela,

– izpitna obdobja,

– izobraževalnega procesa prosti dnevi,

– drugi pomembni dnevi oziroma jubileji.

(3) Izpitna obdobja so razporejena tako, da se ne prekrivajo z organiziranim izobraževalnim delom na dodiplomskem rednem študiju.

(1) Če število prijavljenih kandidatov za vpis bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti VŠ GRM, Senat VŠ GRM ob soglasju Vlade Republike Slovenije omeji vpis v študijski program.

(2) V primeru omejitve vpisa se kandidati dodiplomskih študijskih programov razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev vpisa predvidevata zakon, aktualni Razpis za vpis in študijski program.

(1) Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določeno za vpis v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drugi program oziroma v drugo smer.

(2) Študentom, ki se iz opravičenih razlogov niso uspeli vpisati v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko dekan VŠ GRM odobri kasnejši vpis na podlagi predloga Komisije za študijske in študentske zadeve VŠ GRM.

(1) Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ali ko ima podeljen status v skladu s Statutom VŠ GRM.

(2) O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan VŠ GRM na podlagi predloga Komisije za študijske in študentske zadeve VŠ GRM.

(1) Študent izrednega študija lahko v času študija, praviloma po 1. letniku študija, preide v redni način študija.

(2) O prošnji za prehod odloča dekan VŠ GRM na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve VŠ GRM na podlagi povprečne ocene kandidata in števila prostih vpisnih mest za posamezni letnik rednega študija. Če je prijav več, kot je razpoložljivih vpisnih mest, KŠŠZ opravi izbor na podlagi povprečne ocene študija in opravljenih študijskih obveznosti študentov.

Študent rednega študija se lahko odloči za prehod v izredni študij kadarkoli v času študija. Študent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje pogoje za vpis.

Če s študijskim programom oziroma z merili za prehode pogoji niso natančno opredeljeni, o pogojih odloči Senat VŠ GRM na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve VŠ GRM.

(1) Uspešnost študenta pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja.

(2) Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljene s študijskim programom.

(3) Področje preverjanja in ocenjevanja znanja študentov natančneje ureja poseben pravilnik VŠ GRM.

(1) Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje.

(2) Sklep o tem sprejme Senat VŠ GRM na podlagi prošnje kandidata in mnenja Komisije za študijske in študentske zadeve VŠ GRM. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

(3) Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja.

(1) Študent, ki je prej študiral oziroma opravil določene izpite ali druge študijske obveznosti v drugem študijskem ali izobraževalnem programu (v Sloveniji ali v tujini), lahko zaprosi za priznavanje oziroma za uveljavljanje opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v programu VŠ GRM, v katerega je vpisan.

(2) Postopek priznavanja in uveljavljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti iz prejšnjega odstavka je določen v pravilnikih VŠ GRM.

(1) Kandidat za izobraževanje lahko zaprosi za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v okviru neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja.

(2) Študent VŠ GRM lahko zaprosi za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih v času študija v okviru neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja.

(3) Postopek priznavanja in merila za priznavanje iz prejšnjih odstavkov so določena v študijskih programih in v pravilniku VŠ GRM.

(1) Študentu začne teči prekinitev študija z dnem, ko je izgubil status študenta.

(2) Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, po katerem se je vpisal.

(3) Če sta minili več kot dve leti od prekinitve študija, mora študent, če želi nadaljevati študij, vložiti prošnjo. Dekan VŠ GRM lahko na predlog KŠŠZ študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje študija.

(4) Ne šteje se, da je prekinil študij študent, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge, s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še prijavil teme diplomskega ali magistrskega dela.

(1) Po opravljenih študijskih obveznostih po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih izda VŠ GRM študentu diplomo, ki je javna listina. Sestavni del diplome je priloga k diplomi, izdana v slovenskem in v angleškem jeziku.

(2) Obliko ter postopek izdaje diplome in priloge k diplomi ureja pravilnik VŠ GRM.

Poleg diplome izdaja VŠ GRM študentom na podlagi svojih evidenc še naslednje listine:

– potrdilo o vpisu,

– potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih,

– potrdilo o diplomiranju.

Udeležencem drugih izobraževalnih programov VŠ GRM izda potrdilo, ki ni javna listina. Obvezne sestavine potrdila so: podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja, število kreditnih točk, zaporedna številka, datum izdaje, žig VŠ GRM ter podpis dekana VŠ GRM.

(1) Znanstveno-raziskovalni in razvojni programi in projekti na VŠ GRM potekajo v okviru registriranih raziskovalnih skupin znotraj inštitutov, raziskovalnih ali programskih skupin in laboratorijev.

(2) Senat VŠ GRM sprejme pravila o načrtovanju, organiziranju in financiranju dejavnosti inštitutov raziskovalnih ali programskih skupin in laboratorijev.

(1) VŠ GRM izvaja raziskovalne programe, temeljno, aplikativno ter drugo znanstveno-raziskovalno in razvojno delo v skladu z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in skladno z usmeritvami znanstveno-raziskovalnega dela, ki ga sprejme Senat VŠ GRM.

(2) VŠ GRM izvaja tudi drugo znanstveno-raziskovalno, razvojno in svetovalno delo po naročilu tretjih oseb z namenom pridobivanja lastnih sredstev na trgu.

(3) Kot naročnik raziskovalnega in razvojnega dela lahko nastopa tudi VŠ GRM.

(1) Visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci, znanstveni delavci ter raziskovalni in drugi sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne obveznosti, lahko opravljajo znanstveno-raziskovalno in svetovalno delo za zunanje naročnike v okviru in za račun VŠ GRM.

(2) Visokošolski učitelj, znanstveni delavec, visokošolski in raziskovalni, ter drugi sodelavec je dolžan zaprositi dekana VŠ GRM za soglasje k delu za zunanje naročnike.

(3) Sodelavci, ki so vključeni v znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na VŠ GRM, so dolžni pristojnim strokovnim službam posredovati podatke o svojem znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje raziskovalnih in drugih evidenc.

VŠ GRM lahko skladno s sprejetim letnim programom in s finančnim načrtom nameni določen znesek svojih sredstev za financiranje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela. Ta sredstva so namenjena za sofinanciranje:

– priprave prijav projektov na nacionalne in mednarodne razpise,

– znanstveno-raziskovalnih in razvojnih projektov VŠ GRM, ki so samo delno (so)financirani,

– mednarodnih projektov, ki so samo delno (so)financirani,

– individualnega raziskovalnega dela.

(1) Zaposleni na VŠ GRM so:

– visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci,

– znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci,

– delavci tajništva,

– strokovni in drugi delavci (delavci v knjižnici, kadrovski in računovodski službi ter strokovni delavci za področja, ki jih samostojno ali skupaj s partnerji razvija VŠ GRM).

(2) Pogoj za opravljanje dela iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je izvolitev v naziv. Merila in postopek izvolitve določa pravilnik VŠ GRM.

(1) Zaposleni, visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci ki niso obnovil izvolitve v naziv, ne morejo več opravljati del na delovnem mestu, na katerega so razporejeni in za katera se zahteva kot poseben pogoj ustrezna izvolitev.

(2) Dekan VŠ GRM je dolžan v teh primerih sprožiti ustrezne postopke v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, zakonom o visokem šolstvu, tem Statutom in internimi akti VŠ GRM.

Zaposleni na VŠ GRM morajo za delo nad polnim delovnim časom zunaj VŠ GRM pridobiti dovoljenje dekana VŠ GRM, taka njihova dejavnost pa ne sme motiti njihovih rednih obveznosti na VŠ GRM.

(1) Visokošolski učitelji in znanstveni delavci VŠ GRM delujejo po načelih avtonomije, svobode znanstvenega ustvarjanja in poučevanja, humanizma in znanstvene etike. Visokošolski učitelji in sodelavci VŠ GRM gojijo akademsko, organizacijsko kulturo, katere temeljne norme in vrednote so: intelektualna poštenost, akademska svoboda, resnicoljubnost, avtonomnost, odgovornost, odličnost, kolegialnost, transparentnost, trajnostni razvoj in dostojanstvo.

(2) Visokošolski učitelji in sodelavci VŠ GRM so dolžni:

– opravljati znanstveno-raziskovalno delo, povezano z razvojem izobraževalnih vsebin,

– objavljati rezultate raziskovalnega dela v domači in mednarodni javnosti,

– načrtovati izvedbo predmeta in izdelati poročilo o izvedbi predmeta,

– pripravljati in izvajati predavanja, seminarje, vaje in druge oblike izobraževalnega dela, kot sta predvsem tutorstvo in mentorstvo,

– biti dostopni študentom, kot tutorji, mentorji, na govorilnih urah, po E-pošti ipd.

– izvajati preverjanje in ocenjevanje znanja študentov v skladu s študijskim programom, pravilniki in Statutom VŠ GRM,

– pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete, in jih posodabljati v skladu z razvojem stroke,

– opravljati mentorstvo pri diplomskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov,

– imeti vsaj eno uro na teden pogovorne ure za študente,

– zagotoviti nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih.

(3) Znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci VŠ GRM so dolžni:

– opravljati znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,

– objavljati rezultate znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela v domači in mednarodni javnosti,

– opravljati mentorstvo pri diplomskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov,

– vključevati študente v svoje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo in tako skrbeti za mlad raziskovalni naraščaj.

(4) Vsi zaposleni na VŠ GRM so dolžni:

– spoštovati načela stroke, sprejete akte in sklepe organov VŠ GRM,

– sodelovati v organih in telesih VŠ GRM,

– vestno, pošteno, profesionalno in odgovorno opravljati zaupane jim naloge,

– delati v dobri veri skladno z načeli poslovne in intelektualne etike in

– utrjevati ugled VŠ GRM.

(1) Visokošolski učitelj in znanstveni delavec ima po treh študijskih letih pravico do odsotnosti največ dvanajst mesecev za poglobljeno izpopolnjevanje doma ali v tujini. S tem določilom VŠ GRM uresničuje pravico do sobotnega leta.

(2) Taka odsotnost učitelja ne sme ovirati poteka izobraževalnega procesa ali poteka raziskovalnega projekta, v katerem zaposleni sodeluje. V času odsotnosti pripadata učitelju oziroma znanstvenemu delavcu bruto plača, določena za njegovo delovno mesto, in dodatek za delovno dobo le, če je to zagotovljeno v okviru proračunskih sredstev ali s finančnim načrtom VŠ GRM oziroma tako, da se njegova delovna obveznost prerazporedi.

(3) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora pisno vlogo predložiti dekanu VŠ GRM najkasneje do konca marca za naslednje študijsko leto. Pisna vloga mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta in predvideno obliko nadomeščanja.

(4) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora v roku 30 dni po vrnitvi oddati dekanu VŠ GRM poročilo o izpopolnjevanju.

(5) O daljši odsotnosti zaposlenih na VŠ GRM, ki še nimajo pridobljenega naziva in bi si ga ob odsotnosti za največ dvanajst mesecev za poglobljeno izpopolnjevanje doma ali v tujini lahko pridobili odloča dekan VŠ GRM.

VŠ GRM lahko za določen čas povabi k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta priznane raziskovalce ali strokovnjake iz gospodarskih in drugih organizacij ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.

Za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev VŠ GRM se uporabljajo določbe delovno-pravne zakonodaje, ter druga relavantna zakonodaja, sektorske kolektivne pogodbe in notranji akti VŠ GRM, ter individualne delovno-pravne in civilno-pravne pogodbe med VŠ GRM in delavci oziroma sodelujočimi.

(1) Študent je oseba, ki je na podlagi razpisa za vpis vpisana v študijske programe za pridobitev izobrazbe na VŠ GRM.

(2) Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice določa poseben pravilnik VŠ GRM.

(1) Status študenta preneha, če študent:

– diplomira,

– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri,

– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer,

– se izpiše,

– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,

– je bil izključen iz VŠ GRM,

– dokonča podiplomski študij.

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

(2) Iz upravičenih razlogov se status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto, če:

– študent ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri,

– študent ne diplomira na študijskem programu prve stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer,

– se študent med študijem ne vpiše na naslednji letnik oziroma semester.

(1) Oseba, ki ji preneha status študenta po določilih iz druge, pete, osme in devete alineje prvega odstavka prejšnjega člena, obdrži pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražuje.

(2) Senat VŠ GRM določi in javno objavi pogoje, pod katerimi lahko oseba, ki ji je prenehal status študenta, uresniči to pravico, če se študijski program ne izvaja več.

(3) Pravico do opravljanja izpitov iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja še pet let od dneva prenehanja izvajanja oziroma spremembe programa.

(1) Status študenta športnika in status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu Senat VŠ GRM na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve s sklepom podeli ta status.

(2) Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije ali zdravniško potrdilo zdravnika specialista, s katerim izkazuje upravičenost za dodelitev statusa študenta s posebnimi potrebami.

(3) Za študente iz tega člena VŠ GRM s pravilnikom opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik.

(1) Študentom, ki imajo status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika, status študenta s posebnimi potrebami, in študentom, ki zaradi svojega obštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.

(2) Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Smiselno s tem se obravnava tudi varstveni dopust, ki ga koristi študent oče.

(3) Študentu miruje status študenta v času bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, s tem Statutom in s študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

– se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

– lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali v študijskem programu,

– se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedni študij),

– se lahko izobražujejo po individualnem programu (več študijskih programov enega ali več visokošolskih zavodov), ko to omogoča študijski program VŠ GRM,

– lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Pravice in dolžnosti študentov so:

– obiskovanje predavanj, seminarjev in vaj,

– aktivno sodelovanje pri izobraževalnem delu,

– sodelovanje prek svojih predstavnikov Študentskega sveta, pri delu organov VŠ GRM,

– da volijo in so izvoljeni v Študentski svet,

– sodelovanje na splošnih volitvah pri izvolitvi dekana,

– dajanje pobud, mnenj in sprejemanje odločitev v skladu s Statutom VŠ GRM.

(1) Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(2) Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(3) Državljani tretjih držav imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ter po programih za izpopolnjevanje pod pogoji, ki jih določa zakonodaja v Republiki Sloveniji in v EU.

(1) Študent ima pravico do pritožbe zoper sklepe, ki jih organi VŠ GRM sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

(2) Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima pravico do ugovora ali pritožbe v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vročen sklep. Kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov v študijskih zadevah dekan VŠ GRM, kot drugostopenjski organ pa odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah Senat VŠ GRM. Zoper dokončno odločitev v zadevah v zvezi s študijem lahko študent sproži upravni spor.

(1) Študenti so disciplinsko odgovorni za kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti po Statutu VŠ GRM in po študijskem programu ter za namerno in iz malomarnosti povzročeno škodo.

(2) Kršitve so:

– neprimerno vedenje, ki škoduje ugledu VŠ GRM,

– neprimeren odnos do študentov, učiteljev in sodelavcev pri izvajanju študijskega programa ter drugih delavcev VŠ GRM,

– dajanje lažnih podatkov, da bi tako pridobil neupravičene koristi zase ali za drugega,

– prevara pri preverjanju znanja in plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah,

– ponarejanje uradnih listin,

– razširjanje laži, govoric ipd., ki škodujejo ugledu in dobremu imenu VŠ GRM v javnosti, neposredno ali preko socialnih omrežji ali spleta,

– hujše kršitve reda in discipline pri izobraževalnem procesu in v prostorih VŠ GRM,

– povzročanje materialne škode v prostorih VŠ GRM oziroma tam, kjer se izvaja izobraževalni proces.

– dejanja v nasprotju z zakonom, tem Statutom, internimi akti in etičnim kodeksom VŠ GRM.

(3) Pobudo za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitve lahko podajo zaposleni VŠ GRM ali študenti. O disciplinski odgovornosti odloča in izreka ukrepe dekan VŠ GRM.

(4) Dekan VŠ GRM lahko izreče naslednje ukrepe:

– opomin, ki se vroči študentu,

– ukor, ki se objavi na oglasni deski,

– izključitev iz VŠ GRM: v odločbi se opredeli doba trajanja ukrepa.

(5) Disciplinska odgovornost študentov na VŠ GRM se natančneje opredeli s posebnim pravilnikom.

(1) Strokovni oziroma znanstveni naslov se diplomantu odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi:

– da diplomant ni imel z zakonom zahtevane izobrazbe za vpis,

– da diplomant ni opravil vseh obveznosti po študijskem programu,

– da je diplomant pri zaključnem delu (diplomska naloga, magistrska naloga), ki je predpisano po študijskem programu, avtorska dela drugih avtorjev v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu prikazal kot svoje lastno delo,

– da zaključno delo (diplomska naloga, magistrska naloga), ki je predpisano po študijskem programu v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov.

(2) Odvzem strokovnega oziroma znanstvenega naslova se podrobneje uredi s pravilnikom.

(1) Ustanovitelj zagotavlja prostorske in druge materialne pogoje za ustanovitev in delo VŠ GRM, ter izvajanje rednega pedagoškega procesa (rednega študija) na način in pod pogoji določenimi z zakonom, ter izvaja druga upravičenja v skladu z zakonom.

(2) Dejavnost VŠ GRM, ki se nanaša na izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa se financira iz proračuna Republike Slovenije.

(3) VŠ GRM mora ministru, pristojnemu za visoko šolstvo, poslati predlog finančnega načrta za naslednjo koledarsko leto po predpisih, ki urejajo javne finance.

(4) Ostale dejavnosti VŠ GRM se financira iz drugih virov, in sicer:

– od plačil za izvajanje koncesij,

– iz razpisov ministrstev in EU,

– iz šolnin in drugih prispevkov za študij,

– s plačili za opravljene storitve,

– iz dotacij, donacij, subvencij, posojil, sponzorstev, prodaje blaga in storitev na trgu, dediščin in daril,

– iz drugih virov v skladu z zakonom.

(1) VŠ GRM odloča o prispevkih za študij in drugih storitvah VŠ GRM, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa, zlasti za:

– stroške izbirnega in vpisnega postopka,

– storitve, ki so del potrjenega študijskega programa (stroški strokovnih ekskurzij ipd.),

– izvolitve v nazive kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na VŠ GRM,

– izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije VŠ GRM,

– stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpita,

– stroške sprejemnih, diferencialnih, komisijskih in drugih izpitov,

– druge storitve, ki jih potrdi Upravni odbor VŠ GRM.

(2) Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa v skladu z veljavnim pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in s sklepom Upravnega odbora VŠ GRM.

(1) Šolnine in prispevki za študij, kot tudi druga sredstva, pridobljena na način iz 9. člena tega Statuta, so prihodek VŠ GRM in jih VŠ GRM pridobiva na svoj podračun.

(2) Upravni odbor VŠ GRM sprejme finančni načrt na podlagi programa dela VŠ GRM, ki obsega vse njene dejavnosti.

(1) VŠ GRM je lastnica premoženja, ki ga je pridobila iz javnih virov.

(2) VŠ GRM je tudi lastnica premoženja, pridobljenega na temelju drugih virov in premoženja, pridobljenega na temelju dediščin, sponzorstva, donacij, raziskovalnih temeljnih in aplikativnih projektov ter svetovalnega dela, volil, daril in drugih virov iz poslovnih in pogodbenih razmerij.

(1) VŠ GRM upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, skladno z zakonom, Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM in Statutom ter v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.

(2) VŠ GRM lahko odtuji ali obremeni nepremičnino oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z ustanoviteljem. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z zakonom o javnih naročilih potrebna objava pri Uradu za uradne objave EU in na portalu javnih naročil.

(3) Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

(4) VŠ GRM samostojno razpolaga s svojim premoženjem iz drugega odstavka 107. člena tega Statuta. S premoženjem upravlja Upravni odbor VŠ GRM s skrbnostjo dobrega gospodarja.

(1) Presežek prihodkov nad odhodki VŠ GRM se uporablja v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) O načinu poravnave primanjkljaja sredstev VŠ GRM, ki nastane pri izvajanju javne službe, odloča ustanovitelj na predlog Upravnega odbora VŠ GRM.

(1) Splošne akte sprejemajo posamezni organi VŠ GRM v skladu s Statutom VŠ GRM in z zakonom.

(2) Sistem obvladovanja splošnih aktov, ki mora opredeljevati izdelavo, pregled in odobritev, izdajanje, spreminjanje in hranjenje dokumentacije, se podrobno opredeli v Poslovniku kakovosti VŠ GRM.

VŠ GRM vodi in hrani evidence z osebnimi podatki študentov in evidence izvajalcev visokošolske dejavnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter varstvo osebnih podatkov.

Statut Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (Uradni list RS, št. 52/22) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

V Statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(1) Z uveljavitvijo tega Statuta prenehata veljati Akt o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, z dne 12. 3. 2015, podpisan s strani Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma in Mestne občine Novo mesto, kot soustanovitelja VŠ GRM in Statut Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto sprejet na 1. seji Senata Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto dne 23. 10. 2012. V skladu s tem prejšnja ustanovitelja, brezpogojno soglašata s preoblikovanjem zavoda v visokošolski zavod s sedežem na Sevno 13, 8000 Novo mesto, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija ter se odpovedujeta morebitnim zahtevam po povrnitvi materialnih in drugih ustanovitvenih vložkov posameznega ustanovitelja. Ustanoviteljske pravice in obveznosti obeh ustanoviteljev se smiselno prenesejo na ustanovitelja Republiko Slovenijo. Z Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM ustanovljena visoka šola pa z zavodom Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma podpiše pogodbo, v kateri se podrobno uredijo medsebojna razmerja, ki izhajajo predvsem iz dejstva, da ima VŠ GRM v Skladu z 2. členom Odloka o ustanovitvi VŠ GRM sedež na naslovu in v prostorih zavoda Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, ter druge prvine, ki omogočajo razvoj obeh deležnikov.

(2) Vlada Republike Slovenije imenuje predstavnika ustanovitelja v Upravni odbor v roku enega meseca od uveljavitve Odloka o ustanovitvi VŠ GRM.

(3) Upravni odbor VŠ GRM se mora oblikovati najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi Odloka o ustanovitvi VŠ GRM, drugi organi VŠ GRM pa najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi Odloka o ustanovitvi VŠ GRM, v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM in Statutom VŠ GRM. Upravni odbor se konstituira, ko je imenovanih vsaj šest njegovih članov. Prvo sejo Upravnega odbora skliče dekan VŠ GRM.

(4) V začetni Upravni odbor se izvoli predstavnike visokošolskih učiteljev in sodelavcev VŠ GRM izmed tistih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki v študijskem letu 2020/2021 izvajajo pedagoški proces ali opravljajo druge naloge pri študijskem programu Upravljanje podeželja (visokošolski strokovni študijski program).

(5) V študijskem letu 2020/2021 VŠ GRM izvaja visokošolski strokovni študijski program Upravljanje podeželja.

(6) Funkcije članov senata, prodekanov in dekana izvoljenih pred sprejemom tega Statuta veljajo do konca izvoljenih mandatov.

(7) V obdobju do 13. 5. 2022 sestavljajo Akademski zbor VŠ GRM vsi visokošolski učitelji in sodelavci, ki v študijskem letu 2021/2022 izvajajo pedagoški proces in druge naloge pri študijskem programu Upravljanje podeželja v okviru VŠ GRM, ko se v skladu z Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM oblikuje novi Akademski zbor.

(8) V obdobju do 13. 5. 2022 sestavljajo Študentski svet VŠ GRM vsi v študijskem letu 2021/2022 vanj izvoljeni študentje, ko se v skladu z Odlokom o ustanovitvi VŠ GRM oblikuje novi Študentski svet VŠ GRM.

(1) Statut sprejmeta v enakem besedilu Senat VŠ GRM in Upravni odbor VŠ GRM.

(2) Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Spremembe in dopolnitve Statuta sprejemata v enakem besedilu Senat VŠ GRM in Upravni odbor VŠ GRM z večino glasov vseh članov Senata VŠ GRM oziroma Upravnega odbora VŠ GRM.

(4) Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v Uradnem listu in začnejo veljati naslednji dan po objavi.

(5) Za tolmačenje Statuta je pristojen Senat VŠ GRM.

Novo mesto, dne 14. marca 2022

Novo mesto, dne 29. marca 2022

Uradni list RS, št. 52/2022 z dne 15. 4. 2022

1096. Statut samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, stran 3288.