Na podlagi 11. člena in prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) v zvezi s prvo alinejo petega odstavka 158. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16 in 47/19) Vlada Republike Slovenije izdaja
o koncesiji za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča Letališče Edvarda Rusjana Maribor
(1) Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za zagotovitev obratovanja javnega letališča Letališča Edvarda Rusjana Maribor (v nadaljnjem besedilu: LJMB).
(2) Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev, v skladu z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21; v nadaljnjem besedilu: ZNKP), ob upoštevanju določb Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: ZJZP).
(3) Ta uredba določa tudi predmet, pogoje, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(4) Ta uredba je koncesijski akt za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja LJMB (v nadaljnjem besedilu: koncesija).
(javni in zasebni partner)
(1) Javni partner oziroma koncedent v tej uredbi je Republika Slovenija.
(2) Zasebni partner oziroma koncesionar v tej uredbi je pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Na podlagi tretjega odstavka 88. člena, 102. člena in 158. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16 in 47/19), v zvezi z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije ter ZNKP in na njegovi podlagi izdelane Študije upravičenosti podelitve koncesije se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo koncesije, kot je opredeljen v 4., 5. in 6. členu te uredbe, ki je vzpostavitev srednjeročnega obratovanja LJMB z namenom zagotovitve varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa v Republiki Sloveniji.
III. PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
(1) Predmet koncesije po tej uredbi obsega izvajanje storitev obratovanja LJMB v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture na LJMB.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka obsega:
a) uporabo in redno vzdrževanje letališke infrastrukture v skladu z vsakokratno opredelitvijo iz zakona, ki ureja letalstvo, ki zajema zlasti:
1. manevrske površine (vzletno-pristajalna steza, vozna steza, spojnica), vključno z osnovo vzletno-pristajalne steze (STRIP) in varnostnim območjem konca vzletno-pristajalne steze (RESA);
2. ploščadi;
3. druge pozicije za parkiranje zrakoplovov;
4. pozicije za parkiranje in odlaganje naprav;
5. potniški terminal;
6. druge objekte in naprave za obravnavo potnikov in prtljage;
7. objekte in naprave za obravnavo tovora in pošte;
8. objekte in naprave za obravnavo, vzdrževanje in hangariranje zrakoplovov;
9. objekte in naprave za upravljanje in vzdrževanje letališča;
10. objekte in naprave za svetlobno navigacijo;
11. objekte in naprave letaliških služb;
12. ceste, objekte in naprave za zagotavljanje notranjih prometnih tokov;
13. servisne in intervencijske poti;
14. objekte in naprave za varovanje;
15. druge objekte in naprave za izvajanje letaliških dejavnosti in za zagotavljanje varnosti zračnega prometa in
16. druge podobne objekte in naprave;
b) nadzorovanje letališke infrastrukture iz prejšnje točke;
c) zagotavljanje izvajanja nalog letaliških služb:
1. reševalne in gasilske službe in nudenje prve pomoči;
2. službe za odstranjevanje zrakoplovov v okvari;
3. službe za vzdrževanje in nadzor (kot npr. vzdrževanje in nadzor letaliških površin, objektov, naprav, ovir; vizualnih pripomočkov in oznak, sistemov električnega napajanja in osvetlitve);
4. službe za zmanjšanje nevarnosti, ki jih povzročajo divje živali;
5. službe za upravljanje ploščadi;
6. službe varovanja in
7. pomožnih letaliških služb, ki zagotavljajo varno, redno in nemoteno delovanje letališča;
č) sodelovanje pri organiziranju drugih služb na letališču:
1. izvajanje storitev ATM/ANS;
2. policija;
3. carinski organ;
4. inšpekcijske službe (zdravstvena, veterinarska, fitopatološka in druge) in
5. zemeljska oskrba;
d) druge z zgoraj navedenimi storitvami povezane naloge, katerih izvajanje je potrebno za zagotavljanje celovite storitve obratovanja javnega letališča.
Koncesija po tej uredbi se izvaja na celotnem območju letališča oziroma letališki infrastrukturi v lasti Republike Slovenije in na zemljiščih, ki funkcionalno služijo namenski rabi letališke infrastrukture za zagotavljanje varnega zračnega prometa in varnega obratovanja letališča ter na katerih ima Republika Slovenija pridobljene pravice. Območje vključuje zemljišča iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(1) Koncesija se podeli za obdobje do 10 let.
(2) Koncesija se začne izvajati z dnem, ki ga pogodbeni stranki v koncesijski pogodbi določita kot dan začetka izvajanja storitev, ki so predmet koncesije.
(3) Trajanje koncesijskega razmerja se lahko z aneksom h koncesijski pogodbi podaljša v skladu z določbami vsakokratno veljavne zakonodaje.
(4) Pred podaljšanjem razmerja mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa iz prejšnjega odstavka.
Izvajanje koncesije se financira s ceno storitev, tarifami, prihodki iz drugih spremljajočih dejavnosti in iz lastnih sredstev koncesionarja ter drugimi viri, katerih pravna podlaga to omogoča.
(1) Koncesionar plačuje nadomestilo za uporabo letališke infrastrukture iz 5. člena te uredbe.
(2) Nadomestilo za uporabo letališke infrastrukture v delu, ki obsega letališko infrastrukturo s pripadajočimi stavbnimi ali funkcionalnimi zemljišči se določi v višini, najmanj enaki vrednosti amortizacije. Višina se določi v koncesijski pogodbi.
(3) Nadomestilo za uporabo letališke infrastrukture, ki zajema zemljišča, ki niso stavbna ali funkcionalna zemljišča letališke infrastrukture iz prejšnjega odstavka, se določi glede na tržno vrednost teh zemljišč, ki mora biti najmanj v višini donosnosti dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija. Pri tem se upoštevajo le tista zemljišča, ki niso večinsko del funkcionalnih zemljišč in merijo najmanj 50 m2. Višina se določi v koncesijski pogodbi.
(redno vzdrževanje letališke infrastrukture)
(1) Redno oziroma tekoče vzdrževanje letališke infrastrukture pomeni preventivo za ohranjanje uporabne vrednosti letališke infrastrukture v stanju, potrebnem za nemoteno opravljanje koncesije.
(2) Letališka infrastruktura se redno vzdržuje tako, da se pravočasno odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in varnost letališke infrastrukture, ali po potrebi s posodobitvijo in izboljšavami z namenom prilagoditve tehnično-tehnološkemu napredku, pri čemer se ne spreminjajo njihova zmogljivost, velikost in namembnost.
(3) Koncesionar mora kot dober gospodar trajno in nepretrgano izvajati redno vzdrževanje letališke infrastrukture v skladu z navodili za obratovanje in vzdrževanje, navodili projektanta, navodili proizvajalca posameznih proizvodov, elementov in sklopov oziroma skladno s predpisi, ki veljajo na področju vzdrževalnih del.
(4) Koncesionar najpozneje do 15. novembra tekočega leta pripravi načrt rednega vzdrževanja letališke infrastrukture za prihodnje leto ter ga predloži v preveritev in uskladitev koncedentu. Načrt rednega vzdrževanja letališke infrastrukture mora vključevati namen in obseg predvidenih vzdrževalnih del ter njihovo predvideno vrednost.
(5) Najpozneje do 15. maja v tekočem letu koncesionar pripravi poročilo o izvedbi načrta rednega vzdrževanja letališke infrastrukture za preteklo leto in ga posreduje koncedentu. Poročilo o uresničitvi načrta rednega vzdrževanja letališke infrastrukture za preteklo leto potrdi koncedent.
(6) Koncesionar mora na lastno pobudo oziroma na podlagi posebnega naročila koncedenta opraviti tudi nujna in nepredvidena vzdrževalna dela letališke infrastrukture, čeprav niso zajeta v načrtu rednega vzdrževanja letališke infrastrukture iz prejšnjega odstavka. Najpozneje v dveh mesecih po izvedbi nujnih ali nepredvidenih vzdrževalnih del letališke infrastrukture koncesionar pripravi poročilo in ga predloži koncedentu.
VI. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA KONCESIJE
(osnovni pogoji koncesionarja)
(1) Koncesijo izvaja pravna oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti obratovanja letališča in je pridobila obratovalno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo.
(2) Koncesionar mora imeti ves čas izvajanja koncesije veljaven certifikat aerodroma oziroma veljavno obratovalno dovoljenje za LJMB. Koncedent v okviru svojih pristojnosti sodeluje pri pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij, kolikor je to potrebno.
(3) Koncesionar mora med obratovanjem LJMB izpolnjevati vse pogoje iz mednarodnih standardov, predpisov in drugih aktov, ki urejajo civilno letalstvo ter se nanašajo vsaj na letališče s kodo ICAO 4D in kategorijo CAT I sistema za instrumentalno pristajanje.
(obveznosti in odgovornosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora zagotavljati obratovanje letališča nepretrgano v okviru določenega obratovalnega časa letališča, v določeni referenčni kodi in kategoriji ter za namen in obseg prometa, kot je določeno v prejšnjem členu. Obratovalni čas in reševalno-gasilska kategorija se opredelita v fazi javnega razpisa.
(2) Koncesionar mora uporabo letališke infrastrukture zagotavljati na način, ki omogoča njihov največji izkoristek v danih razmerah, in ob zagotavljanju predpisane stopnje varnosti zračnega prometa.
(3) Če kateri od uporabnikov storitev letaliških služb pridobi pravico do samooskrbe, se mu to omogoči enakopravno, pregledno in nediskriminatorno.
(4) Izvajanje posamezne storitve obratovanja letališča, ki je predmet koncesije, je dovoljeno prenesti na drugo pravno osebo v skladu z določbami vsakokratno veljavne zakonodaje, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
– če je tako določeno v koncesijski pogodbi;
– če je pristojni letalski nadzorni organ s predhodnim pregledom ugotovil, da druga oseba izpolnjuje predpisane pogoje za izvajanje posameznih storitev;
– če to stori enakopravno, pregledno in nediskriminatorno.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka ostane odgovornost za izvajanje koncesije v celoti na koncesionarju.
(6) Koncesionar mora v celoti zagotoviti financiranje koncesije.
(7) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog iz koncesijske pogodbe in odgovarja za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi utegnila nastati koncedentu ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
(8) Koncesionar mora v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo s področja letalstva, drugimi področnimi predpisi, to uredbo in koncesijsko pogodbo:
1. izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika;
2. zagotavljati varno in nemoteno obratovanje LJMB;
3. kot dober gospodarstvenik uporabljati in redno vzdrževati letališko infrastrukturo v obsegu, opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njegova vrednost in omogoča njegova normalna uporaba;
4. omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
5. pripravljati strokovne podlage nadaljnjega razvoja ter analizo potrebnih investicij in investicijskega vzdrževanja v letališko infrastrukturo na LJMB, ki morajo biti predložene ministrstvu za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) letno, najpozneje do 31. marca tekočega leta za naslednje leto;
6. omogočati investicije in investicijsko vzdrževanje letališke infrastrukture ter na zahtevo koncedenta sodelovati pri pripravi in izvajanju investicij in investicijskega vzdrževanja v letališko infrastrukturo;
7. po poteku koncesijskega obdobja prenesti nazaj v posest koncedenta letališko infrastrukturo, ki jo je prejel v uporabo, v stanju, ki omogoča normalno uporabo;
8. voditi ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s to uredbo in koncesijsko pogodbo;
9. poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo.
(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena tako, da zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesije.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
(3) Letališka infrastruktura se lahko uporablja za opravljanje letaliških in drugih spremljajočih dejavnosti.
(4) V okviru razpoložljivih zmogljivosti letališke infrastrukture lahko koncesionar ob pridobitvi predhodnega soglasja koncedenta odda letališko infrastrukturo za opravljanje letaliških in drugih spremljajočih dejavnosti v podnajem, uporabo ali souporabo na način in pod pogoji, ki so v skladu z njihovim osnovnim namenom rabe.
(razmerja do uporabnikov)
Koncesionar mora obravnavati vse uporabnike enakopravno, pregledno in nediskriminatorno.
VII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(javni razpis in izbira koncesionarja)
(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo. Javni razpis in izbira izvajalca koncesije se opravita v skladu ZNKP ter ob upoštevanju določb ZJZP in smiselnem upoštevanju določb zakona, ki ureja javno naročanje za izvedbo postopka konkurenčnega dialoga.
(2) Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem listu Evropske Unije.
(3) Vlada Republike Slovenije v okviru te uredbe za izbor koncesionarja in sklenitev koncesijske pogodbe pooblasti ministra, pristojnega za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: minister). O izbiri koncesionarja se odloči z aktom izbire, ki je akt poslovanja.
(4) Koncedent mora v postopku izbire koncesionarja, skladno s 45. členom ZNKP, preveriti obstoj izključitvenih razlogov za vse gospodarske subjekte, ki sodelujejo v prijavi, pri čemer se glede ugotavljanja obstoja razlogov za izključitev uporabijo določbe 45. in 47. člena ZNKP. Vsebino in način ugotavljanja razlogov za izključitev koncedent podrobneje določi v okviru javnega razpisa.
(pogoji za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja)
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ni uvrščen v evidenco poslovnih subjektov, ki jim je prepovedano poslovanje s koncedentom na podlagi 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20 in 3/22 – ZDeb);
2. da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
3. da predloži Program dela in finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški in prihodki izvajanja storitev obratovanja javnega letališča in drugih spremljajočih dejavnosti ter viri financiranja za pokritje predvidenih stroškov;
4. da predloži dokazilo, iz katerega je razvidno, da razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, potrebnimi za najmanj 6 mesecev izvajanja storitev;
5. da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže, da bo v primeru, če bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s to uredbo, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
6. da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže, da bo zagotovil ustrezne kadre, ki omogočajo kakovostno izvedbo prevzetih obveznosti;
7. da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže, da bo prevzel v uporabo obstoječo letališko infrastrukturo;
8. da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže, da bo v primeru, da bo izbran, z dnem uveljavitve koncesijske pogodbe prevzel zaposlene, ki so na dan pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposleni pri dosedanjem izvajalcu storitve obratovanja LJMB in so delali s celotnim obsegom svojega delovnega časa na izvajanju storitev obratovanja letališča LJMB, če te osebe želijo, da jih zaposli. Za zaposlitev teh oseb se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo spremembo delodajalca;
9. da ima ustrezno znanje in izkušnje z realizacijo podobnih projektov;
10. da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji za izvajanje predmeta koncesije;
11. da izpolnjuje vse pogoje in zahteve, določene v koncesijski dokumentaciji.
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja in vsebino dokazil bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, naj predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja.
(3) Gospodarski subjekt lahko za izpolnjevanje pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora koncedentu dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.
(merila za izbiro koncesionarja)
(1) Koncedent mora oblikovati objektivna, nediskriminatorna in sorazmerna merila za izbor koncesionarja, ki so povezana s predmetom koncesije in bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
(2) Pri izbiri koncesionarja se morajo upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:
– višina koncesijske dajatve;
– višina nadomestila za uporabo infrastrukture s strani končnih uporabnikov;
– trajanje koncesijskega razmerja.
(3) Podrobnejšo vsebino meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa.
(1) Minister imenuje strokovno komisijo za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj štiri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo ter najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoje, kot jih določa ZJZP glede članstva v strokovni komisiji, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju teh pogojev.
(4) Član strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je nemudoma izločen iz strokovne komisije in imenovan je nadomestni član.
(5) Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(6) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije.
(7) Strokovno-tehnična opravila v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta.
(8) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje ministru. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca koncesije, ki ga izda minister. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(9) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.
VIII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA TER PREPREČEVANJE IZKORIŠČANJA MONOPOLNEGA POLOŽAJA
(vrsta in obseg monopola)
Koncesionar, ki pridobi koncesijo iz drugega odstavka 4. člena te uredbe, je monopolni izvajalec teh storitev oziroma zagotavljanja javnih dobrin v obsegu, določenem s to uredbo in koncesijsko pogodbo.
(način preprečevanja izkoriščanja monopolnega položaja)
(1) Koncesionar mora v zvezi s koncesijo vedno ravnati pregledno, pošteno in nediskriminatorno.
(2) Izkoriščanje monopolnega položaja se poleg z ukrepi, določenimi s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence, preprečuje tudi s:
– pregledno, pošteno, stvarno in nediskriminatorno obravnavo uporabnikov storitev letaliških služb;
– sodelovanjem z odborom uporabnikov letališča ter obravnavo njegovih predlogov in stališč;
– določanjem in nadzorom cen storitev letaliških služb v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
– pogodbenimi kazenskimi določili.
IX. PRILAGODITEV RAZMERIJ
(sprememba koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo, ki ureja koncesijska razmerja, zlasti v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;
– dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijsko pogodbo;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
(2) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(3) Nedopustne so spremembe koncesijske pogodbe, pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava koncesije;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejetje druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;
– bi bil zaradi spremembe močno razširjen obseg koncesije;
– bi bil zamenjan koncesionar, razen pod pogoji, določenimi z vsakokratno veljavno zakonodajo, ki ureja koncesijska razmerja.
(višja sila in nepredvidljive okoliščine)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank oziroma v celoti tuje pogodbenim strankam. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave in druge elementarne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe ni mogoče na način, ki ga predpisujeta ta uredba in koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, skladno z navodili koncedenta, ki mora pri navodilih upoštevati okoliščine višje sile oziroma druge nepredvidljive okoliščine. O nastopu nepredvidljivih okoliščin ali okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v največ treh delovnih dneh obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe v takih okoliščinah.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko koncesionar od koncedenta zahteva povračilo stroškov, nastalih zaradi opravljanja koncesionirane dejavnosti v okoliščinah višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščinah. Nadomestilo ne sme presegati nujnih in potrebnih stroškov oziroma zmanjšanih prihodkov, ki jih ima koncesionar zaradi višje sile ali nepredvidljivih okoliščin.
(4) Koncesionar je v primeru višje sile in nepredvidenih okoliščin dolžan storiti vse, da so stroški iz naslova opravljanja koncesionirane dejavnosti čim manjši.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam mora koncesionar izpolnjevati obveznosti iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
(3) Če se zaradi nastanka spremenjenih okoliščin koncesionarju naložijo nove obveznosti ali zmanjšajo pravice ali naložijo dodatni stroški, ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati denarno ali drugo nadomestilo. Nadomestilo ne sme presegati nujnih in potrebnih stroškov, ki koncesionarju nastanejo zaradi spremenjenih okoliščin. Koncesionar mora storiti vse, da so povečani stroški in zmanjšani dohodki čim manjši.
(1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo in koncesijsko pogodbo redno voditi vso potrebno evidenco ter koncedentu predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njegovimi navodili.
(2) Koncesionar mora vsako leto poročati koncedentu o višini tarif in cen letaliških storitev, njihovi stroškovni odvisnosti in zadostnosti za pokrivanje stroškov zagotavljanja služb, ki so predmet koncesije.
(3) Vsebina dolžnosti koncesionarja iz tega člena in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja ministrstvo.
(2) Nadzor po tej uredbi obsega:
– finančni nadzor in
– strokovni nadzor.
(3) Finančni nadzor temelji na ugotovitvah neodvisnega revizijskega pregleda, ki ga izbere koncedent.
(4) Način izvajanja nadzora nad izvajanjem storitev ter strokovnega in finančnega nadzora, določenega s to uredbo, se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Če koncedent na podlagi nadzora iz prejšnjega odstavka ali pristojna inšpekcijska služba ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz te uredbe ali koncesijske pogodbe.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha s:
– prenehanjem koncesijske pogodbe;
– odpovedjo, v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe;
– sporazumno razvezo;
– odstopom, skladno z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja,
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi s prenehanjem koncesionarja (npr. stečaj, likvidacija, izbris, insolventni postopki).
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za spremembo koncesijske pogodbe tekom trajanja razmerja v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo.
XII. UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent lahko, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe oziroma koncesije iz 4. člena te uredbe, z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem infrastrukture v uporabo in upravljanje;
– izvedbo vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti v imenu in za račun koncesionarja.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme čezmerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Enostranski ukrepi v javnem interesu se uveljavljajo z upravno odločbo, če koncesionar ukrepa ne izvede po pozivu. Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora izvajati obratovanje letališča ter uporabljati in vzdrževati letališko infrastrukturo, ki je predmet koncesije, na način in v obsegu, kot je določen s predpisi, ki urejajo letalstvo, s to uredbo in koncesijsko pogodbo.
(1) Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja, sklenjenega na podlagi te uredbe, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
(2) Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe, ali v zvezi z izvajanjem koncesije, je pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu koncedenta.
XIV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(prva objava javnega razpisa)
Javni razpis za izbiro koncesionarja iz 14. člena te uredbe se objavi v devetih mesecih od uveljavitve te uredbe.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-154/2022
Ljubljana, dne 21. aprila 2022
EVA 2022-2430-0014
Vlada Republike Slovenije
