Na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/06 – UPB, 6/13) je Občinski svet Občine Velike Lašče na 23. redni seji dne 17. marca 2022 sprejel
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Velike Lašče – spremembe in dopolnitve št. 1
(1) Občina Velike Lašče s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 1 Občinskega prostorskega načrta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 7/13 in spremembe), ki jih je pod št. projekta 2014/SD_OPN-030 izdelalo podjetje Urbis d.o.o. Maribor.
(2) Spremembe in dopolnitve št. 1 Občinskega prostorskega načrta Občine Velike Lašče (v nadaljevanju: OPN-SD1) so sprejete v rednem postopku sprememb in dopolnitev OPN in se nanašajo na dopolnitev strateških usmeritev, spremembe namenske rabe prostora in dopolnitev prostorskih izvedbenih pogojev sprejetega OPN.
2. VSEBINA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA
(vsebina sprememb in dopolnitev odloka)
(1) Občina Velike Lašče (v nadaljevanju Občina) spreminja in dopolnjuje drugi odstavek 12. člena (druga za občino pomembna območja) tako, da za besedo »Rašici« doda besedilo: »(npr. ureditev športnih površin, rekreativno učne poti ipd.)« in na koncu drugega odstavka doda besedilo: »Manjša območja, pomembna za dopolnilno ponudbo za razvoj turistične, kulturne in rekreacijske dejavnosti so v bližini naselja Gradež (kamp), v Krvavi peči (gledališče na prostem) in na Zgončah (planinska koča).«
(2) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 13. člena (prometna infrastruktura) tako, da:
1. v celoti črta besedilo tretjega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Na območju Občine Velike Lašče poteka regionalna železniška proga št. 82 Grosuplje–Kočevje, ki je bila rekonstruirana. Vse modernizacije, rekonstrukcije in križanja cest z železniško progo je potrebno izvesti v skladu s predpisi. Dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditev oziroma ukinitev nivojskih križanj cestne in železniške infrastrukture. Nadomestne ceste in poti lahko potekajo po novo zgrajenih cestah oziroma poteh ali po obstoječih poljskih poteh, ob rekonstrukcijah le-teh v skladu s predpisi (Zakon o varnosti v železniškem prometu, ZVZelP-1).«,
2. v celoti črta besedilo šestega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Kolesarski promet na območju občine trenutno poteka po glavni državni cesti G2-106, po lokalnih cestah in lokalnih poteh. Cilj občine je ureditev in izgradnja kolesarskega omrežja kot oblike trajnostne mobilnosti v območju občine, kjer prevoz s kolesom nadomešča uporabo osebnega vozila (npr. prevoz na delo, v šolo, po nakupih itd.) in kot dela dopolnilne rekreacijske dejavnosti v zelenem okolju ter vzpostavitev kolesarskih povezav s kolesarskimi omrežji izven občine. Zato občina načrtuje novo kolesarsko povezavo v sklopu sprejetega Seznama državnih kolesarskih povezav (Uradni list RS, št. 29/18). Občina načrtuje glavno kolesarsko povezavo G-9, ki je predvidena od vstopne točke na meji z Občino Škofljica do izstopne točke na meji z Občino Ribnica. Glavna kolesarska povezava G-9 je razdeljena na štiri odseke in je v fazi načrtovanja, zato trasa še ni natančno določena in je na kartah strateškega in izvedbenega dela prikazana v različnih možnih variantah in pododsekih.«
(3) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo prvega odstavka 16. člena (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) tako, da v drugi alineji (vodovodni sistem Dobrepolje) za besedo »Naselja« črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Podlog in Rašica v celoti, delno naselja Rob, Knej in Dolščaki ter naselja v Občini Dobrepolje.«
(4) Občina dopolnjuje besedilo drugega odstavka 17. člena (gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena) tako, da v tretjem stavku za besedilom »v Velikih Laščah« doda besedilo: »in Turjaku«.
(5) Občina dopolnjuje besedilo prvega odstavka 26. člena (razvojna območja za posamezne dejavnosti vezane na naravne vire) tako, da na koncu tega odstavka doda besedilo: »Dodatna turistična ponudba se zagotavlja z umestitvijo kampa pri Gradežu, letnega gledališča na prostem v Krvavi Peči in planinske koče na Zgončah.«
(6) Občina dopolnjuje besedilo odloka tako, da za 29. členom dodaja nov 29.a člen, ki se glasi:
(1) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(2) Obstoječe zadrževalne površine je potrebno ohranjati v največji možni meri in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega zadrževalnih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kakovost kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prednostno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja raba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.«
(7) Občina dopolnjuje besedilo prvega odstavka 31. člena (območja za potrebe obrambe) tako, da končno ločilo nadomesti z vejico in doda besedilo: »posega pa v območje občine del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture območja Grmada nad Ortnekom.«
(8) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 32. člena (vojna grobišča) tako, da:
1. besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »(1) Na območju občine se nahajajo:
a) Prikrita vojna grobišča:
– BUKOVEC: grobišče Mačkovec; lokacija 45.8466 S, 14.523 V
– BUKOVEC: grobišče Romov; lokacija 45.8418 S, 14.5152 V
– BUKOVEC: Grobišče italijanski vojakov; 45.8425 S, 14.5174 V
– LOGARJI: Grobišče Jama Oplotje, 45.8269 S, 14.588 V
– SEKIRIŠČE: Grobišče Pavlinovo brezno, 45.8715 S, 14.5297 V
– SELO PRI ROBU: Grob Janeza Klančarja, 45.8417 S, 14.5153 V
– VELIKE LAŠČE: Grobišče nad postajo, 45.8447 S, 14.6474 V
– VELIKE LAŠČE: Grobišče Jamnikov gozd, 45.8408 S, 14.6514 V in
b) Vojna grobišča:
– DVORSKA VAS; 45.8102 S, 14.6414 V – krajevno pokopališče
– KRVAVA PEČ; 45.8621 S, 14.5117 V – krajevno pokopališče
– PODSTRMEC; 45.8072 S, 14.5576 V – krajevno pokopališče
– ROB; 45.8509 S, 14.5693 V – krajevno pokopališče
– ROB; 45.8509 S, 14.569 V – krajevno pokopališče
– TURJAK; 45.8799 S, 14.6081 V – krajevno pokopališče
– TURJAK; 45.8779 S, 14.613 V – krajevno pokopališče
– VELIKE LAŠČE; 45.836 S, 14.6365 – krajevno pokopališče«,
2. doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Pri posegih v območju vojnih grobišč je potrebno upoštevati predpise s področja vojnih grobišč, in sicer je na grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali pa je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.«
(9) Občina dopolnjuje besedilo 40. člena (splošna določila o namenski rabi prostora) tako, da:
1. v sedmem odstavku za besedilom »(oznaka ZS) in« doda besedo »nekatere«,
2. v preglednici 2 v stolpcu z oznako »Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje« črta besedilo »SSv – urbana večstanovanjska pozidava«,
3. v preglednici 2 v stolpcu z oznako »Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje« za vrstico »IG – gospodarske cone« doda novo vrstico z besedilom: »IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo«,
4. v preglednici 2 v stolpcu z oznako »Območja podrobnejše namenske rabe« za vrstico z oznako »I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI« doda novo vrstico z besedilom: »B – POSEBNA OBMOČJA«, v stolpcu z oznako »Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje« pa doda novo vrstico z besedilom: »BT – površine za turizem«,
5. v preglednici 2 v stolpcu z oznako »Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje« za vrstico z besedilom: »GV – varovalni gozd« doda novo vrstico z besedilom: »GP – gozdovi s posebnim namenom«.
(10) Občina spreminja besedilo 41. člena (vrste dopustnih gradenj) tako, da v petem odstavku črta besedilo zadnjega stavka.
(11) Občina dopolnjuje besedilo 43. člena (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) tako, da:
1. v prvem odstavku:
a. za besedilom »tudi bližje parcelni meji, če« doda besedilo: »gre za istega lastnika ali če«,
b. na koncu odstavka doda besedilo: »V primeru istega lastnika sosednje parcele je dopustna gradnja do parcelne meje.«,
2. v tretjem odstavku na koncu prvega stavka doda nov stavek, ki se glasi: »V kolikor gre za istega lastnika soglasje ni potrebno.«.
(12) Občina v prvem odstavku 45. člena (dopustna izraba prostora) spreminja in dopolnjuje preglednico 3 tako, da:
1. črta celotno vrstico z oznako »SSv – urbana večstanovanjska pozidava«,
2. za vrstico z oznako »IG – gospodarske cone« doda novo vrstico, ki se glasi:
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | / | 0,4 | 20 |
3. za vrstico z oznako »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt« doda novo vrstico, ki se glasi:
BT – površine za turizem | / | 0,4 | / |
(13) Občina dopolnjuje besedilo devetega odstavka 46. člena (velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo) tako, da na koncu tega odstavka doda besedilo: »Pri obstoječih objektih je potrebna za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor najmanjša velikost parcele v 1,5 kratniku zazidane površine objekta, dopustno je odstopanje do velikosti 1,2 kratnika zazidane površine objekta, če stavbno zemljišče ne dosega velikosti 1,5 kratnika površine objekta.«
(14) Občina spreminja in dopolnjuje preglednico 4 v 48. členu (tipologija objektov) tako, da:
1. v stolpcu z oznako tipa objekta »AE« v vrstici »Opis tipa objekta oziroma zazidave«:
a. v prvi alineji za besedo »sosednjimi« doda besedo »stanovanjskimi«,
b. v drugi alineji za besedo »razmerje« doda besedo »najmanj«,
c. doda novo četrto alinejo, ki se glasi: »V primeru legalizacije obstoječih objektov zgrajenih pred letom 1992 so možna odstopanja od predpisanih razmakov in razmerij.«,
2. v stolpcu z oznako tipa objekta »AE« v vrstici »Oblikovanje strehe« doda novo peto alinejo, ki se glasi: »– Izjemoma je dovoljena kombinacija dvokapnice in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni, a le do višine P+1 (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen).«,
3. v stolpcu z oznako tipa objekta »D« v vrstici »Opis tipa objekta oziroma zazidave«:
a. v prvi alineji za besedo »razmerja« doda besedo »najmanj«,
b. v drugi alineji za besedo »razmerja« doda besedo »najmanj«,
4. v stolpcu z oznako tipa objekta »BV« v vrstici »Opis tipa objekta oziroma zazidave« črta besedilo »poslovne palače« in nadomesti z besedilom »poslovni objekti«.
(15) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 50. člena (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž) tako, da:
1. v prvem odstavku:
a. za besedo »gradnji« doda besedilo: »(razen AE in D)«,
b. črta besedilo: », ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. Enako velja za parkiranje na javnih površinah«,
2. v šestem odstavku v preglednici 5:
a. v tretji vrstici črta besedo »BE«,
b. doda novo četrto vrstico, ki se glasi:
Večstanovanjske stavbe | 2 parkirni mesti na stanovanje |
(16) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo drugega odstavka 56. člena (priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje) tako, da ga črta v celoti in nadomesti z besedilom: »Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša kot 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje.«
(17) Občina spreminja besedilo 58. člena (priključevanje objektov na javne ceste) tako, da v celoti črta besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka. Ostali odstavki se preoštevilčijo.
(18) Občina dopolnjuje besedilo četrtega odstavka 59. člena (varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) tako, da za besedilom: »osi posameznega voda« doda besedilo: »oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje«.
(19) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 60. člena (varovalni pasovi prometnih omrežij) tako, da:
1. v prvem odstavku besedo »ceste«,
2. v drugem odstavku črta besedo »cest«,
3. v preglednici 7 v vrstici z oznako »železnica« črta besedilo drugega stolpca in ga nadomesti z besedilom: »100 m levo in desno od meje progovnega pasu«,
4. v preglednici 7 črta zadnji dve vrstici v celoti,
5. doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Širine varovalnih pasov za lokalne ceste in javne poti določajo veljavni predpisi, ki urejajo področje občinskih cest na območju Občine Velike Lašče.«.
(20) Občina spreminja besedilo tretjega odstavka 62. člena (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture) tako, da črta besedilo zadnjega stavka.
(21) Občina dopolnjuje besedilo 64. člena (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest) tako, da doda:
1. nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil vodotoka, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.«;
2. nov enajsti odstavek, ki se glasi: »(11) Pri načrtovanju ureditve cest, kolesarskih poti in pešpoti se je potrebno izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot določa Zakon o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 2/04, 41/04, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20) v 14. in 37. členu.«
(22) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 66. člena (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) tako, da:
1. v šestem odstavku črta besedilo drugega stavka,
2. v celoti črta besedilo devetega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Aglomeracije se lahko med seboj smiselno povezujejo na način, da se zagotovi čiščenje na skupni čistilni napravi. Npr. aglomeracije za naselja Velike Lašče, Male Lašče in Rašica, za katero se predvidi skupno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo na Rašici; v naselju Turjak sta dve aglomeraciji, ki se ju lahko med seboj poveže.«,
3. doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati tako maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka kot tudi maksimalno predvideno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno načrtovati zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.«.
(23) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 68. člena (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) tako, da v prvi alineji četrtega odstavka na koncu doda besedilo: »razen na namenski rabi K1 in K2, kjer ni dopustna gradnja objektov, ki so po klasifikaciji objektov razvrščeni med postajna poslopja, terminale, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe (CC-SI 12410)«.
(24) Občina dopolnjuje besedilo 70. člena (lokalni energetski koncept) tako, da doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Po sprejetju SD OPN se pristopi k prenovi Lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine Velike Lašče, kjer se bo ovrednotilo izvedene ukrepe v sprejetem Lokalnem energetskem konceptu Občine Velike Lašče, ki ga je izdelala družba Eco Consulting d.o.o. in opredelilo tudi nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij onesnaževal iz kurilnih naprav, industrije ter prometa na območju občine.«
(25) Občina dopolnjuje besedilo 72. člena (naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave) tako, da doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Pri območjih z naravovarstvenim statusom se upoštevajo naslednje usmeritve in priporočila:
– organski odpadki, ki bi lahko privabili velike zveri, se naj ne odlagajo;
– smetišča in odlagališča odpadkov naj bodo ustrezno zaščitena, tako da bo onemogočen dostop medvedu;
– pašnike naj se zaščiti z električnimi ograjami;
– stanovanjski objekti naj bodo odmaknjeni od gozdnega roba sklenjenega gozdnega območja vsaj 20 m (priporočeno 50 m ali več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik (brez grmičevja).«
(26) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 73. člena (varstvo kulturne dediščine) tako, da besedilo tega člena v celoti črta in nadomesti z besedilom: »(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«
(27) Občina spreminja besedilo 74. člena (varovanje in izboljšanje okolja) tako, da v celoti črta besedilo petega odstavka, ostali odstavki se preoštevilčijo.
(28) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 75. člena (varstvo zraka) tako, da:
1. v celoti črta besedilo prvega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Dejavnosti, ki povzročajo onesnaženje zraka, je dovoljeno umeščati le v industrijska območja. Pri zasnovi nove zazidave se upošteva tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.«,
2. v celoti črta besedilo drugega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom. V sklopu strokovne podlage za vzpostavitev kolesarskih poti se preveri in načrtuje tudi povezave naselij s kolesarskimi potmi.«,
3. v celoti črta besedilo tretjega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Pri novogradnjah se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo energije.«,
4. v celoti črta besedilo četrtega odstavka, sedanji peti in šesti odstavek, postaneta četrti in peti odstavek,
5. v petem odstavku se črta besedilo: »obnavlja glede na energetski predpis« in nadomesti z besedilom: »prenovi skladno s 70. členom odloka«.
(29) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 76. člena (varstvo zraka) tako, da:
1. v prvem odstavku na koncu tretjega stavka pred piko doda besedilo: »oziroma poslabšali pogoje za izvajanje plovbe«.
2. v celoti črta besedilo petega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Skladno z zakonom o vodah je treba za vsako posebno rabo vode pridobiti vodno dovoljenje. Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja/mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda in soglasja Uprave RS za pomorstvo glede vpliva na varnost plovbe. Pridobitev vodnega soglasja/mnenja je potrebna za:
– poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po zakonu o vodah,
– poseg, ki je potreben za izvajanje posebne rabe vode,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
– hidromelioracijo in drugo kmetijsko operacijo, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.«,
3. v celoti črta besedilo šestega in sedmega odstavka, ostali odstavki se preoštevilčijo,
4. v sedmem odstavku (prej devetem odstavku):
a. črta besedilo »zagotovljena poplavna varnost« in nadomesti z besedilom »zmanjšana poplavna nevarnost«,
b. na koncu pred piko doda besedilo: »ter ne onemogoča ali ogroža izvajanje plovbe«,
5. na koncu dvanajstega odstavka (prej štirinajstega odstavka) doda besedilo: »Ureditve morajo biti zasnovane na podlagi sodobnih znanj hidrotehnične stroke, potrebne varnosti in stabilnosti objektov ter možnosti za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture.«,
6. doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »(13) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.«,
7. doda nov štirinajsti odstavek, ki se glasi: »(14) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture na območju vodotoka po katerem plovba ni možna.«,
8. doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »(15) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.«,
9. doda nov šestnajsti odstavek, ki se glasi: »(16) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-1 na območju prostorskega akta ter evidentirano posebno rabo vode, skladno z določili 108. člena ZV-1.«
(30) Občina dopolnjuje besedilo sedmega odstavka 77. člena (varstvo vodnih virov) tako, da:
1. doda novo prvo alinejo, ki se glasi: »– Odlok o zavarovanju pitne vode v vrtinah VM-1/94 in VM-2/94 pri Marinčki (Uradni list RS, št. 47/95),«,
2. sedanja prva alineja postane druga alineja, na koncu katere doda besedo »in«,
3. doda novo tretjo alinejo, ki se glasi: »– Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12 in 93/13).«
(31) Občina dopolnjuje besedilo 82. člena (erozijska in plazovita območja) tako, da:
1. v naslovu člena za besedo »erozijska« doda ločilo »,« in besedo »plazljiva«,
2. v prvem odstavku:
a. črta besedilo »in plazovita«,
b. na koncu doda besedilo: »Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.«,
3. črta besedilo drugega odstavka in nadomesti z besedilom: »Plazljiva območja so zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.«,
4. črta besedilo tretjega odstavka in nadomesti z besedilom: »Plazovita območja so zemljišča, kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstoja velika verjetnost, da se pojavijo. Na plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.«
5. črta besedilo četrtega odstavka in nadomesti z besedilom: »V območjih, kjer se zaradi večjega nagiba ali nestabilnosti geološke podlage pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena, je potrebno k dokumentaciji za dovolitev posega priložiti predhodno geomehansko mnenje ali poročilo. V primeru poseganja na območja z večjim naklonom je potrebno ob nevarnosti erozije izvesti ustrezne protierozijske ukrepe.«
(32) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 84. člena (poplavna območja) tako, da:
1. črta besedilo prvega odstavka in nadomesti z besedilom: »Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.«,
2. v drugem odstavku:
a. za besedilom »razen posegov,« doda besedilo »objektov in dejavnosti,«,
b. na koncu odstavka končno ločilo (piko) nadomesti z vejico in doda besedilo: »ter posegov in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.«
3. črta besedilo petega odstavka in nadomesti z besedilom: »Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.«,
4. doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.«,
5. doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Na zemljiščih, ki se nahajajo znotraj poplavnih območij, ni dopustno nikakršno nasipavanje terena, ki bi lahko vplivalo na poplavno varnost.«,
6. doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Na območju razredov poplavne nevarnosti z oznako Ps (srednje poplavne nevarnosti) in Pv (velike poplavne nevarnosti) širitev obstoječih objektov ali postavitev novih objektov ni dopustna do izdelave strokovne podlage za načrtovano stanje, ki bo opredelila celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti. V ta namen je potrebno skupaj z načrtovanjem gradnje novih objektov in širitev le-teh, načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom gradnje in posegi v prostor na predmetnem območju.«
7. sedanji šesti odstavek postane deveti odstavek.
(33) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 85. člena (varstvo pred požarom) tako, da:
1. črta besedilo prvega odstavka in nadomesti z besedilom: »Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.«,
2. črta besedilo tretjega odstavka in nadomesti z besedilom: »Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnove požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študije požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«.
(34) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 87. člena (varstvo pred hrupom) tako, da:
1. črta besedilo prvega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »V skladu z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, so glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določene stopnje varstva pred hrupom, z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs), stanovanjske površine za posebne namene (SB);
– na posebnem območju: površine za turizem (BT);
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK);
– na območju površin razpršene poselitve (A);
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo);
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU);
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD);
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri (BC);
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo (IP);
– na območjih prometnih površin (P): vse površine;
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine;
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine;
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine;
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine;
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem;
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.«;
2. v drugem odstavku črta besedilo »SE-5/2« in nadomesti z besedilom »SE-118«;
3. v četrtem odstavku črta besedilo »varovalnih pasovih« in nadomesti z besedilom »vplivnem območju«;
4. črta besedilo petega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Na podlagi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas prireditve, je za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, potrebno pridobiti soglasje Občine Velike Lašče.«;
5. črta besedilo šestega odstavka in nadomesti z besedilom: »Upravljavec virov hrupa mora zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje.«;
6. črta besedilo sedmega odstavka in nadomesti z besedilom: »Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«;
7. doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Pogoje za II. stopnjo varstva pred hrupom izpolnjujejo naslednje EUP ali deli EUP (območja so prikazana v prilogah OPN – Stanje v prostoru):« in novo tabelo:
PNRP Oznaka | PPNRP OZN | EUP Oznaka |
SS | SSs | TU-2 |
SS | SSs | TU-46 |
SS | SSs | TU-74 |
SS | SSs | TU-49 |
SS | SSs | TU-60 |
SS | SSs | TU-1 |
BT | - | KP-110 |
BT | - | TU-160 |
SS | SSs | VL-8 |
SS | SSs | TU-91 |
BT | - | SE-78 |
SS | SSs | TU-84 |
(35) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 88. člena (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) tako, da:
1. v prvem odstavku:
a. črta besedilo prvega stavka in ga nadomesti z besedilom: »Glede na škodljive učinke sevanja, so stopnje varstva pred sevanjem določene za posamezne površine naravnega ali življenjskega okolja glede na občutljivost posameznega območja:«;
b. v prvi alineji črta v oklepaju oznako »SSv«;
2. v drugem odstavku črta besedilo »oceno vplivov na okolje« in ga nadomesti z besedilom »strokovno oceno elektromagnetnega sevanja«;
3. v tretjem odstavku na koncu doda besedilo: »Prav tako ni dovoljeno umeščati novih virov elektromagnetnega sevanja v oddaljenostih, ki določajo vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, od objektov z varovanimi prostori. Odmiki, določeni v tej točki lahko odstopajo od navedenih, glede na vrsto oziroma tip daljnovoda (sod, jelka, donau).«
(36) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 89. člena (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) tako, da:
1. v prvem odstavku
a. za besedo »teles« doda besedilo: »(uporaba svetil in poraba električne energije namenjena razsvetljavi)«,
b. črta besedilo »določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja« in ga nadomesti z besedilom: »določa Uredba o mejnih vrednostih onesnaženja okolja«,
2. v tretjem odstavku in črta besedilo prvega stavka,
3. črta besedilo četrtega odstavka in ga nadomesti z besedilom: »Vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja na oknih varovanih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti določenih v zgoraj navedeni Uredbi (priloga 1).«
(37) Občina spreminja 90. člen (zagotavljanje ustreznega osončenja) tako, da črta besedilo »morajo biti bivalni prostor v času zimskega solsticija osončeni« in ga nadomesti z besedilom »mora biti vsaj en bivalni prostori v času zimskega solsticija osončen«.
(38) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo drugega odstavka 91. člena (zagotavljanje oskrbe prebivalstva s kakovostno pitno vodo) tako, da črta besedilo »izvajajo pristojni Zavodi za zdravstveno varstvo« in ga nadomesti z besedilom »izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano«.
(39) Občina spreminja besedilo odloka tako, da za 91. členom dodaja nov člen, ki se glasi: »91.a člen (dodatni ukrepi za zagotavljanje zdravja ljudi)
(1) Ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka:
– za ogrevanje objektov naj se prednostno uporablja čistejše energente ali kjer je mogoče priključitev na skupne kotlovnice;
– ureditev in spodbujanje javnega potniškega prometa;
– energetska sanacija javnih objektov;
– omejitev individualnega prometa v strnjenih naseljih;
– ureditev kolesarskih povezav;
– ukrepi za zagotavljanje primerne oddaljenosti virov vonjav (npr. kompostarne, bioplinarne) od stanovanjskih območij.
(2) Pri odprtem kompostiranju (bioplinarn in kompostarn) je treba zagotoviti, da je zunanji rob območja od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m.
(3) Za nove objekte namenjene za rejo živali (večje farme za rejo živali, za katere je potrebno izdelati PVO), ki so viri vonjav, oziroma širitvi obstoječih objektov je treba s strokovno študijo preveriti vplivno območje in jih umestiti v primerno oddaljenost od območij navedenih v prejšnjem odstavku.
(4) Pri reji in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(5) Zagotavljanje ukrepov glede varovanja zemljišč za oskrbo prebivalstva s kakovostno lokalno pridelano hrano.
(6) Na območju poselitve se zagotavlja primeren delež površin namenjenih za urbano vrtnarjenje, šport in rekreacijo.
(7) Spodbuja se zdrav življenjski slog bivanja na prostem (npr. ureditev kolesarskih povezav med naselji ipd.).
(8) Do priprave naslednjih SD OPN se obvezno pripravi strokovna podlaga, ki bo jasno opredelila, kje so že vzpostavljene kolesarske poti in kje so predvidene vzpostavitve novih kolesarskih poti med naselji.«
(40) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 92. člena (spremljanje kazalcev okolja) tako, da:
1. v drugem odstavku preglednico v celoti zamenjuje z novo preglednico:
Kazalec | Spremljanje in način spremljanja | Nosilec | Obdobje spremljanja |
Vrednosti kazalcev hrupa na območju občine | Občina Velike Lašče naj za območje občine izdela karto hrupa iz katere bodo razvidne vrednosti kazalcev hrupa na območju občine. Na podlagi rezultatov karte hrupa naj se določijo tudi nova območja II. SVPH in podajo ustrezni ukrepi na območjih, kjer bo zaznano preseganje za posamezno SVPH. | Občina | Vsakih 5 let v času izvajanja SD OPN |
Število konfliktnih območij glede na SVHP | Občina naj preko izvajanja SD OPN spremlja stanje glede morebitnih novih stikov. | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Stanje omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih voda (KOV) in število čistilnih naprav glede na potrebe | Stanje omrežja se spremlja s pomočjo notranje analize, ki jo izvaja javna gospodarska služba odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine. Način ukrepanja v primeru odstopanj od predvidene vrednosti kazalca: Ugotovi se vzrok odstopanj. Z upravljavci se preveri ali je to posledica izvajanja SD OPN ali kakšnega drugega dejavnika in ali je potrebno pripraviti predlog sprememb določil odloka SD OPN. | Upravljavec kanalizacijskega sistema | Letno v času izvajanja SD OPN |
Kemijsko stanje podzemnih voda | ARSO v skladu z rednimi monitoringi objavlja letna poročila Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode, ki naj bo vir podatkov za spremljanje stanja kazalnika. Način ukrepanja v primeru odstopanj od predvidene vrednosti kazalca: Ugotovi se vzrok odstopanj. Z upravljavci se preveri ali je to posledica izvajanja SD OPN ali kakšnega drugega dejavnika in ali je potrebno pripraviti predlog sprememb določil odloka SD OPN. | Občina s pomočjo javno dostopnih podatkov (ARSO, MKO) | 1x vsaka 3 leta času izvajanja SD OPN |
Površine I. stopnje varstva pred sevanjem v vplivnem območju virov sevanja | Občina naj preko izvajanja SD OPN spremlja stanje glede površin I. stopnje varstva pred sevanjem v vplivnem območju virov sevanja predvsem v zvezi z predvidenim daljnovodom. Za površine I. stopnje varstva pred sevanjem naj Občina skupaj z lastniki teh območij pridobi dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene dopustne vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi. | Občina | Letno v času izvajanja OPN |
Število in lastnosti enot kulturne dediščine | Preveri se število enot kulturne dediščine v Registru nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org/). To je javno dostopen podatek. | Občina | 1x na 3 leta v času izvajanja SD OPN |
Ogroženost enot kulturne dediščine | Preveri se ogroženost enot kulturne dediščine, ki jo pripravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in je izpeljana iz ocene stanja dediščine ter predstavlja kazalec nujnosti ukrepanja v smislu celostnega ohranjanja dediščine v skladu z veljavno zakonodajo in konvencijami. Ugotovi se vzrok odstopanj. S strokovno službo (ZVKDS) se preveri ali je to posledica izvajanja OPN ali kakšnega drugega dejavnika in ali je potrebno pripraviti predlog sprememb določil odloka OPN. | Občina v sodelovanju z ZVKDS | 1x na 3 leta v času izvajanja SD OPN |
Število izdanih kulturnovarstvenih soglasij | Preveri se število izdanih kulturovarstvenih soglasij v občini pri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V primeru da se število izdanih kulturnovarstvenih soglasij ne povečuje, se preveri vzrok odstopanj skupaj s strokovno službo (ZVKDS) in ali je potrebno pripraviti predlog sprememb določil odloka OPN. | Občina v sodelovanju z ZVKDS | 1x na 3 leta v času izvajanja SD OPN |
PLDP na pomembnih prometnicah v občini | Povprečni letni dnevni promet se spremlja letno v obliki letnih poročil, ki jih pripravlja DRSC. Občina naj spremlja predvsem gibanje prometa na območju občine. Skladno z ugotovitvami naj izvede ukrepe za zmanjšanje emisij iz prometa. Spremljanje gibanja prometa naj se izvaja na letni ravni. | Občina na podlagi poročil DRSC. | Letno v času izvajanja SD OPN |
Dolžina kolesarskih poti in povezava med naselji | Izdela naj se evidenca dolžine obstoječih kolesarskih poti skupaj z grafičnim prikazom. V nadaljevanju naj se letno spremlja izvedba novih kolesarskih poti. | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Dolžina cest, kjer je uveljavljeno umirjanje prometa | Izdela naj se evidenca dolžine cest, kjer je uveljavljeno umirjanje prometa skupaj z grafičnim prikazom. V nadaljevanju naj se letno spremlja izvedba novih cest, kjer bo uveljavljeno umirjanje prometa | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Delež površin za šport in rekreacijo | Spremlja naj se izvedba na predvidenih površinah za šport in rekreacijo. Ločeno naj se spremlja tudi površine za šport in rekreacijo, ki bodo prisotne v sklopu ostale namenske rabe prostora (recimo BT in podobno). Spremljanje naj se izvaja na letni ravni. | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Delež površin za parke | Spremlja naj se izvedba na predvidenih površinah za parke. Ločeno naj se spremlja tudi površine za parke, ki bodo prisotne v sklopu ostale namenske rabe prostora (recimo SS in podobno). Spremljanje naj se izvaja na letni ravni. | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Količina porabljene vode na prebivalca in proste kapacitete. | Še naprej na se spremlja količina porabljene vode na prebivalca, glede na podatke iz evidence s katerimi razpolaga upravljavec vodovodnih sistemov (JP Komunala Velike Lašče d.o.o.). Spremljanje naj se izvaja na letni ravni. | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Kakovost pitne vode na vodnih virih iz katerih se oskrbuje prebivalstvo s pitno vodo | Še naprej na se spremlja kakovost pitne vode na vodnih virih v skladu s programom spremljanja, ki ga izvaja upravljavec vodovodnih sistemov (JP Komunala Velike Lašče d.o.o.) in izvajalec monitoringa kakovosti pitne vode v skladu s potrjenimi letnimi programi. Spremljanje naj se izvaja na letni ravni. Občina naj podatke pridobi od upravljavca in jih v obliki sporočila za javnost letno objavi tako, da bodo podatki dostopni za vse prebivalce. | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Število in delež prebivalcev, ki nima urejenega nadzora nad kakovostjo pitne vode | Vzpostavi naj se evidenca in izvaja letno spremljanje stanja Število in delež prebivalcev, ki morebiti nimajo urejenega nadzora nad kakovostjo pitne vode, glede na prihodnje gradnje in širitve dejavnosti. Občina naj podatke pridobi od upravljavca in jih v obliki sporočila za javnost letno objavi tako, da bodo podatki dostopni za vse prebivalce. | Občina | Letno v času izvajanja SD OPN |
Površina pozidanih stavbnih zemljišč v poplavnih območjih na območju občine | GIS analiza na podlagi namenske rabe v občini Velike Lašče, določenih razredov poplavnih območij s strani ARSO in dejanske rabe tal. Površina se naj določi na podlagi dejanske rabe tal znotraj poplavnih območij. Ugotovi se vzrok odstopanj in preveri ali je to posledica izvajanja SD OPN ali kakšnega drugega dejavnika in ali je potrebno pripraviti predlog sprememb določil odloka SD OPN. | Občina s pomočjo javno dostopnih podatkov | 1 x na 3 leta v času izvajanja SD OPN |
2. za tretjim odstavkom dodaja nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Kazalci stanja okolja za spremljanje dejavnikov povezanih z varovanjem zdravja, katerih spremljanje zagotavlja Občina:
– delež prebivalcev, ki se (ne)oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda;
– delež vodnih virov, kjer je uveljavljen vodovarstveni režim v skladu s predpisi;
– zmogljivost oziroma proste kapacitete čistilne naprave;
– pokritost naselij z javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo;
– število prebivalcev na zbiralnico in zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov;
– število pomembnih virov vonjav;
– delež prebivalcev, ki za ogrevanje uporablja različne načine ogrevanja (individualna kurišča, skupne kotlovnice, plin in OVE);
– delež energetsko saniranih javnih objektov;
– število objektov z varovanimi prostori v vplivnem območju virov EMS;
– število pritožb prebivalcev glede vplivov na varovanje zdravja ljudi.«
(41) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 96. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih stanovanj) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.5 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.6 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
c. v vrstici z oznako »3.2 Oblikovanje objektov« v drugem stolpcu črta besedilo: »Na zemljišču je dovoljeno postaviti največ tri enostavne ali nezahtevne objekte.«,
d. črta celotno vrstico z oznako »3.3. Velikost in urejanje zelenih površin«,
2. črta celotno besedilo drugega odstavka, ostali odstavki se preoštevilčijo,
3. v drugem (prej tretjem) odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.5 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »d) Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.6 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti iz seznama predpisa, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost;« v drugem stolpcu črta besedilo prvega in drugega odstavka in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«
4. tretjem (prej četrtem) odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »– 12640 stavbe za zdravstveno oskrbo do 200 m2 bruto tlorisne površine«,
b. v vrstici z oznako »1.5 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
c. v vrstici z oznako »1.6 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta besedilo prvega in drugega odstavka in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
d. v vrstici z oznako »3.1 Tip zazidave« v drugem stolpcu v drugi alineji na koncu doda besedilo »in D«,
(42) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 97. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo v območjih centralnih dejavnosti) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.5 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in ga nadomesti z besedilom: »Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov.
Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.6 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
2. v drugem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.6 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu črta besedilo », BE« in na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.7 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
3. v tretjem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.5 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.6 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
4. v četrtem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.6 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.7 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
5. v petem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.6 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.7 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«.
(43) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 98. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »– 24203 objekti za ravnanje z odpadki,
– 12640 stavbe za zdravstveno oskrbo.«,
b. v vrstici z oznako »1.6 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
c. v vrstici z oznako »1.7 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta besedilo prvega in drugega odstavka in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
2. doda nov drugi odstavek in tabelo, ki se glasita: »(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Dopolnilne dejavnosti na kmetiji |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Bivanje, razen v primeru preselitve kmetije. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: Vsi kmetijsko gospodarski objekti. |
1.5 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Stanovanjski objekti so dopuščeni v primeru preselitve cele kmetije. |
1.6 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi. |
1.7 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2. |
2 Velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Velikost in zmogljivost objektov | Višina objektov: Višina objektov za kmetijsko oziroma dopolnilno dejavnost: – tip C: P+1. Kota slemena je do 13,0 m. – tip D: do P+M. Kota slemena je do 8,60 m. Višina stanovanjskih objektov v primeru preselitve kmetije: – Tip AE: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm, kota slemena je do 11,5 m. Če je objekt na strmem terenu je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. – tip D: do P+M. Kota slemena je do 8,60 m. |
3 Oblika objektov |
3.1 Tip zazidave | Tip C V primeru preselitve cele kmetije tudi tip AE, D. |
3.2 Oblikovanje objektov | Skladno s tipologijo objektov določeno v 48. členu tega odloka. |
(44) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo odloka, tako da za 98. členom dodaja nov 98.a člen, ki se glasi: »98.a člen (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin za turizem)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Namenjena so hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
1.2.Spremljajoče dejavnosti | / |
1.3.Izključujoče dejavnosti | Bivanje, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi. |
1.5 Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: – 12111 hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12112 gostilne, restavracije in točilnice; – 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12203 druge poslovne stavbe (npr. recepcija); – 12301 trgovske stavbe (dopustna kot spremljajoča ali dopolnilna dejavnost, ki je okoljsko in prostorsko združljiva s pretežno rabo prostora v EUP); – 12304 stavbe za storitvene dejavnosti (dopustna kot spremljajoča ali dopolnilna dejavnost, ki je okoljsko in prostorsko združljiva s pretežno rabo prostora v EUP); – 12420 garažne stavbe; – 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo (dopustna kot spremljajoča ali dopolnilna dejavnost, ki je okoljsko in prostorsko združljiva s pretežno rabo prostora v EUP); – 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe (dopustni samo objekti za lastne potrebe); – 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (dopustni so objekti, združljivi s pretežno rabo prostora razen vojašnic, zaporov in prevzgojnih domov); – 23020 elektrarne in drugi energetski objekti (dopustna kot spremljajoča ali dopolnilna dejavnost, ki je okoljsko in prostorsko združljiva s pretežno rabo prostora v EUP); – 24110 športna igrišča (dopustni vsi objekti, združljivi s pretežno namensko rabo, razen površin za avtomobilistične ali motoristične dirke); – 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (dopustna kot spremljajoča ali dopolnilna dejavnost, ki je okoljsko in prostorsko združljiva s pretežno rabo prostora v EUP); – 24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (dopustni samo objekti za lastne potrebe). Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2. |
Posebni prostorski izvedbeni pogoji po posameznih EUP: | V EUP KP-110 je na namenski rabi BT dopustno izvajanje dejavnosti letnega gledališča na prostem. V čim večji meri je potrebno ohranjati značilen videz krajine in obstoječo vegetacijo. V EUP TU-160 je na namenski rabi BT dopustna vzpostavitev kampa. Dopustna je: 1. gradnja objekta etažnosti (K)+P+(M); 2. gradnja bungalovov; 3. ureditev manjših športnih igrišč, kot so balinišče na prostem, odbojka na mivki, badminton, kegljišče na prostem in podobno, ki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo dodatne erozije terena; 4. ureditev urejenega prostora za piknik odprtega ali pokritega tipa (tudi tipa kozolca ali skednja) in ostalih spremljajočih objektov za izvajanje dejavnosti; |
| 5. pri urejanju je potrebno v čim večji meri ohranjati značilen videz krajine in obstoječo vegetacijo; 6. izvajanje dejavnosti ne sme povzročati prekomernega hrupa in onesnaževati gozdnega prostora. V EUP SE-78 je na namenski rabi BT dopustna: 1. postavitev planinske koče z gostinsko in nastanitveno ponudbo (objekt etažnosti (K)+P+(M)); 2. ureditev urejenega prostora za piknik odprtega ali pokritega tipa (tudi tipa kozolca ali skednja) in ostalih spremljajočih objektov za izvajanje dejavnosti; 3. pri urejanju je potrebno v čim večji meri ohranjati značilen videz krajine in obstoječo vegetacijo; 4. izvajanje dejavnosti ne sme povzročati prekomernega hrupa in onesnaževati kmetijskih površin in gozdnega prostora. |
«
(45) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 99. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »– Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
2. v drugem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.3 Izključujoče dejavnosti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Trgovina na debelo, bivanje, poslovne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje.«,
b. v vrstici z oznako »1.5 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu doda besedilo: »Ob pridobitvi projektnih pogojev in soglasij pristojnih nosilcev urejanja prostora k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je dovoljena postavitev manjših, pritličnih gostinskih objektov, oblikovno prilagojenih okoliškim stavbam.«,
c. v vrstici z oznako »1.6 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
d. v vrstici z oznako »1.7 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
3. v četrtem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.6 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.7 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti iz seznama predpisa, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost« v drugem stolpcu črta besedilo prvega in drugega odstavka in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«.
(46) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 100. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu v prvi alineji besedilo »tega člena« nadomesti z besedilom »te tabele« in na koncu te alineje črta besedilo: »elementi prečnega profila ne smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m; kolesarske steza 1,50 m; hodnik za pešce 1,50 m«,
b. v vrstici z oznako »1.5 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
c. v vrstici z oznako »1.6 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
2. v drugem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustno je prečkanje kolesarskih poti po obstoječih cestnih povezavah (obstoječ nadvoz, podvoz).«,
b. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
c. v vrstici z oznako »2.1 Velikost in zmogljivost objektov« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Pri morebitnem načrtovanju gradenj nadvozov in nadhodov naj bo višina spodnjega roba nadvoza oziroma nadhoda minimalno 6200 mm nad gornjim robom tirnice.«,
3. v tretjem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.1 Dopustni objekti in dejavnosti« med dopustnimi objekti doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– 12303 bencinski servisi;«,
b. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
c. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«.
(47) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 101. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«.
(48) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 102. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.4 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.5 Vrsta objektov« v drugem stolpcu črta besedilo drugega in tretjega odstavka in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«. Občina črta tudi besedilo predzadnjega stavka četrtega odstavka, ki se glasi: »Na zemljišču je dovoljeno postaviti največ tri enostavne ali nezahtevne objekte.«
2. doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) V EUP TU-83 je dovoljena širitev obstoječe dejavnosti. Obstoječi objekt (obrtna delavnica) se lahko dogradi za namen avtosalona oziroma druge sorodne dejavnosti, ne glede na omejitve določene v točki (1) vrstice 1.5 tega člena. Pred načrtovanimi posegi v prostor je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično študijo, iz katere bo razvidna poplavna ogroženost območja in morebitni omilitveni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti.«
(49) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 103. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.1 Dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in ga nadomesti z besedilom: »Brez spremembe namenske rabe se na območju kmetijskih zemljišč lahko načrtujejo samo:
a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUrep-2), razen kleti in vinske kleti;
c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUrep-2), lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
d) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
e) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
f) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
h) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
j) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
k) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.«
b. v vrstici z oznako »1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu doda besedilo: »Občina načrtuje kolesarsko povezavo, ki je v grafičnem delu SD OPN1 linijsko prikazana na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« v izvedbenem delu in z vektorskim podatkom »134_kolesarske_poti_predvidene.shp«. Del kolesarske poti je načrtovan tudi po obstoječih poljskih poteh in kolovozih, ki jih ni dopustno spreminjati in urediti v kolesarske poti. Dopustna je uporaba obstoječih kolovozov ali poljskih poti za kolesarjenje, kjer je treba omogočiti neovirano vožnjo kmetijski mehanizaciji in neoviran dostop kmetijski in drugi mehanizaciji do kmetijskih zemljišč.
Občina načrtuje učno pot Rašica, ki je v grafičnem delu SD OPN1 linijsko prikazana na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« v izvedbenem delu in z vektorskim prikazom »134_ucna_pot_rasica.shp«. Trasa učne poti poteka po obstoječih poteh, razen na zemljišču s parcelnima številkama 705/21 in 705/22, obe k.o. Osolnik, kjer je učna pot dovoljena samo s soglasjem lastnika, brez odstranjevanja travne ruše, utrjevanja tal, postavljanja objektov in urbane opreme. Celotno (obstoječo in predvideno) traso proti severu je dopustno urediti le na način, da se pas travnika v širini enega metra redno kosi, tudi v času poplav trase učne poti ni dovoljeno nasipati ali kako drugače osuševati.«,
c. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« črta besedilo prvega odstavka in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«. Občina črta tudi besedilo prvega stavka drugega odstavka, ki se glasi: »Enostavni pomožni kmetijsko gozdarki objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko gozdarski objekti, navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost.«
2. v drugem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.1 Dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in ga nadomesti z besedilom: »Brez spremembe namenske rabe se na območju kmetijskih zemljišč lahko načrtujejo samo:
a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUrep-2), razen kleti in vinske kleti;
c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUrep-2), lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
d) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
e) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
f) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
h) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
j) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
k) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.«,
b. v vrstici z oznako »1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu doda besedilo: »Občina načrtuje kolesarsko povezavo, ki je v grafičnem delu SD OPN1 linijsko prikazana na karti »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« v izvedbenem delu in z vektorskim podatkom »134_kolesarske_poti_predvidene.shp«. Del kolesarske poti je načrtovan tudi po obstoječih poljskih poteh in kolovozih, ki jih ni dopustno spreminjati in urediti v kolesarske poti. Dopustna je uporaba obstoječih kolovozov ali poljskih poti za kolesarjenje, kjer je treba omogočiti neovirano vožnjo kmetijski mehanizaciji in neoviran dostop kmetijski in drugi mehanizaciji do kmetijskih zemljišč.«,
c. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« črta besedilo prvega odstavka in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«. Občina črta tudi besedilo prvega stavka drugega odstavka, ki se glasi: »Enostavni pomožni kmetijsko gozdarki objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko gozdarski objekti, navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost.«
(50) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 104. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na gozdnih zemljišč) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
b. v vrstici z oznako »1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti iz seznama predpisa, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«,
2. v drugem odstavku v tabeli v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda besedilo: »Dopustna je ureditev kolesarskega omrežja, vključno z načrtovano državno kolesarsko povezavo G-9, po obstoječih ali rekonstruiranih prometnih površinah na navedeni namenski rabi.«,
3. doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »GP – gozd s posebnim namenom« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | a) Vzdrževanje obstoječih poti in raziskovalna dejavnost. b) Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. c) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe s področja gozdarstva. |
1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | / |
1.3 Dopustne gradnje in druga dela | / |
1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | / |
(51) Občina spreminja in dopolnjuje besedilo 105. člena (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) tako, da:
1. v prvem odstavku v tabeli:
a. v vrstici z oznako »1.1 Dopustni objekti in dejavnosti« v drugem stolpcu črta celotno besedilo in ga nadomesti z besedilom:
»– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, vendar le na krajših odsekih, kjer zaradi naravnih prostorskih omejitev ni možen drugačen potek trase na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov;
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– gradnja brvi in mostov,
– vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani.
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2.«
b. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu v tretji alineji črta besedilo »zagotovljena poplavna varnost« in nadomesti z besedilom »zmanjšana poplavna nevarnost«,
c. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu tretje alineje doda besedilo: »ter varnost plovbe«,
d. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu na koncu četrte alineje doda besedilo: »ter za varnost plovbe«,
e. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda novo šesto alineja, ki se glasi: »– Dopustno je urejanje vodotokov, izvedba protipoplavnih ureditev itd.«,
f. v vrstici z oznako »1.3 Dopustne gradnje in druga dela« v drugem stolpcu doda novo sedmo alineja, ki se glasi: »– Vodna in priobalna zemljišča je potrebno, zaradi zagotavljanja ohranjanja vodnih in obvodnih ekosistemov oziroma ohranjanja dobrega stanja voda, ohranjati v čim večji meri.«,
g. v vrstici z oznako »1.4 Druga določila« v drugem stolpcu v točki a) spremeni besedilo tretje alineje tako, da se glasi: »– ob soglasju pristojnega organa s področja upravljanja z vodami je dopustna postavitev začasne urbane opreme (skulpture), urejanje brežin, varovalnih ograj, postavitev klopi, ureditve, ki omogočajo dostop in zadrževanje večjega števila ljudi v bližini vodne gladine;«,
h. v vrstici z oznako »1.4 Druga določila« v drugem stolpcu v točki b) črta besedilo »varstvo naravene in kulturne dediščine« in ga nadomesti z besedilom: »ohranjanje narave«.
(52) Občina zamenjuje Prilogo 1 k odloku OPN.
(53) Občina sprejme novo Prilogo 2 k odloku OPN.
3. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt)
(1) Spremembe in dopolnitve št. 1 občinskega načrta Občine Velike Lašče, se hranijo na sedežu Občine Velike Lašče, v digitalni in analogni (izpisani in izrisani obliki) in so na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko, veljajo podatki iz analogne oblike plana.
(3) Spremembe podatkov, ki so zajeti v prikaz stanja prostora, veljajo z dnem pravne veljavnosti OPN, poznejša stanja pa je potrebno uskladiti s spremenjenimi podatki v skladu z veljavnimi predpisi.
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0301-0002/2022-1
Velike Lašče, dne 30. marca 2022
