Na podlagi 119. člena, v povezavi s 115. členom ter z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Ljubno na 19. redni seji dne 31. 3. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Vrbje; PAID: 1583
(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 70/19, v nadaljevanju: OPN) Občinski svet Občine Ljubno sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Vrbje; PAID: 1583 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 202-2020, ki ga je izdelal biro URBANISTI, Gorazd Furman Oman s.p., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: »Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta Občine Ljubno«
GRAFIČNI NAČRT 2: »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«
GRAFIČNI NAČRT 3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«
GRAFIČNI NAČRT 4: »Ureditvena situacija«
GRAFIČNI NAČRT 5: »Zasnova gospodarske infrastrukture«
GRAFIČNI NAČRT 6: »Načrt parcelacije«
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– IDP projekt ureditve električnih vodov na območju OPPN Vrbje (Elektro Celje d.d., št. pr. 160/20, september 2020)
– Hidrološko-hidravlična študija Savinje za potrebe priprave OPPN Vrbje (Provog, d.o.o., št. proj. 056/20, januar 2021)
– geološko poročilo
– elaborat ekonomike (IPSUM d.o.o., št. pr. 074-106/22, marec 2022).
(1) Ureditveno območje OPPN zajema zemljišča znotraj enote urejanja prostora z oznako LJU-15. Območje se nahaja zahodno od občinskega središča naselja Ljubno na levem bregu reke Savinje in vključuje del le-tega. Meja območja na skrajnem jugovzhodnem delu meji na regionalno cesto R2 428/1249 Radmirje–Luče, nato se proti severu nadaljuje južno od pozidave ob Savinji, nakar se jugovzhodno od ribiškega doma približa reki Savinji. Meja območja nato poteka po zunanjem robu Kolenčeve struge – stranskega rečnega rokava Savinje in se zaključi približno 45 m pred odcepom Kolenčeve struge od reke Savinje.
(2) Območje OPPN zajema območje zemljiških parcel in njihove dele z naslednjimi parcelnimi številkami, vse k.o. Ljubno:
350, 351/1, 351/2, 352, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 360/1, 361/1, 361/2, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378, 379, 380, 381, 382, 383/1, 383/2, 383/4, 383/5, 384, 385, 386, 387, 388/1, 388/2, 388/4, 389/1, 390/3, 390/4, 394, 395/1, 399, 400, 401, 711/1, 712, 713, 715, 729/1, 729/2, 729/3.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega 13,14 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Predmet izdelave OPPN je vzpostavitev prostorskih pogojev za ureditev območja ob levem bregu reke Savinje, zahodno od naselja Ljubno.
(2) Na vzhodnem delu območja je načrtovana umestitev oziroma legalizacija prireditvenega odra, sanitarnega objekta, preužitkarske hiše, večnamenskega objekta, kozolca z možnostjo preureditve v interaktivni muzej ter postavitev orodij za rekreacijo in šport. Predvidena je tudi umestitev flosarskega muzeja na prostem s postavitvijo flosarskih kolib, riže ipd. ter podaljšanje obstoječega rokava reke Savinje za približno 200 m. V okviru ureditve prireditvenega prostora je potrebna tudi umestitev dostopne ceste ter parkirnih površin. Na območju ribiškega doma se ob obstoječem servisnem objektu ribogojnice predvidi novo vališče ter bazen za mladice. Načrtuje se ureditev kampa na območju gozdnih površin na severozahodnem delu in na območju Budnove žage. Ustrezno se umesti obstoječa športna igrišča s spremljajočimi objekti. Celotno območje poveže peš pot ob robu brežine vzdolž reke Savinje.
Celotno območje je razdeljeno na šest enot urejanja (EU), in sicer:
– EU/01 (1,78 ha) – območje prireditvenega prostora
– EU/02 (2,13 ha) – območje Budnove žage
– EU/03 (1,90 ha) – območje ribiškega doma
– EU/04 (1,25 ha) – območje športnih igrišč
– EU/05 (1,03 ha) – območje kampinga
– EU/06 (5,05 ha) – območje reke Savinje.
(3) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje zajema izredno lep odsek reke Savinje v njenem zgornjem toku. Še posebej je ohranjen zgornji del obravnavanega območja, kjer je zelo dobro ohranjena bogata obvodna vegetacija. Poleg Savinje daje območju izrazit pečat Kolenčeva struga, ki poteka vzporedno z levim bregom Savinje. Je zelo razgibana, s približevanjem in oddaljevanjem Savinji tvori vrsto otokov, kar je posebnost ob Savinji. Območje v manjšem delu obkrožajo gozdovi, bujna je tudi manjša in posamična vegetacija. Drugače pa se v pretežni meri tako znotraj območja kot na njegovih robovih nahajajo kmetijske površine. V južnem in osrednjem delu območja izraziti rob predstavlja ježa, ki se do 5 metrov pne nad spodnjim nivojem.
(2) Prometno je območje že navezano na obstoječ sistem lokalnih in državnih cest. Urejeni so trije dostopi iz državne ceste, glavni dostop pa se nahaja na južnem delu ob zahodnem robu naselja Ljubno.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih objektov (v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 37/18 – oznake po CC-SI):
EU/01
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo – glasbeni paviljon
– 12620 Muzeji – muzeji, galerije, informacijska središča
– 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene – spominska, umetniška in podobna obeležja, izvedena kot stavbe, druge stavbe v dediščinsko prezentacijske namene, ki se ne uporabljajo v druge namene
– 21122 Samostojna parkirišča – samostojna parkirišča za osebna vozila
– 24110 Športna igrišča – igrišča za športe na prostem
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi in parki, naravna kopališča, počivališča za avtodome
Znotraj EU/01-1 se dodatno dopusti gradnja naslednjih objektov:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno namestitev – penzioni, gostišča in podobne stavbe
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – samostojni prehrambni obrati namenjeni za strežbo hrane in pijače
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka
EU/02
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – naravna kopališča, kampi in počivališča za avtodome
Znotraj EU/02-1 se dodatno dopusti gradnja naslednjih objektov:
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – stavbe v kampih
EU/03
– 12712 Stavbe za rejo živali – stavbe ribogojnic
– 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti – ribogojnice
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – otroška in druga javna igrišča, naravna kopališča.
Znotraj EU/03-1 se dodatno dopusti gradnja naslednjih objektov:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno namestitev – penzioni, gostišča in podobne stavbe
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – samostojni prehrambni obrati namenjeni za strežbo hrane in pijače
EU/04
– 12650 Stavbe za šport in rekreacijo – pomožne stavbe na športnih igriščih (javne sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite)
– 21122 Samostojna parkirišča – samostojna parkirišča za osebna vozila
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode
– 24110 Športna igrišča – igrišča za športe na prostem
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – otroška in druga javna igrišča, naravna kopališča
EU/05
Na območju kampinga se dopusti ureditev šotorišča. Spremljajoči objekti za potrebe šotorišča se lahko uredijo izven območja gozda v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
EU/06
– 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi – mostovi
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti – jezovi, pragovi, drče, pregrade, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami.
(2) V okviru legalno zgrajenih stavb se dopusti ohranitev obstoječe dejavnosti oziroma sprememba v skladu z dopustnimi vrstami stavb.
(3) Znotraj celotnega območja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (CC-SI 2), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja, opornih zidov (CC-SI 24250), umestitev pešpoti z mostovi za pešce ter umestitev urbane opreme.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija,
– prizidave in dozidave,
– sprememba namembnosti,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Tlorisna velikost in lega posameznih stavb oziroma objektov znotraj posameznih enot urejanja prostora ni posebej določena. Faktorji izkoriščenosti gradbenih parcel niso določeni. Za vse stavbe velja praviloma podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1.5 do 1:2, tloris je lahko tudi lomljen, vendar mora biti razvidna osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T in podobne oblike). S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega razmerja. Dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. Višina stavb je lahko do največ (K) + P + M ali (K) + P + 1, klet je dopustna le ob pogoju, da je vkopana vsaj do 2/3 višine kleti. Kolenčni zid objekta s klasično dvokapnico ali večkapnico je največ 1.20 m.
Strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami (pomožni objekti in prizidki), oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom, šotoraste in lomljene strešine ter stolpiči niso dovoljeni. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°, izjemoma tudi manjši z obveznim upoštevanjem prevladujočega naklona streh v naselju oziroma delu naselja. Strešna kritina je opečne barve ali temne barve, ne sme biti živih barv, odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu oblikovanju frčad v okolici (trapezne frčade niso dopustne). Na varovanih objektih in v območjih kulturne dediščine so strešne odprtine izjemoma možne v obliki tradicionalnih frčad in strešnih oken.
Oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in naj izhaja iz funkcije objekta, v primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). V območjih strnjenih tradicionalnih delov naselij ali na občutljivejših območjih prostora z vidika krajinskih značilnosti naj se uporabljajo tradicionalni materiali (ometan zid, kamen, les ipd).
(3) Ureditve območij
V grafičnem načrtu 4: »Ureditvena situacija« so prikazana okvirna območja rabe površin, ki jih je potrebno upoštevati pri umeščanju načrtovanih ureditev in gradenj stavb. Znotraj EU je dovoljeno območja posameznih rab tudi preoblikovati (povečati, zmanjšati, združiti in zamenjati), in sicer na način, da se upošteva varstvene in druge omejitve v prostoru ter da se ne onemogoča izvedbe OPPN.
EU/1
Na skrajnem severnem robu v podenoti urejanja EU/01-1 ob vstopu na območje je predvidena umestitev/razširitev stavbe. Predvidena je umestitev 30 parkirnih mest severno od dovozne ceste do prireditvenega prostora, in sicer neposredno pod brežino. Južno od parkirišč na območju večnamenskega prostora je predvidena možnost postavitve stojnic oziroma ostalih manjših stavb za potrebe prireditev na prostem. Območje razstavišča je umeščeno na območje podaljška Kolenčeve struge. Ob levem bregu podaljška Kolenčeve struge se zagotovi dostop do zemljiških parcel. Na območju prireditvenega prostora je predvidena postavitev glasbenega paviljona. Na skrajnem južnem delu je predvidena umestitev otroškega igrišča oziroma fitnesa na prostem. Načrtovano parkirišče naj bo čim bolj ozelenjeno in utrjeno z naravnimi materiali. Legalizacija obstoječih objektov in umeščanje novih naj upošteva prvine tradicionalne arhitekture (tlorisni in višinski gabariti, strešina, naklon strehe, odprtine, izbor materialov). Igrala in utrditev na igrišču naj bodo prav tako iz naravnih materialov.
EU/2
Na območju je predvidena umestitev kampa, pri čemer se objekt obstoječe žage znotraj EU/02-1 nameni za potrebe delovanja kampa. Območje kampa je umeščeno na osrednji otok med rokavoma Kolenčeve struge ter delno na manjši južni del. Ostale površine pretežno ostajajo namenjene kmetijstvu. Območje je z okolico povezano s pešpotmi in mostovi. Pri Budnovi žagi se varuje njena notranjost in zunanjost, s pripadajočo funkcionalno okolico. Objekt žage mora ohraniti svojo prvotno funkcijo. V skladu s kulturnovarstvenim režimom in soglasjem pristojne območne enote ZVKDS se lahko vanjo umestijo določene, manjše ter reverzibilne vsebine. Prostori za kampiranje naj se ne umeščajo v neposredno bližino žage, da bo njena lega v prostoru ostala prepoznavna. Športna igrišča naj bodo večinoma zatravljena in urejena iz naravnih materialov.
EU/3
Na območju znotraj EU/03-1 se nahaja ribiški dom, ki je namenjen za gostinske in ribiške dejavnosti. Predvidena je širitev obstoječe ribogojnice proti severu. Okoli jezera se uredijo sprehajalne pešpoti, ki se navezujejo na sistem pešpoti ob Savinji in Kolenčevi strugi. Oblikovanje posegov za širitev ribogojnice naj se poenoti z obstoječim oziroma med seboj.
EU/4
V severozahodnem delu enote urejanja je določeno območje igrišč. Športna igrišča naj bodo v čim večji meri urejena iz naravnih materialov in vedutno nevpadljiva. Ostalo večje območje se prepušča še nadalje kmetijski rabi, kjer pa je možno umeščanje urbane opreme. Na območju je možen zajem pitne vode in gradnja za to potrebnih naprav ob pogoju predhodne pridobitve ustreznih dovoljenj.
EU/5
Na območju gozda je dopustna zgolj postavitev šotorišča, umestitev objektov ni dopustno. V skladu s Hidrološko- hidravlično študijo Savinje za potrebe priprave OPPN Vrbje (Provog, d.o.o., št. proj. 056/20, januar 2021) je postavitev šotorišča dopustna zgolj izven območij srednjega razreda poplavne nevarnosti in velikega razreda poplavne nevarnosti. Spremljajoči objekti za potrebe šotorišča se lahko uredijo izven območja gozda in izven enote urejanja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
EU/6
Na območju reke Savinje, ki zajema celotno strugo do roba brežine, so predvidene ureditve pešpoti, pomolov za ribiče in obiskovalce ter sonaravne ureditve brežin, z ostalimi ureditvami se vanj ne posega. Tukaj se nahaja most, ki premošča reko Savinjo in se lahko rekonstruira oziroma nadomesti z novim. Gradnja ostalih premostitev čez reko Savinjo ni dopustna.
(4) Zunanja ureditev
Območje urejanja močno zaznamuje reka Savinja in Kolenčeva struga. Temu sledi tudi obstoječa vegetacija, drevesa in višje grmovnice ob strugi. Skozi celotno območje obdelave se izmenjujejo že obstoječe prostorske površine, naraven strnjen gozd na severnem delu območja, povsem odprt travnik in območje ribnika, travnik z atraktivnimi velikimi posameznimi starimi drevesi, redek gozd ob Budnovi žagi in vedno redkejša zasaditev proti jugu. Ob novih parkiriščih se zasadi drevored za senco na parkirnih mestih. Linije drevoreda se potegnejo ob potkah po večnamenski površini s posameznimi atraktivnimi drevesi. V tem delu se ob strugi Savinje zasadijo nova drevesa. Ob otroškem igrišču in fitnesu na prostem se zasadijo posamezna drevesa za senco na igralnih površinah. Na celotnem območju se ohrani obstoječa zasaditev. Možna je odstranitev posameznih dreves za potrebe uredive novih površin ali prostorskih elementov. Nova zasaditev se izvede iz avtohtonih listopadnih drevesnih vrst tako, da se upošteva značilno vrstno sestavo in obliko vegetacije ob reki Savinji ter po svoji strukturi in izboru rastlinski vrst upošteva fitocenološke združbe okoliške krajine. Obravnavano območje je namenjeno sprehajalcem, tekačem, rekreativnim kolesarjem, primeren je tudi za invalide. Zasnova ureditve omogoča krožno pot čez celotno obravnavano območje, povezano s pešpotmi širine 120 cm, v peščeni podlagi, obrobljeno z lesenimi okroglicami ali kakšnim drugim naravnim materialom. Pot prečka Kolenčevo strugo s pomočjo novih mostov, glavna pešpot pri Budnovi žagi pa se s stopnicami naveže na pešpot, ki poteka ob robu struge Savinje. Ob pešpoteh se namesti urbana oprema, koši za smeti in klopi ter stojala za kolesa pri območju parkirišč. Obdelave novih utrjenih površin (pešpoti, dostopi, parkirišča, prireditveni prostor) naj bodo čim bolj sonaravne, v peščeni podlagi. Na površini prireditvenega prostora je možen tudi vzorec v peščenem tlaku iz drugačnega materiala. Podlaga pod otroškimi igrali in napravami za fitnes na prostem naj bo pesek, sekanci ali kakšen drug naraven material. Podlaga tal v kampu je naravna, zelenica oziroma naravna gozdna tla.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati na celotnem območju OPPN, pri čemer je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča, ki od vodotokov 1. reda znaša 15 metrov, od 2. reda pa 5 metrov ter vse ostale pogoje skladno s tem odlokom. Dimenzije dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo. Dovoljeno je umeščanje pešpoti z mostovi, priključkov na ceste in priključkov na objekte gospodarske infrastrukture in samostojnih parkirišč in objektov za hidrološki monitoring voda. Dodatno so znotraj posameznih enot urejanja dopustni naslednji objekti:
EU/1, EU/2, EU/3, EU/4
Dovoljene so postavitve nadstreškov, grajene urbane opreme, podpornega zidu z ograjo, igriščne ograje, varovalne ograje, rezervoarja za vodo, vodnjaka, vodometa, športnih igrišč na prostem, bazenov za kopanje, ribnikov, okrasnih bazenov, kozolcev, kmečkih lop, skednjev, senikov, kašč, koruznjakov, ograditve okoli parcele, namenjene gradnji, in sicer zgolj v obliki zasaditev.
EU/6
Dovoljeno je umeščanje pomolov na tekočih in stoječih celinskih vodah.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura in peš poti)
(1) Ceste
Dostop za motorni promet je preko državne ceste urejen na treh točkah. Primarni dostop je na območju prireditvenega prostora. Potrebno ga je posodobiti z ustreznimi prometno tehničnimi parametri ter jasno označiti vstopno točko za motorizirane obiskovalce. Drugi dostop je na območju odcepa za Budnovo žago. Ta dostop služi prvenstveno za potrebe koristnikov kampa ob Budnovi žagi. Ravno tako je ta dostop namenjen za obiskovalce in uporabnike ribiškega doma, ob njem pa je že sedaj zagotovljenih cca 10 parkirnih mest. Skrajni severozahodni dostop pa se nameni za goste predvidenega kampa v gozdu ter športnih igrišč. Tik ob gozdu na območju površin za turizem, izven območja strokovnih podlag, je predvidena umestitev parkirnih mest, na območju športnih igrišč pa še dodatna igrišča. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN.
(2) Mirujoči promet
Osrednja javna parkirna mesta se zagotovijo znotraj EU/01. Namenijo se za obiskovalce, sprehajalce ter ostale uporabnike širšega območja obvodnega prostora ob reki Savinji. V vseh ostalih enotah urejanja prostora je za posamezne vrste dejavnosti potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
(3) Pešpoti
Skozi celotno območje OPPN se vije sistem pešpoti, ki se v pretežnem delu nahaja ob robu brežin in znotraj vodnega zemljišča Savinje in Kolenčeve struge. Pešpoti naj bodo primarno izvedene v sonaravni, peščeni obliki.
(4) Premostitve
Premostitve preko vodotoka so skladno s 37. členom ZV-1 dopustne kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in izvedene morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda. Konstrukcijske premostitve je potrebno načrtovati tako, da elementi ne bodo posegali v svetli profil struge. Pri temeljenju obrežnih podpor premostitvenih konstrukcij je potrebno upoštevati erozijsko delovanje vodotoka. Premostitvene odprtine morajo prevajati visoke vode z ustreznim varnostnim nadvišanjem oziroma morajo biti tolikšne, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja in obstoječih objektov, na predvidene objekte in okolje nasploh.
(energetska infrastruktura)
(1) V enoti urejanja EU/01 v območju površinskih vod poteka obstoječ NN podzemni kabel, tip NAY2Y-J 4x150 mm2, ki se napaja iz TP Ljubno Papež, izvod 04: Papež Vrbje. Navedeni kabel se zaradi izgradnje predvidenega »rokava« površinskih vod v točkah C in Č prekine. Položi se nov kabel istega tipa izven omenjenega območja in se v točkah C in Č spoji z obstoječim kablom. Prav tako v območju predvidene ceste in predvidenih parkirnih površin potekata NN podzemna kabla, tip NAY2Y-J 4x150 mm2 in tip NAY2Y-J 4x35 mm2, ki se prav tako napajata iz TP Ljubno Papež, izvod 04: Papež Vrbje. Navedena kabla je potrebno v območju predvidenih utrjenih površin, to je od točke D do E, najprej zakoličiti in jih nato mehansko zaščititi s položitvijo v obbetonirane zaščitne cevi Ø 110 mm.
(2) V enoti urejanja EU/03, kjer se nahaja ribnik, poteka obstoječ 20 kV daljnovod D32 Citrija, kar predstavlja omejitveni faktor. Od oporišča št. 9, mimo TP Ljubno Papež, do oporišča št. 14 navedenega 20 kV daljnovoda se položi 20 kV kablovod, tip NA2XS(F)2Y 1 × 150/25 RM mm2, 12/20 kV kot je prikazano v risbah št. 1 in 2. Obstoječ 20 kV daljnovod, z vodniki tip PAS 70 mm2, se od oporišča št. 9 do oporišča št. 14 odstrani. Za omenjena oporišča se v PZI dokumentaciji preveri statična kontrola. Križanje reke Savinje, to je v smeri proti TP Ljubno Papež, se predvideva s tehnologijo vodene vrtine, v katero se uvleče minimalno 5 zaščitnih cevi Ø 160 mm. Rezervne cevi bodo potrebne zaradi predvidene kasnejše ureditve SN omrežja. Prav tako v enoti urejanja med točko F in G, kjer se nahaja ribnik, poteka obstoječ NN nadzemni el. en. vod, tip X00-A 2x16 mm2. V PZI dokumentaciji je potrebno preveriti varnostno višino v križni razpetini med najnižjim vodnikom nadzemnega električnega omrežja in gladino ribnika, ki mora znašati minimalno 2,6 metra. Nadzemni el. en. vod se po potrebi poviša.
(3) V enoti urejanja EU/05 poteka obstoječ NN podzemni kabel, tip NAY2Y-J 4x25+2,5 mm2, ki se napaja iz TP Primož Plesec, izvod 04: Marovt. Naveden kabel je potrebno v območju predvidenih utrjenih površin, to je od točke A do B, najprej zakoličiti in ga nato mehansko zaščititi s položitvijo v obbetonirane zaščitne cevi Ø 110 mm.
(4) V enoti urejanja EU/06, to je čez obstoječo reko Savinjo, poteka obstoječ dvosistemski NN nadzemni el. en. vod, 2 x tip X00/0-A 3x70+71,5 mm2, ki se napaja iz TP Ljubno Papež. V sklopu izvedbe vodene vrtine čez reko Savinjo, se previdi položitev novega NN kablovoda ter postavitev nove prostostoječe razdelilne omarice PS-RO na stalno dostopnem mestu. Obstoječi odjemalci na naslovu Cesta v Savinjo 2, 2a in 3 se nato napajajo preko obstoječih kablov tako, da se v točki H izvede kabelska spojka. Obstoječi odjemalec na naslovu Cesta v Savinjo 5 se nato napaja preko novega kabla, ki se napaja iz predvidene omarice PS-RO. Obstoječi NN nadzemni el. en vod, ki poteka čez reko Savinjo, se od TP Ljubno Papež do točke H nato ukine. Prav tako se obstoječi kabel od točke H do odjemalca na naslovu Cesta v Savinjo 5 opusti.
(5) V vseh enotah urejanja je potrebno pri zasaditvi drevja in podobno v območju varovalnega pasu NN podzemnih el. en. vodov upoštevati, da je možna kakršnakoli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenosti debla od trase NN električnega kabla 2,5 metra s tem, da pa je električne kable potrebno položiti v zaščitno cev Ø 160 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga kot se predvideva razrast koreninskega sistema drevesa. O sajenju dreves v bližini električnih zemeljskih kablov in obratno je določeno s Študijo, št.: 2090 »Smernice in navodilo za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV«, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar.
(6) Za preureditev omrežja energetske infrastrukture je bil izdelan IDP projekt ureditve električnih vodov na območju OPPN Vrbje (Elektro Celje d.d., št. pr. 160/20, september 2020), ki ga je potrebno upoštevati pri nadaljnjih fazah projektiranja.
(7) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za načrtovane gradnje si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Na širšem območju OPPN in izven njega je predvidena izgradnja novega javnega fekalnega kanala Rore – Ljubno. Del tega kanala poteka skozi enoto urejanja EU/01 kjer je predvidena priključitev obstoječih stavb nanj. Tukaj je načrtovano tudi črpališče. Za ostale stavbe znotraj EU/02, EU/03 in EU/04 se komunalne odpadne vode odvajajo v individualne male čistilne naprave ter prečiščene nadalje v meteorno kanalizacijo.
(2) Za odvod meteornih voda iz predvidenih ureditev je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko cevnega zadrževalnika oziroma zadrževalnega bazena spelje v Kolenčevo strugo oziroma v reko Savinjo. Zadrževalnik mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Izpustna glava odpadnih padavinskih voda v vodotok mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
Oskrba s pitno vodo je za enote urejanja EU/01, EU/02, EU/03 in EU/04 že urejena. Za EU/05 priključitev na pitno vodo ni predvidena, ker se sanitarni objekti umestijo izven enote urejanja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Na območju urejanja se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
ESD | IME | REŽIM | PODREŽIM |
10184 | Ljubno ob Savinji – Budnova žaga | dediščina | stavbna dediščina |
(2) Glede na lokacijo območja načrtovanja ob strugi reke Savinje in bližini trškega jedra naj bo načrtovanje novih ureditev čim bolj sonaravno, minimalno in hkrati skladno s tradicionalno arhitekturo širšega območja. Upoštevati je potrebno obstoječo vegetacijo in jo ohranjati v največji možni meri. Dodatne zasaditve naj se izvede iz avtohtonih listopadnih vrst, z upoštevanjem obvodne ter ostale vegetacije. Prav tako naj se v čim večji meri varuje obstoječi relief in namenska raba prostora. Vsi novi posegi (poti, parkirišča, igrišča, prireditveni prostor, kamp idr.) naj se načrtujejo z uporabo naravnih materialov (peščene površine oziroma utrjene površine v videzu peščenih, naravno patiniran les, kamen idr.). Urbana oprema naj se načrtuje celovito in oblikovno podrejeno naravnemu prostoru ter skladno s tradicionalnimi oblikami in materialom.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Za vse posege na in v bližini registrirane nepremične dediščine Ljubno ob Savinji – Budnova žaga (EŠD 10184), je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Na območju OPPN se nahaja vodotok 1. reda Savinja in vodotok 2. reda Kolenčeva struga. Pri načrtovanih aktivnostih in posegih v prostor je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča, ki od vodotokov 1. reda znaša 15 metrov, od 2. reda pa 5 metrov.
(2) Predvideni objekti znotraj EU/01 se bodo priključili na predviden javni kanalizacijski sistem, ostali pa na individualne čistilne naprave. Odpadne komunalne vode se bodo tako odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo oziroma prečiščene v meteorno kanalizacijo. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v meteorno kanalizacijo. Lovilci olj in ločevalniki maščob morajo biti usklajeni z zahtevami iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Padavinske odpadne vode se bodo preko cevnega zadrževalnika oziroma zadrževalnega bazena speljale v Kolenčevo strugo oziroma v reko Savinjo. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje avtoceste in cestnega telesa.
(4) Za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe, je skladno s 108. členom ZV-1 potrebno pridobiti vodno pravico. Vodna pravica bo podeljena, če je nameravana raba skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načini upravljanja z vodami in nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanje obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev.
(5) Skladno z 38. in 39. členom ZV-1 ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– II. območje varstva pred hrupom (55 dBA/45 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(ohranjanje narave in omilitveni ukrepi)
(1) Na območju urejanja se nahajajo naslednja zavarovana območja:
Ime zavarovanega območja | Status | Uradna objava |
Savinja od izvira do Ljubnega | NS | Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87) |
(2) Na območju urejanja se nahajajo naslednje naravne vrednote:
Ime NV | Id. št. | Zvrst | Status | Uradna objava |
Savinja s pritoki | 269 V | hidr. geomorf. ekos. | NVDP | Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15, 7/19) |
(3) Konkretne varstvene usmeritve za območje ureditve:
– Ureditveno območje in njegovo vplivno območje leži znotraj naravnega spomenika Savinja od izvira do Ljubnega ter znotraj naravne vrednote Savinja s pritoki. Posegi in dejavnosti v ureditvenem območju se izvajajo na način, da se ohranjajo vse bistvene lastnosti reke, zaradi katerih je bila ta določena za naravno vrednoto in da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora. Omogočajo naj se naravni procesi v reki (prodni nanosi, premeščanje materiala, ustvarjanje zajed, obvodna zarast itd.). S posegi naj se ne prekinja zveznosti vodnega toka, spreminja smeri toka, oblike in dna struge vodotoka. Ohranjajo se vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
– V priobalnem pasu reke Savinje (15 m) naj se ne gradi trajnih objektov (objekti visoke gradnje). Začasni in trajni objekti naj se načrtujejo v takšni oddaljenosti od reke, da za zagotavljanje njihove poplavne varnosti ni treba izvesti zaščitnih ukrepov ali kakršnihkoli dodatnih posegov na brežini ali v rečni strugi (utrjevanje brežin, nasipi, zidovi ipd.). Površin v 5 m pasu ob reki Savinji naj se ne utrjuje z betonom ali asfaltom.
– Morebitno utrjevanje rečne struge in brežin se izvaja v omejenem obsegu na sonaraven način, tj. z omejeno uporabo kamna lokalnega izvora v kombinaciji z lesom. Toge tehnične ureditve brežin s poravnanimi, gladkimi, betoniranimi in fugiranimi površinami (kamen v betonu) niso sprejemljive in se ne izvajajo. Končne ureditve morajo posnemati naravno zgradbo brežin pred posegom in omogočati naravno dinamiko in procese v reki (premeščanje materiala itd.).
– Na celotnem ureditvenem območju se ohranja obvodna vegetacija, njena zveznost in naravna vrstna sestava. Odstranjeno drevje naj se nadomesti z novimi sadikami. Ureditve v priobalnem pasu (pešpot, mostovi, pomoli za ribiče itd.) ne smejo bistveno okrniti ali poškodovati obrežnega pasu drevnine. Manjše vrzeli v obrežnem pasu vegetacije se puščajo izjemoma, npr. na mestu splavitve flosa (prikaz dediščine), ki zahteva prost dostop do vode, ter ob prireditvenem prostoru.
– Trasa pešpoti na levem bregu Savinje naj bo prilagojena naravnim reliefnim in vegetacijskim razmeram (vrh rečne brežine). Večja nasutja, izkopi, gradnja večjih opornih zidov, posek drevja ipd. zaradi umestitve poti naj se ne izvajajo. Na posamičnih mestih se lahko uredijo razgledne niše ali počivališča.
– Podaljšek Kolenčeve struge (odprt vodni kanal) naj se izvede sonaravno, s posnemanjem obstoječe struge, z omejeno uporabo kamna ter brez uporabe betona na vidnih delih korita. Obvodna zasaditev je lahko prilagojena namenu izgradnje podaljška struge (prikaz tradicionalnih dejavnosti). Izkopani material naj se ne odlaga na brežine Savinje (NV Savinja s pritoki). Pred pričetkom zemeljskih del (izkop struge) in med gradnjo naj se izvedejo vsi tehnični ukrepi za preprečitev kaljenja in onesnaženja vode dolvodno (vpliv na reko Savinjo).
– Gozdni sestoj na območju načrtovanega kampa EU/05 (parc. št. 350, k.o. Ljubno) naj se ohrani brez ustvarjanja večjih vrzeli, jas oziroma krčitev gozda (ohranja se gozdni značaj območja), izjemoma se lahko odstrani posamično drevje.
– Območje NV Savinja (NS) se izvzame iz trajnih ureditev kampa (EU/05). Infrastruktura, potrebna za delovanje kampa (recepcija, sanitarije, parkirišče, mesta za odlaganje odpadkov, manipulativne površine itd.) naj se prednostno uredijo v sklopu obstoječih objektov izven gozdnih površin.
– Na celotnem ureditvenem območju naj se ohranjajo naravne reliefne značilnosti. Morebitno spreminjanje morfologije površja z zasipavanjem ali odstranjevanjem zemlje naj se izvaja v čim manjšem obsegu. Robove in nasutja, ki nastanejo med gradnjo posameznih objektov oziroma ureditev, je treba sanirati in prilagoditi okoliškemu terenu.
– Športne, igralne in druge podobne površine naj bodo omejene na obstoječe jase in druga odprta zemljišča. Delež površin prekritih z betonom in asfaltom naj bo čim manjši.
– Kurišča naj bodo prednostno omejena na za ta namen urejene lokacije. Zaradi kurjenja ne sme priti do poškodb drevnine na območju.
– Pomožne ureditve, napisi, table ipd. ne smejo poškodovati drevja (pritrjevanje z vijaki ipd.). Žičnih vodov in drugih napeljav se ne namešča na drevje. Vej se ne trga, lomi.
– Pri izvajanju gradbenih del na celotnem ureditvenem območju naj se večja drevesa fizično zaščitijo pred poškodbami. Zaščita dreves med gradnjo naj se izvede skladno s standardom DIN 18920 (2002-08): »Vegetacijska tehnika v krajinski gradnji – zaščita dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih«.
– Preprečiti je treba vnos odpadnih voda, kemikalij in drugih odpadkov v reko Savinjo (zabojniki za smeti morajo biti izven dosega poplavnih vod ipd.). Servisni objekti (kamp EU/02, EU/05) in ostali trajni objekti z emisijami odpadnih vod morajo biti priključeni na kanalizacijski sistem ali na čistilno napravo.
– Območja naj se ne ograjuje z žično ali mrežno ograjo. Omogočen mora biti prost prehod (javni dostop) do obrežja Savinje.
– Za zasaditev območja naj se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se ne sadi (ciprese, paciprese, robinija ipd.). V obrežnem pasu reke Savinje naj se ne sadi iglavcev. Posebna pozornost naj bo namenjena odstranjevanju in preprečitvi vnosa tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
– Osvetljevanje celotnega območja, zlasti kampov, naj bo časovno in prostorsko omejeno na najmanjšo mero (časovno stikalo, vklop na senzorje ipd.).
– Za ureditev območja naj se uporabi avtohton material oziroma material lokalnega izvora (kamen, les, sekanci, pesek) v naravnih barvnih tonih. Na območje naj se ne vnaša tipska urbana oprema iz umetnih materialov (prefabrikati, plastična oprema, betonski elementi, kovinske ograje, kontejnerji ipd.). Oblikovanje objektov in opreme naj upošteva kvalitete lokalnega stavbarstva (tradicionalna gradnja Zgornje Savinjske doline) in značilnosti krajine.
– Odvečne zemlje, gradbenega materiala in odpadkov se ne odlaga na območje naravne vrednote (NV Savinja s pritoki). Viške izkopanega materiala je treba odpeljati na urejeno deponijo.
– Gradbena dela in hrupnejše dejavnosti na območju naj se ne izvajajo v spomladanskem času, ki je najbolj občutljivo obdobje razmnoževanja ptic in razvoja vegetacije (od 1. 3. do 1. 6.). Priporočljiv čas izvedbe del, ki neposredno vplivajo na reko Savinjo, je pozno jeseni in pozimi.
(4) Za gradnjo vseh objektov, vključno z enostavnimi je na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, treba pridobiti naravovarstvene pogoje in pravnomočno naravovarstveno soglasje.
V ožje območje poplavnih gozdov ob Savinji naj se ne posega, tam je potrebno ohraniti tudi naravno podrast, izjemoma je dopustna ureditev pešpoti.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
Pri pripravi prostorskega akta so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi in odmiki objektov od parcelnih mej so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejeni so dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov in s področja požarne varnosti.
Za ureditveno območje je bila za zagotavljanje poplavne varnosti izdelana Hidrološko-hidravlična študija Savinje za potrebe priprave OPPN Vrbje (Provog, d.o.o., št. proj. 056/20, januar 2021), ki je priloga tega odloka. V predmetnem elaboratu je bil preverjen vpliv načrtovanih ureditev v sklopu OPPN Vrbje, na vode in vodni režim. Presoja je bila opravljena za obstoječe in predvideno stanje. Izdelale so se karte razredov poplavne nevarnosti in karte razredov erozijske nevarnosti. Iz opravljene analize izhaja, da se načrtovane ureditve nahajajo v majhnem razredu poplavne nevarnosti ali v razredu preostale poplavne nevarnosti, kjer je gradnja možna pod pogoji iz vodnega soglasja/mnenja. Na območju kampa oziroma šotorišča v EU/02 in EU/05 je znotraj majhnega razreda poplavne nevarnosti in znotraj razreda preostale poplavne nevarnosti potrebno predhodno izvesti omilitvene ukrepe, in sicer na način, da se uporabnike ustrezno in pravočasno opozori na možnost poplav. Del obravnavanega območja OPPN se nahaja znotraj razreda majhne erozijske nevarnosti, preostali del pa erozijsko ni ogrožen. Ureditve v OPPN so načrtovane na koti obstoječega terena, zaradi česar njihova umestitev ne bo imela negativnega vpliva na stanje voda in vodni režim, prav tako se ne spreminja poplavna ogroženost območja obravnave ali območij gorvodno in dolvodno.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Kamniško-Savinjske Alpe |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 2 |
VOD_SKUP1 | Kraški/razpoklinski – obširni in lokalni nizko do visoko izdatni vodonosniki |
VDOON_1 | Apnenčasti in dolomitni vodonosniki – večinoma dobro skraseli |
HIDRODIN1 | Odprt |
SRED_DEB1 | >400 |
LITO_OPIS1 | Apnenec, dolomitiziran apnenec in dolomit / Mezozoik |
VOD_SKUP2 | Vodonosniki v produ, grušču in morenah |
VDOON_2 | Medzrnski – lokalni ali nezvezni izdatni, obširni nizko do srednje izdatni |
HIDRODIN2 | Odprt |
SRED_DEB2 | 20 |
LITO_OPIS2 | Prod, pesek, melj, glina in grušč / Kvartar |
VOD_SKUP3 | Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Znotraj območja OPPN niso posebej določene gradbene parcele. Pri določanju velikosti in oblike gradbene parcele je potrebno upoštevati, da lahko zajema zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot gradbene parcele se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Pred gradnjo stavb oziroma vzporedno z njo je potrebno gradbeno parcelo ustrezno opremiti z načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
(4) Znotraj posameznih enot urejanja so dopustna odstopanja od lege in velikosti grajene strukture in rabe površin prikazanih v grafičnem načrtu 4: »Ureditvena situacija« na način, da ne ovirajo izvedbe podrobnega načrta, da upoštevajo pogoje območij varovanj in omejitev in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po njegovi izvedbi ustrezno prenesejo v hierarhično višji prostorski akt tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. Takrat OPPN tudi preneha veljati. Določbo o prenehanju veljavnosti se prav tako zapiše v hierarhično višji prostorski akt. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Ljubno in na Upravni enoti Mozirje.
Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu turistično-rekreacijske cone »Vrbje« na Ljubnem ob Savinji (Uradni list SRS, št. 27/90, Uradni list RS, št. 3/92, 47/94).
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01/2020-3
Ljubno, dne 31. marca 2022
