Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena
(1) Za ohranitev avtentičnosti celote, povečanje prepoznavnosti in zagotovitev primerne javne kulturne rabe se enota dediščine Huda jama – Grobišče Barbara rov (EŠD 30983) razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(2) Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen memorialni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija.
(3) Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi vrednotami.
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– opuščeni rudnik je s svojimi ohranjenimi sestavinami avtentičen kraj usmrtitve in grobišča vsaj 1410 vojnih ujetnikov in deloma civilistov konec maja in v začetku junija 1945;
– opuščeni rudnik, ki je z delovanjem prenehal konec leta 1942, zaprt pa je bil maja 1944, predstavlja specifično izbiro prostora za necivilizirano dejanje povojnega poboja;
– gre za redek primer načina prikritja množičnega poboja v rudniškem rovu z zasutjem in zazidavo dostopa do posmrtnih ostankov z več betonskimi in lesenimi pregradami;
– sama dostopnost in prezentacija avtentičnega stanja rova in ostalin predstavljata močno simbolno sporočilnost, da resnice in neciviliziranih dejanj ni mogoče prikriti, kar je z vidika trenutnih družbeno-političnih razmer v Evropi aktualen poudarek;
– ohranitev, ki jo bo omogočala razglasitev, in predstavitev vseh ohranjenih sestavin opuščenega rudnika omogočata pietetno in simbolno podoživljanje povojnih pobojev ter ohranjanje kolektivnega spomina na družbeno-politično dogajanje po koncu 2. svetovne vojne, ko je povojna oblast kruto obračunala z vojnimi ujetniki, civilisti in pripadniki slovenskih ter tujih oboroženih sil, ki so se med vojno borili proti jugoslovanski partizanski vojski in njenim zaveznikom;
– prostor povojnih pobojev s sledovi poskusa prikrivanja teh dogodkov je dobro ohranjen;
– prostor pobojev izpričuje necivilizacijski odnos do soljudi. S pietetnim pokopom žrtev in predstavitvijo avtentičnih krajev pobojev nove generacije kažejo drugačen, kulturno-civilizacijski odnos do preteklosti in ideologij z osrednjim sporočilom, da se kaj takega ne sme več ponoviti.
(2) Varovane sestavine spomenika so:
– območje pred vhodom v rudnik z vsemi grajenimi sestavinami, potjo in brežinami ter nepozidan prostor;
– vhod v rudnik;
– rudniški rovi z obema krakoma in jaški;
– vse strukturne sestavine jaškov in ostaline pregrad, še posebej na območju pobojev;
– pogled na varovano območje;
– sedanja namembnost kot spominski in pietetni prostor.
(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 494/4 (del), 496/7, 496/8, 496/9 (del), 497/2, vse k. o. 1028 SEDRAŽ.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (datoteka z dne 27. marca 2022; izvorno merilo 1 : 2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren pred vhodom v rudnik in v strukturo rudniških rovov, razen ko gre za vzpostavljanje avtentičnega stanja oziroma preprečevanja nevarnosti za obiskovalce;
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, razen če gre za obnovo obstoječih;
– prepovedano je odstranjevati izvirne sestavine nekdanjega rudnika in drugih prvin, ki so del rudniškega sistema;
– prepovedano je poglabljanje dna bližnjega vodotoka, razen interventnih posegov na vodotoku v primeru naravnih nesreč;
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise, če niso povezani s prezentacijo spomenika;
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
– ohranja se dosedanji način gospodarjenja na zunanjih zemljiščih;
– prepovedano je graditi nove gozdne ceste in vlake;
– prepovedana je uporaba za namene, ki niso v skladu s simbolno in pietetno pojavnostjo ter znanstveno, kulturno in didaktično vsebino spomenika;
– preprečuje se (ponovna) zaraščanja, obvezna je redna košnja;
– vzdržuje se sedanji koncept prezentacije ali po pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja njegovo izboljšanje v materialih, tehnikah in zasnovi;
– možne so postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel v skladu z namenom spomenika.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi omogočiti javnosti predstavljanje in brezplačno dostopnost spomenika. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.
Za vse posege v spomenik je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda, razen če zakon ne določa drugače.
(1) Spomenik se označi s predpisano oznako skladno s predpisom, ki ureja označevanje kulturnih spomenikov, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.
(2) Število in mikrolokacijo oznak določita v soglasju zavod in lastnik ali upravljavec.
Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-163/2022
Ljubljana, dne 13. aprila 2022
EVA 2022-3340-0014
Vlada Republike Slovenije
