Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2022 z dne 3. 5. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2022 z dne 3. 5. 2022

Kazalo

1356. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, stran 4109.

  
Na podlagi 115. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 31. seji dne 11. 4. 2022 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del 
1. člen 
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN, 42/18 in 78/19 – DPN) se prvi in drugi odstavek 3. člena spremenita tako, da se glasita:
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.
2. Atrijska hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri atrijske hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
3. Avtocestni obroč je sklenjen obroč avtocest A1 in A2 ter hitre ceste H3, ki oklepajo osrednji del mesta Ljubljane.
4. Bife je okrepčevalnica s pijačo in prigrizki.
5. Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
6. Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7,00 m od najvišje točke vozišča.
7. Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95 (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
8. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi objekti.
9. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 %.
10. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
11. Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
12. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
13. Dvojček sestavljata dve eno stanovanjski zrcalni stavbi z enakimi gabariti, ki se gradita sočasno, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima gradbenima parcelama.
14. Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta ali na zelene površine, ki pripadajo objektu.
15. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), medetaža (Me), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) ali terasna etaža (T). Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
16. Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom.
17. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino gradbene parcele. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
18. Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele stavb s stanovanji.
19. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni, ki segajo iz fasade stavbe, in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.
20. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino gradbene parcele nestanovanjskih stavb.
21. Frčada je del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.
22. Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu.
23. Glavne mestne ceste so tiste ceste, ki so kot take določene po veljavni kategorizaciji cest: Dunajska cesta, Celovška cesta, Tržaška cesta, Dolenjska cesta, Barjanska cesta, Zaloška cesta, Litijska cesta, Letališka cesta, Šmartinska cesta in Štajerska cesta.
24. Glavni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje.
25. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom MOL, ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
26. Gostinski vrt je objekt za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata.
27. Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe. Določila tega odloka, ki se nanašajo na gradbene parcele, se v primerih, da gre za druge vrste objektov, nanašajo na njihovo pripadajoče zemljišče.
28. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).
29. Historično območje mestnega središča obsega: območja baročne Ljubljane z Žabjakom, območje Grajskega griča, secesijske Ljubljane, moderne Ljubljane, Karlovškega in Poljanskega predmestja ter območje Krakova z Eipprovo ulico in je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
30. Inertni odpadki so odpadki, ki ne vplivajo škodljivo na okolje. Med inertne odpadke se štejejo vsi tisti odpadki, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabiti za zasipe, pri izdelavi cest ali jih je dopustno odložiti na komunalna odlagališča. Taki so odpadki ob podiranju stavb, odpadni gradbeni material, izkopni material in podobno.
31. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad pritličjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je visok največ 1,60 m.
32. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.
33. Javna garaža je garažna stavba, v kateri je več kot 25 % PM namenjenih javni rabi.
34. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur.
35. Kanalizirano križišče je križišče, kjer je na podlagi horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa.
36. Klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Objekt, grajen na nagnjenem terenu, ima lahko delno vkopano le eno kletno etažo, ostale morajo biti vkopane v celoti.
37. Kompaktno mesto obsega območje znotraj obroča avtoceste in hitre ceste in delno tudi funkcionalno enoto Dravlje, in to tako, da poteka njegova severna meja po Ulici bratov Babnik, Plešičevi, Pečnikovi ulici in ulici Stegne, ter funkcionalno enoto Posavje, tako da poteka njegova severna meja po železniški progi Ljubljana–Kamnik, in je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
38. Kmetijsko gospodarstvo je območje stavbnih zemljišč, na katerih je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu).
39. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega notranjega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
40. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
41. Mini zbirni center za odpadke je urejen kot pritličen, pokrit in delno ali v celoti zaprt paviljonski objekt za zbiranje komunalnih odpadkov in še uporabnih predmetov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov z BTP, manjšo od 100 m2. Mini zbirni center je lahko tudi vgrajen v druge objekte, v tem primeru BTP mini zbirnega centra ni omejena.
42. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Mansardna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom do 30°. Če je mansardna streha oblikovana lomljeno, ima njen zgornji del lahko tudi drugačen naklon. Višina zgornjega dela strehe ne sme presegati polovice višine strehe.
43. Medetaža (Me) je vmesna etaža med dvema etažama stavbe, ki ne obsega več kot 70 % BTP spodnje polne etaže.
44. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
45. Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka na lastniških mejah parcel, ob vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih in podobno.
46. Mobilnostni načrt območja je načrt, ki določi število uporabnikov posameznih prometnih sredstev in ureditev prometne infrastrukture v določenem območju z namenom izboljšati delež uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet.
47. Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza ne odstopa od prej odstranjenega objekta.
48. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za usposobitev za kmetijsko rabo.
49. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.
50. Nagnjen teren: naklon terena gradbene parcele je na mestu stavbišča novega objekta večji od 20 %.
51. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
52. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
53. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih.
54. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.
55. Nevarna gradnja je gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajen objekt, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.
56. Novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava.
57. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
58. Objekti za oglaševanje so namenjeni komercialnemu oglaševanju, oglaševanju za lastne potrebe, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Kot oglaševanje se šteje vsaka beseda, črka, model, znak, plakat, tabla, obvestilo, tenda, žaluzija, naprava ali predstavitev, bodisi osvetljena ali ne, delno ali v celoti uporabljena za namen oglaševanja, obveščanja ali usmerjanja in vključuje kakršno koli strukturo ali napravo, ki se uporablja za prikaz oglasov.
59. Obmestje Ljubljane obsega urbana naselja z gostejšo zazidavo (Šentvid, Polje z Novim Poljem in Črnuče), naselja ob vznožju Polhograjskega hribovja (Pržan, Kamna Gorica, Podutik, Gunclje, Stanežiče, Medno), naselja vzdolž bregov reke Save in v njenem zaledju (Brod, Tomačevo, Ježa, Podgorica, Šmartno ob Savi, Šmartno pod Šmarno goro in Gameljne), naselja v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Vevče, Kašelj, Zalog in Sostro) ter naselja na Ljubljanskem barju (ob Ižanski cesti, Črna vas). Hribovito zaledje obsega poseljena območja: Polhograjsko hribovje, Šmarna gora, Rašica, Dobeno, Posavsko hribovje. Prikazana sta na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
60. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
61. Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967.
62. Odpadna frakcija je vrsta odpadkov, ločeno zbranih in pripravljenih za odvoz na enem mestu.
63. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu z naklonom, manjšim od 20 %, izjemoma, kadar to določa ta odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu.
64. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
65. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
66. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.
67. Otok športa za vse so nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji lokalne skupnosti. Obsega igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, balinišče, bazenska kopališča na prostem, vodni športi, otroška in druga javna igrišča, igrišča za golf, jahališča in podobno.
68. Otok športa za vse – osnovna šola so pokrite in nepokrite športne površine osnovnih šol, namenjene in urejene za športno vzgojo otrok in mladine ter športno rekreacijo lokalne skupnosti.
69. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok, opremljena z igrali in parkovno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
70. Ožje mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana in Mestno središče, delno tudi Poljane in Tabor, in to tako, da poteka njegova vzhodna meja po Roški cesti, po zveznici med Roško in Njegoševo cesto ter po Njegoševi cesti do Masarykove ceste, in je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
71. Parkirna površina „parkiraj in se pelji‘‘ (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
72. Pisarniške in poslovne dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 82 (Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
73. Ploščica je večstanovanjska stavba, pri kateri so stanovanja z atriji, terasami ali balkoni zložena skupaj tako, da tvorijo večjo celoto v obliki satovja.
74. Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževanje objekta, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
75. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim.
76. Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.
77. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
78. Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni (dozidava) in/ali vertikalni smeri (nadzidava), pri čemer velja, da sta dozidava in/ali nadzidava dopustni po določilih tega odloka.
79. Pripadajoči objekti so objekti, ki se uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena.
80. Prostori, namenjeni prebivanju, so dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, spalnica in v stanovanjih za druge posebne družbene skupine tudi stanovanjska soba.
81. Protihrupna ograja je le tista ograja, ki zadosti določenim akustičnim lastnostim (absorpcijskim in izolativnim) skladno s standardoma SIST EN 1793-1 in -2.
82. Rastlinjak je prostor, pokrit s prosojnim ali polprosojnim materialom, ki je namenjen gojenju rastlin v delno kontroliranem okolju (namakanje, ogrevanje, osvetlitev …).
83. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
84. Ravnanje z odpadki vključuje dejavnosti pod šifro 38 (Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
85. Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb.
86. Sistem TIOS (turistična in druga obvestilna signalizacija) vključuje obvestilno signalizacijo po enotnem lamelnem sistemu, ki usmerja k objektom in napravam javne infrastrukture, objektom kulturne dediščine, ustanovam s področja kulture, območjem varovanih naravnih okolij, rekreacijskim območjem, hotelom in objektom s prenočišči ter objektom in napravam druge turistične infrastrukture, poslovno-trgovskim območjem ter k posameznim objektom s poslovnimi ali storitvenimi dejavnostmi in podobno.
87. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je najvišja točka stavbe.
88. Slepa fasada stavbe je stranica stavbe brez okenskih odprtin.
89. Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom.
90. Spominska obeležja so nezahtevni in enostavni objekti, na primer kip ali spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
91. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.
92. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
93. Stavbišče je zemljišče pod stavbo.
94. Stavbni blok (kare) je skupek po obodu medsebojno povezanih stavb, ki ohranjajo podobnost volumnov ter višinskih in tlorisnih gabaritov tako, da oblikujejo nepozidan notranji prostor.
95. Stanovanjska stavba za poseben namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših ljudi, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.
96. Strnjena obulična pozidava je skupek medsebojno povezanih stavb z različnimi gabariti, ki z glavno fasado mejijo na ulico in tvorijo strnjen niz.
97. Širše mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana, Mestno središče, Prule, Tabor, Poljane, Klinika, Nove Poljane, Vodmat in Trnovo del (med Zoisovo in Barjansko cesto, Gradaščico in Ljubljanico, vključno z delom območja južno od Eipprove ulice) ter je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
98. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave in podobno).
99. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke.
100. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri, univerzo in gospodarstvom.
101. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7°. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe. Pri tipih NA in NV mora biti terasna etaža za najmanj 3,00 m umaknjena iz ravnine uličnih fasad v notranjost.
102. Trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi.
103. Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3 (Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
104. Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom.
105. Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici.
106. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest.
107. Ureditveno območje naselja obsega obstoječe naselje, nepozidana zemljišča, namenjena graditvi objektov, in kmetijska, gozdna, vodna zemljišča ter druga zemljišča, ki niso namenjena graditvi objektov in na katerih ni predviden razvoj, a so zaradi svoje lege povezana z ostalimi deli naselja in so v funkciji poselitve. Prikazano je na karti 2 »Pregledna karta MOL s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture«.
108. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.
109. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.
110. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
111. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
112. Verižna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Od vrstne hiše se loči po zamikanju posameznih stavb, kar prispeva k členjenju niza. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri verižne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
113. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali venca stavbe z ravno streho oziroma v primeru terasne etaže venca terasne etaže (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu do najvišje točke stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture, razen pri tipu NA, NB in NV, kjer dostop do strehe in ograja nista dopustna.
114. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
115. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
116. Vrtiček je zemljišče, namenjeno prostočasni dejavnosti pridelovanja vrtnin in sadja ter gojenja okrasnih rastlin.
117. Vrzel pri tipih stavb NA, ND in NV je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe oziroma dveh stavb, če je dopustna gradnja dvojčka. Če gre za parcelo na meji EUP, je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta, opredeljena na karti 4.7 »Cestno omrežje in območja parkirnih režimov«). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m. Vrzel pri tipih stavb VS je nepozidano stavbno zemljišče, ki se vsaj z ene strani dotika stavbe v uličnem nizu.
118. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
119. Zabojnik je proizvod, dan na trg v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, s tlorisno površino največ 20,00 m2 in višino najvišje točke največ 3,50 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
120. Začasen objekt je objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja.
121. Zahteven objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.
122. Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo.
123. Zbiralnik za kapnico je montažen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi vkopan) prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe.
124. Zbirni center za odpadke je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov in še uporabnih predmetov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij odpadkov oziroma kot center ponovne uporabe s spremljajočimi dejavnostmi.
125. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu.
126. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
127. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja in podobno) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
128. Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je potrebna za normalno obratovanje objekta.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov ter drugi predpisi, ki so veljali na dan sprejema sklepa o začetku priprave zadnjih sprememb in dopolnitev tega odloka.«.
2. člen 
V 4. členu se za osmo alinejo doda nova deveta alineja, ki se glasi:
»– OPPN pp: občinski podrobni prostorski načrt za protipotresno prenovo stavb,«.
Dosedanje deveta do dvanajsta alineja postanejo deseta do trinajsta alineja.
3. člen 
V 7. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) V OPN MOL ID so v grafičnem delu uporabljene parcelne meje Geodetske uprave Republike Slovenije, stanje marec 2009, januar 2010 (samo poselitvena območja v k. o. Javor, Lipoglav, Sostro, Podmolnik, Dobrunje, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Gameljne, Rašica), oktober 2011 (samo poselitvena območja v k. o. Črnuče, Nadgorica, Podgorica, Kašelj, Zadobrova), februar 2014 (samo poselitvena območja v k. o. Dobrova, Glince, Grič, Ježica, Podsmreka, Rudnik, Šmartno ob Savi, Šujica, Trebeljevo in Vič), oktober 2016 in januar 2020.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če meja EUP poteka preko obstoječega objekta, za ta objekt s pripadajočo gradbeno parcelo, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tiste EUP, v kateri se nahaja večji del stavbišča objekta.«.
4. člen 
V 10. členu se v drugem odstavku besedilo »prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.
5. člen 
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe) 
(1) V preglednici 4 so določeni dopustni objekti in posamezni deli teh objektov ter dejavnosti po območjih namenske rabe.
(2) Vrste dopustnih objektov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka so določene na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) in Tehnične smernice TSG-V-006: 2018 razvrščanje objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 199/21 – GZ-1) in Tehnične smernice TSG-V-006: 2018 razvrščanje objektov,
– je vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.
Preglednica 4: Dopustni in pogojno dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe
– 1. SSce – PRETEŽNO ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta).
2. SScv – PRETEŽNO VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, 
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport: samo za potrebe območja, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti; v kletnih prostorih pa samo v obstoječih stanovanjskih stavbah, 
– dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma bife do 70,00 m2 BTP.
b) Dejavnosti in objekti iz točke a) so dopustni v pritličjih stavb, če je zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti in objekte.
3. SSse – SPLOŠNE ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), avtomehanične delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2),
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– nahajajo se ob javni poti za vsa vozila (JP) ali ceste višje kategorije v naselju, kar ne velja za 12303 Oskrbne postaje, 
c) 12510 Industrijske stavbe in 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo avtomehanične delavnice so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje točke b) dopustne le zunaj območja širšega mestnega središča. 
č) 12303 Oskrbne postaje so v ožjem mestnem središču dopustne samo v garažnih stavbah, izven ožjega mestnega središča pa ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) in ob cestah višje kategorije.
4. SSsv – SPLOŠNE VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
a) V območjih tipov V in VS: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, 
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, študentski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. 
b) V območjih tipa NV: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti v območjih tipov V in VS: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 700,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), razen avtomehanične delavnice,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2).
b) Dejavnosti in objekti iz točke a) so dopustni, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– nahajajo se ob javni poti za vsa vozila (JP) ali cestah višje kategorije v naselju. 
c) 12303 Oskrbne postaje so v ožjem mestnem središču dopustne samo v garažnih stavbah.
5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (samo v povezavi z 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: dom za starejše osebe), 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta),
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), razen avtomehanične delavnice,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– nahajajo se ob javni poti za vsa vozila (JP) ali cestah višje kategorije v naselju.
6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo za dopolnilno dejavnost kmetije, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), avtomehanične delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 12722 Pokopališke stavbe, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, 
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 
– 12712 Stavbe za rejo živali, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2).
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– nahajajo se ob javni poti za vsa vozila (JP) ali cestah višje kategorije v naselju.
7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, 
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice), 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže in kolesarnice. 
a) V območjih tipa NV so dopustne le: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2) so dopustne:
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, 
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije, 
– omejitev velikosti gradbene parcele za oskrbne postaje, ne velja za lokacije, ki mejijo na glavne mestne ceste izven območja ožjega mestnega središča. 
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe, dopustne za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
c) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice.
č) 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo avtomehanične delavnice. 
d) Objekti iz točk a), b), c) in č) niso dopustni v območjih tipa NV. 
e) Objekti iz točk c) in č) so dopustni izven širšega mestnega središča. 
3. Dopustne gradnje in druga dela: 
V večstanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) ali cestah višje kategorije in drugih javnih površinah, kot so trgi in parki, morajo biti deli pritličja, ki mejijo nanje (razen v območjih tipa NV), v javni rabi. 
8. CDd – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo predšolska vzgoja za potrebe zaposlenih v območju, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) 12303 Oskrbne postaje so dopustne: 
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, 
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) in ob cestah višje kategorije. 
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta.
9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo objekti za prehrano študentov, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo študentski in dijaški domovi, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo (samo v povezavi z 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo), 
– 12712 Stavbe za rejo živali (samo v povezavi z 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo), 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
10. CDo – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA VZGOJO IN PRIMARNO IZOBRAŽEVANJE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti), 
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti), 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 
2. Objekti in dejavnosti iz prve alineje 1. točke so dopustni, če so vključeni v javno mrežo vzgoje in izobraževanja na podlagi zakona ter se te dejavnosti izvajajo kot javno veljavni program s področja vzgoje in izobraževanja, ob pogoju, da so to javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je MOL, ali zasebni vrtci s koncesijo, ki jo dodeli MOL. 
11. CDz – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe s področja zdravstva in z zdravstvom povezanih dejavnosti, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), razen avtomehanične delavnice,
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del dejavnosti zdravstva), 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo dejavnosti predšolske vzgoje za potrebe zaposlenih, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
12. CDk – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladiščne stavbe za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
13. CDj – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev policistov in gasilski domovi.
14. CDc – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA OPRAVLJANJE VERSKIH OBREDOV 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za prireditve, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za osnovno dejavnost območja, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: razen delavskih domov, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe z največ tremi stanovanji, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12420 Garažne stavbe. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
15. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12510 Industrijske stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, 
– 22232 Čistilne naprave, 
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, 
– 23030 Objekti kemične industrije, 
– 23040 Objekti težke industrije, ki niso uvrščeni drugje, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo avtomehanične delavnice, 
– 12303 Oskrbne postaje, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo za potrebe zaposlenih v območju, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni centri. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21122 Samostojna parkirišča, 
– 31130 Utrjene površine: samo utrjene skladiščne površine, 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
16. IG – GOSPODARSKE CONE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12510 Industrijske stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, 
– 12303 Oskrbne postaje, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo za potrebe zaposlenih v območju, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni centri. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 21122 Samostojna parkirišča, 
– 31130 Utrjene površine: samo utrjene skladiščne površine, 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, 
– 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, 
– 22232 Čistilne naprave. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12203 Druge poslovne stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
18. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2) so dopustne:
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, 
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije. 
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
c) 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča.
19. BD – POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 
– 12301 Trgovske stavbe, 
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 
– 12303 Oskrbne postaje, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12712 Stavbe za rejo živali: samo psarne, pesjaki, zavetišča in hoteli za živali. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12303 Oskrbne postaje so v ožjem mestnem središču dopustne samo v garažnih stavbah. 
b) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe za potrebe osnovne dejavnosti objekta, 
– 21122 Samostojna parkirišča. 
20. BC – ŠPORTNI CENTRI 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (vezane na program v območju), razen avtomehanične delavnice, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe za potrebe osnovne dejavnosti objekta, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja. 
3. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), 
– dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor) do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta.
21. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– tribune za gledalce. 
2. Pogojno dopustni objekti: 
a) V EUP s površino, manjšo od 25 000,00 m2, so dopustni:
– spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– 12420 Garažne stavbe: samo kolesarnice, do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta,
b) V EUP s površino, večjo od 25 000,00 m2, so poleg objektov iz točke a) dopustni še:
– 12301 Trgovske stavbe (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).
c) Parkirna mesta za obiskovalce EUP in kolesarnice je dopustno urejati na obrobju EUP. 
č) FZ pogojno dopustnih objektov, vključno s parkirišči, ne sme presegati 10 % površine EUP. 
22. ZPp – PARKI 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Na vsakih 5 ha sklenjenih urejenih parkovnih površin je dopustno zgraditi enega od navedenih objektov: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta) ali bife do 70,00 m2 BTP objekta ali dela objekta.
– objekte za kulturne dejavnosti, trgovine s spominki in turistične storitve (skupna površina do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).
b) V obstoječih objektih so dopustni muzeji, galerije in dejavnosti iz točke a). 
c) Parkirna mesta za obiskovalce EUP in za dopustne objekte v EUP je dopustno urejati na obrobju EUP. 
č) Podzemne zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob vhodih v park ali dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene.
23. ZPps – POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: ureditev Poti spominov in tovarištva v skladu z usmeritvami in pogoji veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, ki urejajo območje Poti spominov in tovarištva. 
2. Pogojno dopustni objekti: 
– V primeru prestavitve trase Poti spominov in tovarištva je treba premestitev izvesti v polnem profilu (4,00 m pohodne površine z obojestranskim 8,00 m zelenim pasom z drevoredom na vsaki strani). 
– Kadar Pot spominov in tovarištva poteka ob cesti, čez cesto ali železnico, se trasa Poti spominov in tovarištva uredi v profilu in poteku, ki ju določi organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, tako, da je trasa urejena kot pohodna površina z usmerjevalnimi tablami, z označbami v tleh ter vsaj z enostranskim drevoredom. 
24. ZDd – DRUGE ZELENE POVRŠINE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: /
25. ZDo – ZELENI OBVODNI PAS 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, 
– 21510 Pristanišča in plovbne poti: razen ladjedelnice, doki in podobne naprave v ladjedelnicah. 
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, 
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, 
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi), 
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 
– gradnja podzemnih zbiralnic ločenih frakcij odpadkov ob dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene. 
26. ZK – POKOPALIŠČA 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 24204 Pokopališča, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 12722 Pokopališke stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta): samo za potrebe pokopališča,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe pokopališča. 
27. ZV – POVRŠINE ZA VRTIČKARSTVO 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 31160 Grajena območja urbanih vrtov.
28. PC – POVRŠINE CEST 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– državne ceste: 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste), 21112 Regionalne ceste, 
– občinske ceste: 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalne ceste in javne poti, 
– drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in viadukti, 
– 21220 Mestne železniške proge (mestne železniške proge in podobno, tramvajske proge), 
– 2142 Predori in podhodi. 
2. Dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12420 Garažne stavbe: samo kolesarnice. 
b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne na končnih postajališčih javnega potniškega prometa.
29. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori (za potrebe železnic), 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo avtomehanične delavnice za potrebe železnic, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice za potrebe železnic, 
– 12303 Oskrbne postaje, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo pokrite skladiščne površine za potrebe železnic, 
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge (hitra železniška proga – potniški in tovorni promet, glavna železniška proga – potniški promet, glavna železniška proga – tovorni promet, glavna železniška proga – potniški in tovorni promet, regionalna železniška proga – potniški in tovorni promet, industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura),
– 21220 Mestne železniške proge, 
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe, 
– 21410 Mostovi in viadukti, 
– 2142 Predori in podhodi, 
– 21122 Samostojna parkirišča (za potrebe železnic), 
– postajališča in peroni, 
– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih.
30. POg – POVRŠINE ZA MIRUJOČI PROMET 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21122 Samostojna parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) V EUP, v katerih je predvidena gradnja parkirišč P&R, so pogojno dopustni tudi: 
– 12303 Oskrbne postaje, 
– 12301 Trgovske stavbe, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni centri, 
– parkirne površine za avtobuse. 
b) Objekte in dejavnosti iz točke a) je dopustno graditi pod naslednjimi pogoji: 
– da je zagotovljenih vsaj 500 PM za motorni promet za P&R, vsaj 10 PM za avtobuse in 10 % PM za kolesarski promet glede na število PM za motorni promet, 
– da se P&R in drugi parkirni prostori zgradijo najprej ali sočasno z ostalim programom, navedenim v točki a), 
– da je na gradbeni parceli, za trgovske, gostinske in druge storitvene dejavnosti iz točke a) zagotovljeno predpisano število PM v skladu z 38. členom tega odloka. 
c) Pri oblikovanju P&R je treba zagotoviti: 
– da so PM na terenu parkirišča oziroma v 1. kleti ali v 1. nadstropju garaže, 
– neposredno dostopnost z javnim potniškim prometom in njegovo postajališče na P&R ali tik ob njem, 
– varen in zmogljiv priključek na javne ceste, 
– opremljenost P&R s spremljajočimi ureditvami za kolesarje, pešce in postajališča linijskega prevoza potnikov v cestnem prometu
č) Na P&R iz točke b) je dopustno v prvi fazi zgraditi tudi manj kot 500 PM, če s tem soglašata organa Mestne uprave MOL, pristojna za promet in za urejanje prostora, pri čemer je treba zagotoviti sorazmerno število PM za avtobuse in kolesarje, kot to določa točka b).
31. POd – DRUGE PROMETNE POVRŠINE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže pod terenom, 
– objekti in ureditve trgov, ploščadi, peš površin.
32. T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, 
– 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja, 
– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, 
– 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe EUP, kolesarnice in pokrita parkirišča.
33. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 22121 Daljinski (transportni) vodovodi, 
– 22110 Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi, 
– 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, 
– 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi, 
– 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak, 
– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, 
– 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12510 Industrijske stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, 
– 12203 Druge poslovne stavbe. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so neposredno vezane na osnovno namembnost območja, graditi jih je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območje namenske rabe IP. 
3. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na energetsko infrastrukturo, ni dopustna.
34. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 22121 Daljinski (transportni) vodovodi, 
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, 
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi tehnološko vodo, 
– 22223 Vodni stolpi in vodnjaki, 
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), 
– 22232 Čistilne naprave, 
– 12510 Industrijske stavbe (samo stavbe za izvajanje dejavnosti za ravnanje z odpadki), 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo stavbe za izvajanje dejavnosti za ravnanje z odpadki), 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: razen odlagališč nevarnih in radioaktivnih odpadkov, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12203 Druge poslovne stavbe 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so neposredno vezane na osnovno namembnost območja, graditi jih je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območje namenske rabe IP. 
3. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna.
35. F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti 
– 24201 Obrambni objekti, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo za potrebe obrambe, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21122 Samostojna parkirišča: samo za potrebe obrambe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe.
36. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo za dopolnilno dejavnost kmetije, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 
– 12712 Stavbe za rejo živali, 
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi, 
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 
37. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 
1. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, 
– sanacija peskokopov in gramoznic (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralne surovine) s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) ter vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta oziroma elaborata, soglasij pristojnih služb in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. 
2. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati.
38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: / 
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, 
– sanacija peskokopov in gramoznic (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralne surovine) s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta oziroma elaborata, soglasij pristojnih služb in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. 
3. Mejice, žive meje ter drevesne in grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati.
39. Go – OBMOČJA GOZDOV 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: / 
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov, 
– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom.
40. VC – CELINSKE VODE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, 
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, 
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi). 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW. 
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. 
b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. 
c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. 
č) Ureditev plovnih poti. 
d) Mesta za splovitev plovil javne gasilske službe morajo omogočati interveniranje z obeh strani reke. 
e) Dostopna in vstopno-izstopna mesta na rekah morajo biti praviloma urejena tako, da je omogočena uporaba gibalno oviranim osebam.
41. VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, 
– objekti in naprave, namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, 
– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom, 
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi).
42. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno.
43. N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi ter stavbe za namestitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, 
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge: železniški tir za prevoz pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter ob neposredni vojni nevarnosti, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo pokrite skladiščne površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 
– 12201 Stavbe javne uprave s spremljajočimi programi za potrebe zaščite in reševanja. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
V primeru velikih naravnih ali drugih nesreč so dopustne tudi gradnje objektov za začasno namestitev ter drugih spremljajočih objektov.
44. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ 
 
1. Dopustni objekti in dejavnosti 
– 24201 Obrambni objekti, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo za potrebe obrambe, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21122 Samostojna parkirišča: samo za potrebe obrambe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe obrambe.«.
 
6. člen 
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»12. člen 
(drugi dopustni objekti in posegi v prostor) 
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN MOL ID ne glede na določbe 11. člena tega odloka dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– za distribucijo zemeljskega plina,
– za daljinsko ogrevanje in hlajenje,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,
– za zagotavljanje elektronskih komunikacij. Znotraj območja, ki ga omejuje avtocestni obroč, ni dopustna izvedba elektronskih komunikacijskih vodov v nadzemni izvedbi,
– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi,
2. podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in stabilnost sosednjih objektov, skladno z določili 78a. člena,
3. podhodi in nadhodi za pešce in kolesarje,
4. avtobusna in železniška postajališča s potrebnimi ureditvami,
5. parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe,
6. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
7. dostopi za funkcionalno ovirane osebe, gradnja zunanjih dvigal in zunanjih požarnih stopnic na obstoječih objektih,
8. parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa, površine za pešce, trgi, otroška igrišča, urbana oprema in biotopi,
9. vodnogospodarske ureditve,
10. brvi in mostovi,
11. vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov in splavnice,
12. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 14,00 m,
13. objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami,
14. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice,
15. javne sanitarije na javnih površinah,
16. arheološka najdišča in ruševine, ter spominska, umetniška in podobna obeležja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so na spodaj naštetih območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor iz točk prejšnjega odstavka:
– ZPp: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena, in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3., 4. in od 6. do 16. točka,
– ZPps: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena) ter 3., 4., od 6. do 11. in od 13. do 16. točka,
– ZDd: od 1. do 4. in od 6. do 16. točka,
– ZDo: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena, in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3., 4. in od 6. do 16. točka,
– ZK: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena) ter od 4. do 8. točka in od 14. do 16. točka,
– ZV: 1. (samo v podzemni izvedbi brez elementov, ki segajo nad nivo terena) in od 3. do 15. točka,
– K1: 1. (razen zbiralnice ločenih frakcij odpadkov), 3., 4., 6., 7. in od 9. do 14. točka,
– K2: 1. (razen zbiralnice ločenih frakcij odpadkov), 3., 4., 6., 7. in od 9. do 14. točka,
– Go: 1., v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3., 4., 5. (samo za potrebe obiskovalcev), 6., 7., in ureditve pod točko 8. (samo biotop), 9., 10., 11. (razen pomolov), od 12. do 14. in 16. točka,
– VC: 1. (samo komunalni objekti, vodi in naprave, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop) in od 9. do 15. točka,
– VI: 1. (samo komunalni objekti, vodi in naprave, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop) in od 9. do 15. točka.
(3) V EUP iz drugega odstavka tega člena so dostopne ceste iz 6. točke prvega odstavka tega člena dopustne le do obstoječih objektov.«.
7. člen 
V 13. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(vrste dopustnih gradenj)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se v zvezi s posegi v prostor, ki so dopustni na podlagi tega odloka, lahko izvajajo naslednje gradnje:
– novogradnja,
– rekonstrukcija objekta,
– nadomestna gradnja,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje objekta,
– sprememba namembnosti.«.
V tretjem odstavku se besedilo »dozidani ali nadzidani« nadomesti z besedo »prizidani«.
Peti do deseti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(5) Ne glede na določbe 19. člena so v EUP z namensko rabo SScv in SSsv:
a) za tipologijo V in VS dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcija,
– odstranitev objektov,
– vzdrževanje objektov,
– gradnja garažnih stavb pod terenom v skladu z določili tega odloka,
– izraba podstrešij v obstoječih gabaritih brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo strešnih oken,
– gradnja zunanjih dvigal in zunanjih požarnih stopnic na obstoječih objektih,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov pod pogojem, da je lokacija gradnje določena z gradbeno črto v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«,
– nadomestna gradnja je dopustna, pod pogojem, da so zagotovljeni predpisani FBP in FZP ter parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. Splošna določba FI in FZ za EUP se v tem primeru ne uporablja;
b) za obstoječe objekte tipov NA, NB in ND dopustne rekonstrukcije, nadomestna gradnja, vzdrževanje in odstranitev objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (samo: garaža, kolesarnica, nadstrešnica, drvarnica, savna, fitnes, lopa, uta, senčnica, letna kuhinja, zimski vrt, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak, vodomet,ograja in podporni zid) po določbah za območja namenske rabe SSse.
(6) Če se v EUP z namensko rabo CU in tipologijo V, VS, NV in C, ali z namensko rabo SSsv in tipologijo NV, nahajajo obstoječi objekti tipov NA, NB in ND, so na teh objektih po določbah za območja namenske rabe SSse dopustne prizidave, rekonstrukcije, nadomestna gradnja, vzdrževanje in odstranitev objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak, ograja in podporni zid). Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov tipa NA ali ND pod pogoji, določenimi za območja namenske rabe SSse. Vsi posegi, ki jih navaja ta odstavek, so dopustni tudi na obstoječih objektih tipa NV, ki se nahajajo v EUP z namensko rabo CU in tipologijo V, VS in C, po določbah za območja namenske rabe CU.NV ali v EUP z namensko rabo SSsv in tipologijo V, VS in C, po določbah za območja namenske rabe SSsv.NV.
(7) Če ta odlok ne določa drugače:
a) je pri nizih stavb tipa NB treba upoštevati naslednje določbe:
– namembnost in sprememba namembnosti stavb sta dopustni v skladu z določbami, ki veljajo za območja namenske rabe SSce,
– v primerih, ko so bile na podlagi gradbenega dovoljenja na eni od enot v tem nizu že izvedene nadzidave in frčade, morajo biti tovrstni posegi na drugih enotah oblikovno in gabaritno usklajeni z izvedenimi posegi,
– dopustna je izraba podstrešij brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin z vgradnjo strešnih oken,
– dozidava ni dopustna, razen k zadnji stavbi v nizu, če je po višini in globini skladna z obstoječo stavbo, h kateri se doziduje,
– rekonstrukcija in nadomestna gradnja sta dopustni, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih stavb;
b) je pri stavbah tipa NA (dvojček) treba upoštevati naslednje določbe:
– prizidava obeh enot dvojčka mora biti izvedena hkrati v enakih gabaritih tako, da oblikujeta zrcalni stavbi,
– v primerih, ko so bile na podlagi gradbenega dovoljenja na eni od enot dvojčka že izvedeni prizidava in frčade, morajo biti tovrstni posegi na drugi enoti dvojčka oblikovno in gabaritno usklajeni z izvedenimi posegi,
– rekonstrukcija in nadomestna gradnja sta dopustni, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednje stavbe.
(8) Če se v EUP s tipologijo objektov NB nahajajo obstoječi objekti tipa NA, so na teh objektih, po določbah za območja namenske rabe SSce dopustne rekonstrukcije, prizidave, nadomestna gradnja, vzdrževanje in odstranitev objektov, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektovter kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, tudi dopolnilna gradnja objektov tipa NA.
(9) Če se v EUP s tipologijo objektov NA, NB ali ND nahajajo obstoječi objekti tipov V in NV, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije, nadomestne gradnje, vzdrževanje in odstranitev objektov.
(10) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so v EUP s tipom stavb VS dopustne rekonstrukcije in prizidave pod pogojem, da se višina venca rekonstruirane ali prizidane stavbe poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, višina slemena rekonstruirane ali prizidane stavbe pa le do višine slemena sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu.«.
V dvanajstem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Na delih objektov, ki segajo v EUP z namensko rabo PC ali PŽ ali ki so znotraj regulacijskih linij, prizidave niso dopustne.«.
Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Kadar gradbena črta poteka preko obstoječega objekta ali se celoten objekt nahaja zunaj gradbene črte, so na njem dopustni vzdrževanje objektov, nadomestna gradnja, rekonstrukcija in sprememba namembnosti v skladu z določili za EUP. Kadar gradbena črta poteka preko obstoječega objekta, je na njem dopustna tudi prizidava v skladu z določili za EUP, ki pa mora upoštevati gradbeno črto.«.
V štirinajstem odstavku se za besedo »Muzeji« postavi vejica in doda beseda »arhivi«.
Šestnajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(16) Gradnja objektov v ožjem in historičnem mestnem središču:
a) Če za EUP v ožjem in historičnem mestnem središču, razen za EUP s tipologijo NV s PPIP ni določeno drugače, so dopustni:
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– nadomestna gradnja,
– odstranitev objekta in gradnja novega,
– prizidava objekta,
– vzdrževanje objekta,
– sprememba namembnosti,
– gradnja objektov v skladu z določili 12. člena tega odloka in
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Prilogo 4.
b) Posegi iz točke a) tega odstavka so dopustni pod pogojem, da se višina venca nove, rekonstruirane ali nadzidane stavbe v uličnem nizu poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, višina slemena nove, rekonstruirane ali nadzidane stavbe pa le do višine slemena sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu.«.
8. člen 
V 14. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je dopustno tisto vzdrževanje objektov, ki je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.«.
9. člen 
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen 
(tipi objektov) 
(1) Ta odlok določa naslednje tipe objektov (preglednica 5):
Preglednica 5: Tipi objektov
Oznaka tipa objekta
Opis tipa objekta
NA
Nizka prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami: eno- in dvostanovanjska stavba, dvojček in prostostoječa nestanovanjska stavba
NB 
Nizke stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali z njenim delom: vrstna hiša, atrijska hiša, verižna hiša
ND
Nizka stavba podolgovatega tlorisa (razmerje najmanj 1:1,4) z dvokapno streho z naklonom od 35° do 45° in slemenom, vzporednim z daljšo stranico objekta: eno- in dvostanovanjska stavba in prostostoječa nestanovanjska stavba
NV
Srednje visoka stavba v zelenju, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami: vila, vila blok 
VS
Visoka stavba v nizu: 
– Stavbni blok: niz visokih stavb v kareju z nepozidanim prostorom v sredini 
– Strnjena obulična pozidava: visoke stavbe z različnimi gabariti v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali z njenim delom in ki z glavno fasado mejijo na ulico
V
Visoka prostostoječa stavba: 
– Stolpi: stolpnica, stolpič 
– Bloki: osnovni, ozki, globoki, atrijski, nizki, kratki, visoki, terasni, verižni, zloženka, skladanka, sestavljanka, vila blok 
– Ploščica, hiša v terasah v skladu s 97. členom tega odloka
F
Objekt velikega merila in tehnološka stavba: 
Pritlični ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so proizvodne in športne hale, nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki (dvorane, hale), infrastrukturni objekti in podobno s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo za funkcioniranje osnovne dejavnosti
C
Stavba s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot na primer cerkev, stavbe za izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo, poslovne stavbe in druge stavbe, ki jih zaradi svojstvenega oblikovanja ni mogoče umestiti med druge tipe stavb)
 
(2) Tip objekta je določen za EUP in prikazan na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. Kadar tip objekta na karti 3.1 ni določen, se tipologija objektov prilagaja funkciji stavbe in drugim pogojem, ki veljajo za EUP.
(3) Ne glede na tip objekta, ki je določen v skladu s prejšnjim odstavkom, je za nestanovanjske stavbe dopusten tudi tip objekta C, za objekte velikega merila in tehnološke objekte pa tudi tip objekta F.
(4) V EUP, kjer je določen tip objektov NA, je na območju kompaktnega mesta in obmestja dopustna tudi gradnja objektov tipa NB po določilih za namensko rabo v EUP in za tip NB.
(5) V EUP, kjer je določen tip objektov F, je dopustna tudi gradnja objektov tipov V in C.
(6) V EUP, kjer je določen tip objektov ND, gradnja dvojčkov ni dopustna.
(7) Ne glede na v EUP določen tip objekta, se opis tipa objekta za enostavne in nezahtevne objekte ne uporablja.«.
10. člen 
V 16. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Prizidava obstoječih objektov mora biti oblikovno usklajena z objektom, ob katerem ali na katerem se gradi.«.
11. člen 
V 17. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za projekt zunanje ureditve predprostora stavbe iz prejšnjega odstavka je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.«.
12. člen 
V 18. členu se v četrtem odstavku besedilo »parcelo, namenjeni gradnji,« nadomesti z besedama »gradbeno parcelo«.
13. člen 
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen 
(določanje velikosti objektov) 
(1) Merila za določanje velikosti objektov so:
– faktor izrabe (FI),
– faktor zazidanosti (FZ),
– faktor odprtih bivalnih površin (FBP),
– faktor zelenih površin (FZP) ter
– višina objektov (V), opredeljena v metrih ali s številom etaž.
(2) Velikost objektov določajo tudi ukrepi za zagotavljanje požarnovarnostnih odmikov, ki omogočajo dostop gasilskih vozil v skladu s predpisi o površinah za gasilce ob zgradbah, oziroma ukrepi za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Kadar sta zazidanost (FZ) ali izraba (FI) gradbene parcele na kateri stoji obstoječi objekt, večji od zazidanosti ali izrabe gradbene parcele ali kadar sta faktor odprtih bivalnih površin (FBP) ali faktor zelenih površin (FZP) manjša, kot sta določena s tem odlokom:
– so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije, nadomestna gradnja, vzdrževanje objektov, odstranitev objektov in spremembe namembnosti objektov, za katere ni treba zagotoviti novih parkirnih mest ali za katere se parkirna mesta lahko zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba,
– so dopustni povečanje stavbišča in stavbnega ovoja za potrebe izolacije ali utrditve konstrukcije v okviru energetske ali protipotresne prenove stavb, urejanje dostopov za funkcionalno ovirane osebe ter gradnja zunanjih dvigal in zunanjih požarnih stopnic na obstoječih objektih.
(4) Kadar je s tem odlokom določena višina objekta, se FI ne upošteva, razen če je v Prilogi 1 oziroma v Prilogi 2 tega odloka določeno drugače.
(5) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena so v vrzelih stavbnega bloka tipa stavb VS dopustne tudi gradnja novega objekta in dozidave pod pogojem, da stavbišče nove ali dozidane stavbe ne sega prek ulične gradbene črte, ki jo tvori ulični niz ter pri stavbnem bloku tudi ne sega prek notranje (dvoriščne) gradbene črte obstoječih objektov, in pod pogojem, da se višina venca nove ali dozidane stavbe poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, višina slemena nove ali dozidane stavbe pa le do višine slemena sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu.
(6) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena so za tip stavb VS dopustne tudi nadzidave, pod pogojem, da se višina venca nadzidane stavbe v uličnem nizu poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, višina slemena nadzidane stavbe pa le do višine slemena sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka ter izraba podstrešij.«.
14. člen 
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»20. člen 
(stopnja izkoriščenosti gradbene parcele) 
(1) Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele je opredeljena z enim ali z več faktorji:
– faktor izrabe (FI),
– faktor zazidanosti (FZ),
– faktor odprtih bivalnih površin (FBP) ali
– faktor zelenih površin (FZP).
(2) Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele po območjih namenske rabe znaša (preglednica 6):
Preglednica 6: Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele po območjih namenske rabe
1. SSce – Pretežno eno- in dvostanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ Namembnost objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA
Eno- in dvostanovanjska stavba
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/na vsako stavbo dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
ND
Eno- in dvostanovanjska stavba
40 %
30 %
Ø
/
NB
Vrstna hiša, verižna hiša 
50 %
25 %
Ø
/
Atrijska hiša
60 %
20 %
Ø
/
Vsi tipi, razen NB
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
25 %
/
2. SScv – Pretežno večstanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ Namembnost objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
V
Stolpi, bloki
/
30 %
Ø
1,2
Ploščica
70 %
20 %
Ø
/
Hiša v terasah
70 %
20 %
Ø
/
VS
Stanovanjske stavbe
40 %
30 %
Ø
1,2
NV
Stanovanjske stavbe
40 %
35 %
Ø
/
3. SSse – Splošne eno- in dvostanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ Namembnost objekta
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA
Eno- in dvostanovanjska stavba
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/na vsako stavbo dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
ND
Eno- in dvostanovanjska stavba
40 %
30 %
Ø
/
NB
Vrstna hiša, verižna hiša
50 %
25 %
Ø
/
Atrijska hiša
60 %
20 %
Ø
/
Vsi tipi, razen NB
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
25 %
/
4. SSsv – Splošne večstanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ Namembnost objekta
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
V
Stolpi, bloki
/
30 %
Ø
1,2
Ploščica
70 %
20 %
Ø
/
Hiša v terasah
70 %
20 %
Ø
/
VS
Stanovanjske stavbe
40 %
30 %
Ø
1,2
NV
Stanovanjske stavbe
40 %
35 %
Ø
/
Vsi tipi
Nestanovanjske stavbe
/
Ø
25 %
1,2
5. SB – Stanovanjske površine za posebne namene 
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ Namembnost objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
V
Stanovanjske stavbe
/
30 %
Ø
1,2
C
Stanovanjske stavbe
/
30 %
Ø
1,2
Nestanovanjske stavbe
/
Ø
20 %
1,2
6. SK – Površine podeželskega naselja
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ Namembnost objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA 
Eno- in dvostanovanjska stavba 
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/na vsako stavbo dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
ND
Eno- in dvostanovanjska stavba 
40 %
30 %
Ø
/
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
30 %
/
Kmetijska gospodarstva
70 %
Ø
10 %
/
7. CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ 
Namembnost objekta
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
V
Stanovanjske stavbe
/
30 %
Ø
1,6
C
Stanovanjske stavbe
/
30 %
Ø
1,6
VS
Stanovanjske stavbe: 
Stavbni blok
/
40 %
Ø
/
Stanovanjske stavbe: 
Strnjena obulična pozidava
/
20 %
Ø
/
NV
Stanovanjske stavbe
40 %
30 %
Ø
1,6
VS
Nestanovanjske stavbe: 
Stavbni blok
/
Ø
20 %
1,6
Nestanovanjske stavbe: 
Strnjena obulična pozidava
/
Ø
15 %
/
Vsi tipi, razen VS
Nestanovanjske stavbe
/
Ø
20 %
1,6
8. CDd – Območja centralnih dejavnosti brez stanovanj
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
9. CDi – Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
10. CDo – Območja centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraževanje
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
/
11. CDz – Območja centralnih dejavnosti za zdravstvo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
12. CDk – Območja centralnih dejavnosti za kulturo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
13. CDj – Območja centralnih dejavnosti za javno upravo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
14. CDc – Območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
/
Ø
25 %
/
Druge stavbe iz točke 14.1 preglednice 4
/
30 % 
20 %
1,0
15. IP – Površine za industrijo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
60 %
Ø
15 %
/
16. IG – Gospodarske cone
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
60 %
Ø
15 %
/
17. IK – Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
80 %
Ø
15 %
/
18. BT – Površine za turizem
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
19. BD – Površine drugih območij
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
20. BC – Športni centri
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
21. ZS – Površine za oddih, rekreacijo in šport
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
/
22. ZPp – Parki
Raščen teren (s travo, grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami) mora pokrivati najmanj 70 % površine parka.
30. POg – Površine za mirujoči promet
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
15 %
1,0
32. T – Območja komunikacijske infrastrukture
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
/
33. E – Območja energetske infrastrukture
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
80 %
Ø
15 %
1,0
34. O – Območja okoljske infrastrukture
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
15 %
1,0
35. F – Območja za potrebe obrambe v naselju
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø 
20 %
1,6
36. A – Površine razpršene poselitve
Tip objekta
Vrsta tipa objekta/ 
Namembnost objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA 
Eno- in dvostanovanjska stavba
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/na vsako stavbo dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
ND
Eno- in dvostanovanjska stavba 
40 %
30 %
Ø
/
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
30 %
/
Kmetijska gospodarstva
70 %
Ø
10 %
/
43. N – Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
Za objekte iz točke 41.1 preglednice 4 je treba upoštevati:
/
Ø
25 %
0,8
44. f – Območja za potrebe obrambe zunaj naselij
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
0,8
 
(3) Pomen znakov v preglednici 6 iz prejšnjega odstavka:
– Ø – faktor za namensko rabo EUP ni relevanten,
– / – faktor je za namensko rabo EUP posredno že določen z drugimi faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP, FI ali višino.«.
15. člen 
V 21. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Glede na tip objekta največja etažnost in višina objekta znašata (preglednica 7):
Preglednica 7: Etažnost in višina objektov
Tip objekta
Največja etažnost 
Največja višina 
NA
do P+1+Po ali T
do 11,00 m 
NB
Atrijska hiša: do P+Po ali T
do 7,00 m
Vrstna hiša, verižna hiša: 
kompaktno mesto: do P+1+Po ali T, 
obmestje in hribovito zaledje: 
do P+1+Po
do 10,00 m
ND
do P+1+Po
do 11,00 m 
NV
do P+2+Po ali M ali T
od 9,00 do 14,00 m
VS
P+2 in več +M ali T
Višina je posredno določena s faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP in FI oziroma jo določi PPIP ali OPPN.
V
Bloki in stolpi: P+2 in več +M ali T
Višina je posredno določena s faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP in FI oziroma jo določi PPIP ali OPPN.
Ploščica: P+2
Višino določi OPPN
Hiša v terasah 
Višino določi OPPN
F
Se prilagaja namembnosti objekta v skladu z 22. členom tega odloka
C
Se prilagaja namembnosti objekta v skladu z 22. členom tega odloka«.
 
16. člen 
V 22. členu se pred napovednim stavkom črta oznaka »(1)« in v preglednici 8 tretja vrstica spremeni tako, da se glasi:
»A, SK 
Višina objektov ne sme presegati višine 11,00 m. Dopustna višina objektov: 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, ne sme presegati višine 14,00 m, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa.«.
 
17. člen 
V 23. členu se v prvi, drugi, tretji in četrti alineji točke e) prvega odstavka besedilo »parcele, namenjene gradnji« nadomesti z besedama »gradbene parcele«.
V drugem odstavku se besedilo »prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.
V tretjem odstavku se beseda »cestne« nadomesti z besedo »prometne«.
18. člen 
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen 
(odmiki stavb od sosednjih parcel) 
(1) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov NA, NB (niz), ND in NV (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m. Ta določba velja tudi za stavbe tipov C in F, če se gradijo v EUP s tipi stavb NA, NB, ND in NV.
(2) Gradnja stavb na mejo gradbene parcele je dopustna:
1. brez pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, če gre za gradnjo:
– na skupni meji gradbenih parcel (dvojček),
– na skupnih mejah gradbenih parcel v strnjenem nizu (NB, VS),
– če je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami,
– na skupni parcelni meji, na kateri je slepa fasada objekta,
2. s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, kadar je način gradnje na mejo gradbene parcele značilen za EUP, kar je treba utemeljiti v OPPN ali v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Če ni z gradbeno črto oziroma z drugimi določili tega odloka določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov V in stavbnega bloka VS (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 5,00 m.
(4) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov C in F (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m, če so te stavbe visoke do 14,00 m, oziroma 5,00 m, če so višje od 14,00 m. Kadar se stavbe tipov C in F gradijo v EUP s tipoma stavb V in VS, mora biti odmik od meje sosednjih parcel najmanj 5,00 m ne glede na višino stavbe.
(5) Če tip stavbe v EUP ni določen, se upoštevajo odmiki glede na dejanski tip stavbe v skladu z določbami tega člena.
(6) Odmik stavb (nad terenom) iz prvega, tretjega, četrtega, petega in osemnajstega odstavka tega člena od meje sosednjih parcel je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, vendar ne manj kot:
– 1,50 m od parcelne meje za stavbe iz prvega odstavka tega člena in stavbe iz četrtega odstavka tega člena, ki so nižje od 14,00 m, ter
– 3,00 m od parcelne meje za stavbe iz tretjega odstavka tega člena in stavbe iz četrtega odstavka tega člena, ki so višje od 14,00 m.
Določilo prejšnjega stavka ne velja v primeru, da se sosednja parcela nahaja v EUP z namensko rabo PC oziroma, znotraj regulacijske linije javne ceste ali drugih javnih površin. V tem primeru se uporabljajo določila desetega do šestnajstega odstavka tega člena.
(7) Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v prvem, tretjem, četrtem, devetem, enajstem, osemnajstem in devetnajstem odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten v primeru nadomestne gradnje oziroma kadar se zakonito zgrajena stavba rekonstruira ali se ji spreminja namembnost.
(8) Nadzidava zakonito zgrajenih stavb tipov NA, ND, NV, V, C in F, ki so od meje gradbene parcele oddaljene manj, kot določa ta odlok, je dopustna s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, od katerih je nadzidava odmaknjena manj, kot določa ta odlok, in pod pogojem, da so izpolnjena ostala določila tega odloka. Nadzidave stavb tipov NB in VS so dopustne v skladu z določili tega odloka brez odmikov od zunanjega zidu, s katerim se stikajo s sosednjima objektoma.
(9) Kadar stavba iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena meji na EUP z namensko rabo K1, K2 ali Go, je treba zagotoviti enak odmik, kot je določen v prvem, tretjem, četrtem ali šestem odstavku tega člena ali v 74. členu tega odloka. Pisna soglasja iz šestega odstavka tega člena je treba pridobiti od lastnikov sosednjih parcel v EUP, na katere meji poseg.
(10) Če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik, morajo biti zahtevni in manj zahtevni objekti, ki mejijo na EUP z namensko rabo PC oziroma na regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, od nje odmaknjeni (nad terenom in pod njim) najmanj 5,00 m oziroma 3,00 m od javne poti ali ceste nižje kategorije. Če so odmiki manjši, morata s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet, za državne ceste pa upravljavec državne ceste.
(11) Odmik stavb (pod terenom) od meje sosednjih parcel mora biti najmanj 3,00 m; odmik je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, vendar ne manj kot 1,50 m. Kadar se gradi del stavbe pod terenom pod več gradbenimi parcelami, odmikov med njimi ni treba upoštevati, upoštevati pa je treba odmike od sosednjih parcel.
(12) Kadar je z GL ali GM določen večji odmik od predpisanega, je ne glede na to gradnja podzemnih etaž dopustna po določilih enajstega odstavka tega člena.
(13) Temelje objektov, ki mejijo na javne površine, kot so ceste, trgi, pločniki, je na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet, dopustno graditi prek regulacijske linije javne površine.
(14) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
(15) Parkirišča z več kot 5 PM morajo biti oddaljena od meje parcel sosednjih stanovanjskih objektov najmanj 4,00 m oziroma manj, če s tem pisno soglašajo lastniki teh parcel.
(16) Če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik, morajo biti nezahtevni in enostavni objekti, ki mejijo na EUP z namensko rabo PC oziroma na regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin, od nje odmaknjeni najmanj 1,50 m. Če so odmiki manjši od 1,50 m, mora s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet, za državne ceste pa izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest.
(17) Ne glede na določilo štirinajstega odstavka tega člena je ograjo, škarpo ali podporni zid dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi na parcelno mejo. Za odmike od EUP z namensko rabo PC oziroma od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin veljajo določbe šestnajstega odstavka tega člena.
(18) V EUP z namensko rabo BD, IP, IG ali IK morajo biti nove stavbe odmaknjene od meje EUP z namensko rabo PC oziroma od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin najmanj 5,00 m, če ni z regulacijsko črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik. Odmik stavb od meje sosednjih parcel, mora biti ne glede na morebitno soglasje lastnikov sosednjih parcel za manjši odmik od predpisanega skladen s predpisi, ki določajo požarnovarnostne odmike med stavbami.
(19) Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od zunanje meje EUP z namenskima rabama ZK in ZPps znaša najmanj 10,00 m, razen če ni z gradbeno linijo ali gradbeno mejo določen manjši odmik.
(20) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik objektov za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode, distribucijo zemeljskega plina, oskrbo s toploto, oskrbo z električno energijo in oskrbo z elektronskimi komunikacijami, katerih višina ne presega 4,00 m, najmanj 1,00 m od meje sosednjih parcel, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo. Če so navedeni objekti višji od 4,00 m, mora biti njihov odmik najmanj 4,00 m od meje sosednjih parcel oziroma najmanj 1,00 m, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, razen stebrov za elektroenergetske in elektronske komunikacijske nadzemne vode, ki jih je s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo. Podzemne dele teh objektov je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo brez soglasja lastnikov sosednjih parcel.
(21) Če ta odlok ne določa drugače, so odmiki med fasadami stavb in delov stavb tipov V, VS in C, ki so višje od 14,00 m:
1. pri stavbah z višino do 40,00 m:
– na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe, merjene do njenega venca oziroma (če je naklon njene strehe večji od 45°) do njenega slemena,
– na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, najmanj enaki ali večji od višine višje stavbe, merjene do njenega venca oziroma (če je naklon njene strehe večji od 45°) do njenega slemena,
2. pri stavbah, višjih od 40,00 m:
– na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), najmanj 20,00 m,
– na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, najmanj 45,00 m,
3. določbe 1. in 2. točke tega odstavka veljajo tudi za nadzidave stavb tipov V, VS in C,
4. določbe 1. in 2. točke tega odstavka ne veljajo za odmike med vogali stavb,
5. določbe tega odstavka ne veljajo za ožje mestno središče.
(22) Pri slepih fasadah in fasadah z odprtinami za osvetlitev komunikacij stavbe je z OPPN dopustno določiti tudi manjše odmike med fasadami stavb, kot so določeni v tem členu.
(23) Kadar so določene gradbene črte, soglasja lastnikov sosednjih parcel glede odmikov od parcelnih mej niso potrebna. Gradbeno linijo lahko presegajo napušči, balkoni in nadstreški nad vhodom v objekt, ki morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, na katere mejijo, pa je ta odmik lahko tudi manjši.
(24) Odmiki ali protipožarne ločitve objektov od parcelnih mej morajo preprečevati možnost širjenja požara na sosednje objekte. Pri določanju odmikov ali protipožarnih ločitev je treba upoštevati predpise o požarni varnosti v stavbah in predpise o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih ločitvah za druge objekte. Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah.
(25) Oddaljenost stavbe od parcelne meje oziroma od meje gradbene parcele je najkrajša razdalja med to mejo in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela objekta (na primer napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobno).«.
19. člen 
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
»25. člen 
(velikost in oblika gradbene parcele) 
(1) Pri določitvi velikosti in oblike gradbene parcele je treba upoštevati:
– tip objekta in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FBP oziroma FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij in podobno),
– velikost in tlorisno zasnovo objektov,
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov,
– možnost priključitve na infrastrukturne vode, objekte in naprave,
– krajevno značilno obliko parcel,
– naravne razmere,
– omejitve uporabe zemljišča,
– lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča.
(2) Pri določitvi velikosti in oblike gradbene parcele je treba zagotoviti:
– spremljajoče dejavnosti glavnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne in zelene površine, število zahtevanih dreves iz 34. člena tega odloka,
– predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob stavbah,
– potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele v skladu s predpisi, ki določajo požarnovarnostne odmike med stavbami.
(3) Površina dostopne poti od javne ceste do gradbene parcele se ne upošteva v izračunu FZ, FI, FBP ali FZP in pri velikosti gradbene parcele.
(4) Velikost gradbene parcele glede na tip stavb znaša (preglednica 9):
Preglednica 9: Velikost gradbene parcele glede na tip stavbe
Tip stavbe
Površina gradbene parcele
NA
najmanj 400,00 m2 in največ 800,00 m2
Dvojček: najmanj 250,00 m2 in največ 450,00 m2 na vsako stavbo dvojčka
ND
najmanj 400,00 m2 innajveč 800,00 m2
NB
Vrstna, verižna hiša: najmanj 150,00 m2 in največ 350,00 m2 za en objekt v nizu
Atrijska hiša: najmanj 150,00 m2 in največ 350,00 m2 za en objekt v nizu
NV
Najmanj 600,00 m2 in največ 1200,00 m2
 
(5) Največja površina gradbene parcele ki je določena v preglednici 9, je namenjena izračunu FZ, FBP, FZP in FI za tipe stavb NA, NB, ND in NV in jo zemljiška parcela lahko presega.
(6) Za tipe stavb NA, ND in NV je pri gradnji v vrzelih dopustno odstopanje od velikosti gradbene parcele določene s tem odlokom, do največ –10 %.
(7) Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji, prizidavi ali spremembi namembnosti obstoječega objekta je ob upoštevanju ostalih določil tega odloka velikost gradbene parcele lahko tudi manjša od tiste, ki je določena v preglednici 9.
(8) Če ni s tem odlokom določeno drugače, se posegi v obstoječe stavbe v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, ZPp, ZPps, ZDd, ZDo ali VI lahko izvajajo na gradbeni parceli, ki je bila določena k obstoječi stavbi z gradbenim dovoljenjem ali drugim predpisanim upravnim dovoljenjem. Če gradbena parcela, k obstoječi stavbi ni bila določena, se za potrebe izvajanja določb tega odloka uporabijo določila prvega in drugega odstavka tega člena oziroma dopustna najmanjša velikost gradbene parcele ki je glede na tip stavbe določena v četrtem odstavku tega člena.
(9) Vsak glavni objekt s pripadajočimi enostavnimi in nezahtevnimi objekti mora imeti svojo gradbeno parcelo. V EUP z namensko rabo CDo, CDz, IG, IP in IK ima lahko glavni objekt s pripadajočimi zahtevnimi, manj zahtevnimi, nezahtevnimi in enostavnimi objekti enotno gradbeno parcelo. Kmetijska gospodarstva imajo lahko enotno gradbeno parcelo.
(10) Gradbena parcela večstanovanjske stavbe je k stavbi pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo ter vključuje zemljiško parcelo (ali več parcel), na kateri stavba stoji, in zemljišče, ki predstavlja prometne površine in komunalne funkcionalne površine, parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostore za smetnjake in podobno. K večjemu številu večstanovanjskih stavb se lahko določi skupno pripadajoče zemljišče. Pripadajoče zemljišče k obstoječim stavbam se določi v skladu z zakonom, za novogradnje pa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v OPPN.
(11) Gradbena parcela, na kateri stoji objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet parcelacije samo v primerih, če sprememba meje ali površine gradbene parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (velikost gradbene parcele FZ, FBP ali FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine in podobno).
(12) Gradbeno parcelo je mogoče s parcelacijo razdeliti na dve ali več novih gradbenih parcel le v primeru, da vsaka od novo nastalih parcel ustreza minimalnim pogojem glede velikosti gradbene parcele ki veljajo za EUP, v kateri je gradbena parcela.«.
20. člen 
V 26. členu se v prvem stavku sedmega odstavka besedilo »parceli, namenjeni gradnji« nadomesti z besedama »gradbeni parceli« in črta vejica za oznako »NV«.
21. člen 
V 27. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Železniško progo, ki poteka v območju stavbnih zemljišč na nivoju terena, je dopustno zavarovati z varovalno ograjo.«.
22. člen 
V 30a. členu se črta drugi odstavek.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
23. člen 
V 31.a členu se v petem odstavku besedilo »parceli, namenjeni gradnji« nadomesti z besedama »gradbeni parceli«.
24. člen 
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»32. člen 
(velikost in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin) 
(1) Faktor odprtih bivalnih površin (FBP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri objektih, namenjenih bivanju. Odprte bivalne površine vključujejo najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Izjemoma se v primerih, ki jih določa ta odlok, FBP lahko zagotavlja tudi na delih stavb. Tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar največ 70 % tlakovanih površin in najmanj 30 % zelenih površin na raščenem terenu,v ožjem mestnem središču pa največ 90 % tlakovanih površin in najmanj 10 % zelenih površin na raščenem terenu.
(2) Faktor zelenih površin (FZP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri nestanovanjskih stavbah. Zelene površine so namenjene ureditvam ob objektu na raščenem terenu. Izjemoma se v primerih, ki jih določa ta odlok, FZP lahko zagotavlja tudi na delih stavb. Na območju ožjega mestnega središča je površine raščenega terena dopustno nadomestiti s tlakovanimi površinami, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.
(3) V EUP z namensko rabo IG in IP se v primeru prizidav ali rekonstrukcij FZP lahko zmanjša za največ polovico, če se zagotovi ponikanje padavinske vode skladno s pogoji iz sedmega, osmega in devetega odstavka 51. člena in če se manjkajoče zelene površine na raščenem terenu zagotovijo z izvedbo zelenih streh na delih stavb in nadstreških. V tem primeru se, glede na delež zmanjšanega FZP, proporcionalno zmanjša tudi število zahtevanih dreves iz 34. člena odloka.
(4) V objektu, v katerem so poleg stanovanj tudi nestanovanjske dejavnosti, se pri izračunu zelenih površin upošteva seštevek deležev FBP stanovanjskih in FZP ostalih površin.
(5) Na vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na gradbeni parceli objekta zagotoviti najmanj 15,00 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti najmanj 7,50 m2 površin namenjenih za otroško igrišče in najmanj 5,00 m2 površin za rekreacijo in druženje stanovalcev. Za več stanovanjskih objektov je dopustno zagotoviti v skladu z določbami tega člena tudi skupna otroška igrišča na samostojnih gradbenih parcelah. Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo.
(6) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah (več kot osem stanovanj) je 60,00 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih površin 200,00 m2.
(7) V primeru gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih stavb je treba na samostojni gradbeni parceli urediti otroško igrišče v skladu z določili petega in šestega odstavka tega člena.
(8) Če seštevek površin, namenjenih za rekreacijo in druženje stanovalcev, glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja 200,00 m.
(9) Pri večstanovanjskih stavbah se s tem odlokom predpisane odprte bivalne površine (FBP) in 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih površin. Odprte bivalne površine morajo biti namenjene skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjske stavbe.
(10) V ožjem in historičnem mestnem središču odprtih bivalnih površin, določenih s FBP ter s petim in devetim odstavkom tega člena za rekonstrukcije, nadomestne gradnje, prizidave, izrabo podstrešij ali spremembo namembnosti večstanovanjskih objektov ni treba zagotavljati, če na gradbeni parceli ni prostorskih možnosti za njihovo zagotovitev, vendar se pri tem površina obstoječih zelenih površin na raščenem terenu ne sme zmanjšati.
(11) V stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine je treba na gradbeni parceli zagotoviti na vsako posteljo najmanj 5,00 m2 odprtih bivalnih površin.
(12) V širšem mestnem središču, ob glavnih mestnih cestah znotraj avtocestnega obroča in ob Celovški cesti do Pečnikove ulice in Ulice Jožeta Jame, ob Dunajski cesti do Ulice 7. septembra ter ob Letališki cesti je v pasu 100,00 m, merjeno od roba regulacijske linije glavne mestne ceste, dopustno zagotoviti do 35 % FBP v večstanovanjskih stavbah, v stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine ter FZP v nestanovanjskih stavbah tudi na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,00 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe.
(13) Kadar pri večstanovanjskih stavbah na gradbeni parcelini prostorskih možnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih odprtih bivalnih površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne površine zagotoviti na drugih primernih površinah v njegovi lasti (na območju ožjega mestnega središča tudi v javni lasti), ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom zagotovljena njihova trajna uporaba. Določba tega odstavka ne velja za površine otroškega igrišča (7,50 m2 na stanovanje), ki ga je treba zagotoviti na gradbeni parceli.
(14) Normativi iz prvega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar se v širšem mestnem središču ali v EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU obstoječa večstanovanjska stavba nadomesti z novo z enakim ali manjšim številom stanovanj ali če se z rekonstrukcijo obstoječih večstanovanjskih stavb ali izrabo podstrešij v večstanovanjskih stavbah zgradi do pet novih stanovanj.
(15) Kadar je faktor odprtih bivalnih površin (FBP) ali faktor zelenih površin (FZP) na gradbenih parcelah, na katerih stoji obstoječi objekt, manjši od FBP ali FZP, kot sta določena s tem odlokom, se upoštevajo določila tretjega odstavka 19. člena in ostala določila tega odloka.
(16) Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na gradbeni parceli, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami.
(17) Drevesa na območjih stavbnih zemljišč je treba ohranjati v največji možni meri, v primeru sečnje pa drevesa nadomestiti. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na gradbeni parceli, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Ta določba ne velja za gradnjo v območjih EUP s tipi objektov NA, NB in ND.
(18) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju dreves in druge vegetacije:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti velika najmanj 3,00 m2,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m.
(19) Obstoječe drevorede je treba ohranjati oziroma jih v primeru odstranitve nadomestiti.
(20) Drevorede, ki so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, je treba obvezno urediti.
(21) Drevorede oziroma posamezna drevesa je treba urediti povsod, kjer se pri urejanju javnih površin izkaže, da je to mogoče.
(22) Če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 400,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih tehničnih, za delovanje objekta potrebnih inštalacij in naprav na strehi), treba urediti zeleno streho v obsegu najmanj 75 % neto površine strehe, vendar ne manj kot 400,00 m2. To določilo ne velja v primeru prizidav, rekonstrukcij ali spremembe namembnosti objektov, ki imajo ravno streho z več kot 400,00 m2 neto površine, če bi bila s tem ogrožena statična stabilnost objekta, kar je treba dokazati s statičnim izračunom.
(23) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno območje namenske rabe, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(24) Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(25) Odprte bivalne in zelene površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo tudi za umik iz objektov kot območje za evakuacijo, nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih ekip.«.
25. člen 
V 33. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) V območjih zelenih klinov veljajo naslednje določbe:
– s FBP predpisane odprte bivalne površine se povečajo za 10 % in vključujejo največ 20 % tlakovanih površin; tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar največ 40 % FBP,
– s FZP predpisane zelene površine na raščenem terenu se povečajo za 5 %,
– število s tem odlokom zahtevanih dreves na gradbeni parceli se poveča za 30 % oziroma najmanj za eno drevo; v območjih, kjer je število dreves predpisano na hektar, pa za 20 % oziroma najmanj za eno drevo,
– če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho, večjo od 300,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih tehničnih, za delovanje objekta potrebnih inštalacij in naprav na strehi), treba urediti zeleno streho v obsegu najmanj 75 % neto površine strehe, vendar ne manj kot 300,00 m2. To določilo ne velja v primeru prizidav, rekonstrukcij ali spremembe namembnosti objektov, ki imajo ravno streho z več kot 300,00 m2 neto površine, če bi bila s tem ogrožena statična stabilnost objekta, kar je treba dokazati s statičnim izračunom.«.
26. člen 
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen 
(zasaditev dreves) 
(1) Na gradbeni parceli je treba na raščenem terenu zasaditi naslednje število dreves (preglednica 10):
Preglednica 10: Najmanjše število dreves na gradbeni parceli
Območje
Najmanjše število dreves
SSce
Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi 
Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo 
Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha
SScv
Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha 
Nestanovanjske stavbe: vsaj 20 dreves/ha
SSse
Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi 
Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo 
Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha
SSsv
Stanovanjske stavbe tipa V: vsaj 25 dreves/ha 
Nestanovanjske stavbe tipa V: vsaj 20 dreves/ha 
Tip stavbe NV: vsaj 3 drevesa
SB
Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha 
Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha
SK
Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi 
Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha
CU
Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha 
Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha
CDd
Vsaj 15 dreves/ha
CDi
Vsaj 20 dreves/ha
CDo
Vsaj 20 dreves/ha
CDz
Vsaj 20 dreves/ha
CDk
Vsaj 20 dreves/ha
CDj
Vsaj 20 dreves/ha
CDc
Vsaj 20 dreves/ha
IP
Vsaj 25 dreves/ha
IG
Vsaj 25 dreves/ha
IK
Vsaj 25 dreves/ha
BT
Vsaj 40 dreves/ha, razen v ožjem mestnem središču 
BD
Vsaj 25 dreves/ha
BC
Vsaj 30 dreves/ha
ZS
Vsaj 25 dreves/ha
PC
Ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane stranske zelenice (široke najmanj 3,00 m), je treba urediti drevorede 
Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi določila 32. člena tega odloka glede drevoredov in posameznih dreves
POg
12420 Garažne stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, druge storitvene dejavnosti: vsaj 20 dreves/ha
E
Objekti iz točke 33.2 preglednice 4: vsaj 20 dreves/ha
O
Objekti iz točke 34.2 preglednice 4: vsaj 20 dreves/ha
F
Vsaj 20 dreves/ha
A
Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi 
Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha
f
Vsaj 20 dreves/ha
 
(2) V ožjem mestnem središču ali v EUP, kjer s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji raščenega terena ni treba zagotavljati, je predpisano število dreves, določenih v preglednici 10 iz prejšnjega odstavka, dopustno zagotoviti na neraščenem terenu.«.
27. člen 
V 36. členu se v drugem odstavku besedilo »prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.
28. člen 
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»38. člen 
(parkirni normativi) 
(1) Na gradbeni parceli ali v EUP, kadar je to v tem členu posebej določeno, je treba za vsak objekt oziroma za posamezni del objekta, ki je predmet gradnje, zagotoviti naslednje najmanjše število PM (preglednica 11):
Preglednica 11: Najmanjše število PM
Namembnost objektov
Število PM za motorni promet
Število PM za kolesarski promet
1. Stanovanja in bivanje
11100 Enostanovanjske stavbe 
11210 Dvostanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje 
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
1 PM/stanovanje v velikosti do 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce
2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce
2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (neprofitna najemna stanovanja)
1 PM/stanovanje
2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi in podobno)
1 PM/12 postelj, 
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce
1 PM/3 postelje
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (študentski domovi, internati, samostani in podobno)
1 PM/4 postelje, 
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce
1 PM/2 postelji 
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za starejše, varna hiša in podobno)
1 PM/6 postelj, 
od tega 75 % na terenu za obiskovalce
1PM/5 zaposlenih
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje)
1 PM/3 stanovanja, 
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce
1 PM/2 stanovanji 
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
0,8 PM/stanovanje, 
od tega 10 % na terenu za obiskovalce
2. Poslovno-trgovske dejavnosti
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega 10 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12204 Konferenčne in kongresne stavbe
1 PM/7 sedežev (obiskovalcev), 
od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
1 PM/5 sedežev
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12301 Trgovske stavbe 
(lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP)
1 PM/40,00 m2 BTP,
od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina z neprehrambnimi izdelki)
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega: 
– najmanj 75 % PM za obiskovalce in 
– največ 30 % na nivoju terena
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center, večnamenski trgovsko-zabaviščni center nad 500,00 m2)
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,od tega:
– najmanj 75 % PM za obiskovalce in 
– največ 30 % na nivoju terena
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(odprte in pokrite tržnice)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta,
od tega: 
– najmanj 80 % PM za obiskovalce in 
– največ 30 % na nivoju terena
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, 
ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (avtomehanične delavnice)
3 PM/popravljalno mesto
1 PM/popravljalno mesto
12303 Oskrbne postaje (z osebjem)
1 PM/25,00 m2 BTP stavbe,
ne manj kot 3 PM za obiskovalce
1 PM/200,00 m2 BTP stavbe
3. Družbene dejavnosti
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1 PM/7 sedežev (obiskovalcev), 
od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
1 PM/5 sedežev
12620 Muzeji, arhivi in knjižnice
1 PM/80,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce 
1 PM/60,00 m2 BTP objekta
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/10 sedežev, 
od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
1 PM/10 sedežev
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (bolnišnice)
1 PM/3 postelje, 
od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce
1 PM/10 postelj
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante in klinike)
1 PM/20,00 m2 BTP objekta in
ne manj kot 3 PM, 
od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce 
1 PM/20,00 m2 BTP objekta
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 
delo (osnovne šole)
1 PM/učilnico, 
od tega najmanj 12 PM za kratkotrajno parkiranje staršev
0,5 PM /učenca od vključno 5. razreda navzgor in 0,3 PM/ zaposlenega
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 
delo (srednje šole)
1,25 PM/učilnico, 
od tega do 20 % za obiskovalce
1 PM/6 dijakov + 1 PM/6 zaposlenih
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 
delo (posebne šole za ovirane v razvoju)
1 PM/7 učencev 
in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
1 PM/2 učilnici
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 
delo (visoke šole)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 20 % za obiskovalce
1 PM/5 študentov + 1 PM/5 zaposlenih
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 
delo (predšolska vzgoja)
2 PM/oddelek 
2 PM/oddelek
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno 
delo
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega 10 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
4. Športne dejavnosti
24110 Športna igrišča (brez gledalcev)
1 PM/300,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
1 PM/250,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
24110 Športna igrišča (s prostori za gledalce)
1 PM/20 sedežev
1 PM/15 sedežev
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev)
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
1 PM/70,00 m2 BTP objekta
12650 Stavbe za šport 
(s prostori za gledalce)
1 PM/40,00 m2 BTP objekta
1 PM/15 sedežev
12650 Stavbe za šport 
(pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče in podobno)
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
1 PM/25,00 m2 BTP objekta
24110 Športna igrišča (vodni športi, bazenska kopališča na prostem) 
1 PM/120,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta,
5. Posebne dejavnosti
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)
1 PM/5 sob, 
od tega najmanj 75 % PM za goste 
1 PM/5 sob
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
1 PM/10 sedežev in 
1 PM/tekoči meter točilnega pulta, 
od tega najmanj 75 % PM za goste 
1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
(mladinska prenočišča) 
1 PM/10 sob, 
od tega najmanj 75 % PM za goste
1 PM/3 postelje
6. Proizvodne dejavnosti
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 
12712 Stavbe za rejo živali 
12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov 
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
2 PM
12510 Industrijske stavbe 
(do 200,00 m2)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta,
ne manj kot 2 PM
1 PM/50,00 m2 BTP objekta
12510 Industrijske stavbe 
(več kot 200,00 m2)
1 PM/60,00 m2 BTP objekta
1 PM/80,00 m2 BTP objekta
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladiščne stavbe s strankami)
1 PM/150,00 m2 BTP objekta
3 PM
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladiščne stavbe brez strank)
3 PM
3 PM
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razstavni in prodajni prostori)
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
7. Drugo
24204 Pokopališča na EUP
1 PM/150 grobov (pokopališče Žale), 
1 PM/100 grobov (druga pokopališča)
1 PM/300 grobov (pokopališče Žale) 
1 PM/50 grobov (druga pokopališča)
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (ZS, ZPp) na EUP
1 PM/600,00 m2,
od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
1 PM/600,00 m2
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (živalski vrt) na EUP
1 PM/600,00 m2 na EUP, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
1 PM/600,00 m2 na EUP
Vrtički (ZV)
1 PM na EUP
1 PM/10 vrtičkov oziroma 
25 PM/območje, večje od 10.000 m2
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
(prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi)
1 PM/100,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 10 % za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
Končna avtobusna postajališča LPP in postajališča vlakov (razen glavne železniške postaje)
/
10 M 
 
(2) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(3) V parkirni coni 1 in na območju za pešce, ki je določeno s posebnim predpisom MOL, se parkirni normativi za motorni promet iz preglednice 11 iz prvega odstavka tega člena ne uporabljajo.
(4) V parkirni coni 2 je treba na gradbeni parceli, zgraditi najmanj 50 % s tem odlokom predpisanih PM za motorni promet, razen za objekte iz 1. točke preglednice 11 iz prvega odstavka tega člena, za katere je treba zgraditi najmanj 70 % predpisanih PM za motorni promet, vendar za 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe in 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe ne manj kot 1 PM/stanovanje.
(5) Odstopanja od normativov, določenih v preglednici 11 iz prvega odstavka tega člena, so dopustna na podlagi mobilnostnega načrta, s katerim se dokaže, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje Prometne politike MOL, sprejete na Mestnem svetu MOL. Mobilnostni načrt je treba izdelati za objekt ali skupino objektov, ki predstavljajo zaključeno celoto in imajo skupaj nad 10.000 m2 BTP, in za območja, ki se urejajo z OPPN in imajo skupaj BTP objektov nad 10.000 m2. V izračunu BTP se ne upoštevajo stavbe 12420 Garažne stavbe. Mobilnostni načrt se ne glede na velikost BTP lahko izdela za naslednje tipe objektov:
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12510 Industrijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 24110 Športna igrišča,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 24204 Pokopališča,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, za socialno ogrožene osebe, za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje,
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (samo neprofitna najemna stanovanja ter bivalne enote po določbah Stanovanjskega zakona).
Mobilnostni načrt določi potrebno število PM glede na število uporabnikov posameznih transportnih sredstev. Pri tem se upoštevajo namembnost posameznih objektov ter tehnološki proces dejavnosti, dostopnost do javnega potniškega prometa, mešana raba parkirišč glede na namembnost objektov in pričakovana zasedenost v najbolj obremenjenem delu dneva. Mobilnostni načrt potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.
(6) Za nestanovanjske objekte tipa NA v EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali A, ki nimajo navezave na javno cesto za motorni promet, se parkirni promet iz preglednice 11 iz prvega odstavka tega člena ne uporabljajo.
(7) Za stavbe 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice in 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov se v izračun skupnega števila predpisanih PM lahko vključijo tudi parkirna mesta v javni rabi pod pogojem, da se s strokovno podlago, ki jo potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet, ugotovita razpoložljivost in zadostnost javnih parkirnih mest v neposredni bližini objekta.
(8) Pri rekonstrukciji obstoječega objekta in izrabi podstrešij v obstoječih večstanovanjskih stavbah se parkirni normativi iz preglednice 11 iz prvega odstavka tega člena ne uporabljajo pod pogojem, da se ohrani obstoječe število PM.
(9) Za stavbe 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) se BTP za izračun števila PM določijo s seštevkom BTP vseh prostorov, namenjenih zaposlenim (pisarne, kabineti, raziskovalni laboratoriji, knjižnice, arhivi, sejne sobe in podobno), ter pripadajočih skupnih prostorov, ki so nujni za normalno obratovanje teh prostorov (hodniki in stopnišča do kabinetov, toaletni prostori za zaposlene in podobno). V seštevek se ne vključi BTP ostalih prostorov, ki so namenjeni študiju in vajam študentov (učilnic, predavalnic, dvoran, učilnic-laboratorijev, telovadnic, skupnih hodnikov k predavalnicam, čitalnic, gospodarskih objektov za rejo in oskrbo živali in podobno).
(10) Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, določenih na podlagi prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba. V primeru, da na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest za motorni in kolesarski promet, imajo prednost parkirna mesta za kolesarski promet.
(11) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(12) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(13) V parkirni coni 2 je treba na gradbeni parceli zgraditi najmanj 70 % in v parkirni coni 3 najmanj 50 % s tem odlokom predpisanih PM za kolesarski promet. To določilo ne velja za objekte iz 1. točke preglednice 11 iz prvega odstavka tega člena in za 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
(14) Parkirna mesta za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles; kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev. Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.
(15) Na gradbenih parcelah je treba od števila PM za osebna motorna vozila zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva, če je v objektu na podlagi izračuna iz preglednice 11 iz prvega odstavka treba zagotoviti več kot 20 PM.
(16) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.«.
29. člen 
V 39. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno. Dopustno jih je senčiti tudi z nadstrešnicami oziroma pergolami in nanje namestiti sončni zbiralnik ali sončne celice (fotovoltaika).«.
30. člen 
V 40. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če je organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet, izdal soglasje po sedmem odstavku 23. člena tega odloka za odstopanje projektne rešitve trase ceste od regulacijske linije ceste, iz katerega je razvidno, da izvedba trase ceste ne bo potekala po gradbeni parceli, po kateri teče regulacijska linija, se za to gradbeno parcelo, regulacijska linija ne upošteva in veljajo na njej prostorski izvedbeni pogoji tiste EUP, v kateri leži gradbena parcela.«.
31. člen 
V 41. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh železniške proge širok 108,00 m izven naselja in 106,00 m v naselju, merjeno od osi skrajnega tira. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 50,00 m.«.
32. člen 
V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Lokacije cestnih mostov in brvi, ki so prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«, se lahko na podlagi projektne rešitve premaknejo.«.
33. člen 
V 46. členu se dvanajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(12) V zvezi z obveznostjo priključevanja objektov na javni sistem daljinskega ogrevanja in javni sistem zemeljskega plina ter ureditvijo internih sistemov za oskrbo s toploto z energenti za ogrevanje je treba upoštevati tudi določila Lokalnega energetskega koncepta MOL in predpisov v zvezi z načini ogrevanja na območju MOL. V objektih, za katere se predpis v zvezi z načini ogrevanja ne uporablja, se v primeru ureditve internega sistema za oskrbo s toploto, ogrevanje zagotovi z uporabo obnovljivih virov energije.«.
34. člen 
V 47. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za novogradnje in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječega sistema električne energije in v varovalne koridorje obstoječih elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.«.
35. člen 
V 51. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Male komunalne čistilne naprave do 50 PE in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na gradbeni parceli ali na eni od gradbenih parcel, namenjenih gradnji več stavb, če naprava služi več stavbam.«.
V osmem odstavku se besedilo »parceli za gradnjo stavbe« nadomesti z besedama »gradbeni parceli«.
V devetem odstavku se besedilo »parcel, namenjenih gradnji,« nadomesti z besedama »gradbenih parcel«.
36. člen 
V 56. členu se v drugem stavku prvega odstavka besedilo »parceli, namenjeni gradnji« nadomesti z besedama »gradbeni parceli«.
V tretjem odstavku se peti stavek spremeni tako, da se glasi: »Mini zbirne centre za odpadke je dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami SScv, SSsv, CU, CDi, CDd, CDj, CDk, CDo, IP, IG, IK, BT, BD, BC, POg, T, E in O.«.
37. člen 
V 57. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) Za izračun zmogljivosti objektov osnovnih šol se uporabljajo naslednji normativi:
– delež otrok v starosti od 6 do 14 let je v povprečju 8 % prebivalstva,
– zmogljivost šol je treba določiti v skladu z navodili za graditev osnovnih šol (na učenca je treba zagotoviti najmanj 25,00–35,00 m2 površine zemljišča; pri prizidavi obstoječih šol v urbanem območju naselja je treba zagotoviti najmanj 10,00–15,00 m2 površine zemljišča na učenca),
– lokacija šole naj bo praviloma v osrednjem delu stanovanjske soseske ali v četrtnem ali lokalnem središču, po možnosti v povezavi z igralnimi in športnimi površinami ter v bližini oskrbnega in družbenega centra. Priporočen radij dostopnosti je v območju kompaktnega mesta 800,00 m, v območju obmestja in hribovitega zaledja 1500,00 m, kar velja tudi za oddaljenost šole od postajališč javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve.«.
38. člen 
V 58. členu se v petem odstavku besedilo »parcele, namenjene gradnji« nadomesti z besedama »gradbene parcele«.
V šestem odstavku se besedilo »parcele, namenjene gradnji,« nadomesti z besedama »gradbene parcele«.
39. člen 
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»59. člen 
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih) 
(1) V EUP z namensko rabo K1, K2 ali Go so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje.
(2) Objekti razpršene gradnje iz prejšnjega odstavka so prikazani kot stavbišča v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na podlagi podatkov katastra stavb.
(4) Poleg posegov, objektov in dopustnih dejavnosti za namensko rabo K1, K2 ali Go so na obstoječem manj zahtevnem ali zahtevnem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi gradbeni parceli dopustne naslednje vrste gradenj:
– nadomestna gradnja,
– rekonstrukcija objekta,
– novogradnja na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer je nov objekt lahko podkleten in BTP nadzemnih etaž lahko presega BTP nadzemnih etaž odstranjenega objekta do 20 % BTP; če je odstranjeni objekt pritličen, zazidana površina novega objekta lahko presega zazidano površino odstranjenega objekta do 20 %, etažnost novega objekta je lahko P+Po,
– dozidava objekta do 20 % povečanja BTP,
– nadzidava pritličnega objekta s P na P+Po oziroma nadzidava Po do višine kolenčnega zidu 1,60 m,
– sprememba namembnosti po določilih tega člena,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (samo: garaža, kolesarnica, nadstrešnica, drvarnica, savna, fitnes, lopa, uta, senčnica, letna kuhinja, zimski vrt, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak, vodomet, ograja in podporni zid).
(5) Istovrstne gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta in je presegal BTP odstranjenega objekta za 20 %, ni dopustno prizidati. Če je objekt, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, presegal BTP odstranjenega objekta za manj kot 20 %, je prizidava dopustna do skupne vrednosti 20 % povečanja BTP glede na odstranjeni objekt.
(6) Sprememba namembnosti zakonito zgrajenega manj zahtevnega ali zahtevnega objekta je dopustna, če se njegova namembnost spremeni v:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(7) Poleg posegov, objektov in dopustnih dejavnosti za namensko rabo K1, K2 ali Go so na obstoječem enostavnem in nezahtevnem objektu razpršene gradnje, dopustne naslednje vrste gradenj:
– nadomestna gradnja,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(8) Če obstoječi objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(9) Za določitev gradbene parcele k obstoječemu objektu se uporabijo določbe 25. člena tega odloka.«.
40. člen 
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»60. člen 
(objekti za oglaševanje) 
(1) Objekti za oglaševanje v tem odloku se glede na vrsto, velikost, obliko in pogoje za namestitev v prostor delijo na:
– male samostoječe ali stenske table,
– velike samostoječe table,
– velike enonožne samostoječe svetlobne vitrine,
– velike enonožne vrtljive lamelne samostoječe table,
– velike enonožne samostoječe table,
– male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine,
– male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih,
– plakatne stebre: okrogle ali tristrane,
– obešanke na drogovih javne razsvetljave,
– transparente,
– platna z oglasnimi sporočili na gradbenih odrih,
– prenosne ulične panoje tipa A,
– platna na fasadah stavb,
– pozdravne table MOL,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe: napisi, izveski, označevalni stebri, stolpi, zastave, totemi, svetlobni prikazovalniki in podobno.
(2) Če ta odlok ne določa drugače, je v vseh EUP dopustno postaviti:
– male svetlobne vitrine na avtobusnih in železniških postajališčih,
– platna z oglasnimi sporočili na gradbenih odrih,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na k stavbam pripadajočih gradbenih parcelah, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.
(3) Če ta odlok ne določa drugače, je male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine, male samostoječe ali stenske table, okrogle in tristrane plakatne stebre in prenosne ulične panoje tipa A dopustno postaviti na javnih površinah ali na zunanjih površinah objektov v javni rabi v EUP z namensko rabo POd, POg, CDk, CDd, CU, BT, BD, IG, IP, BC, PC ali PŽ.
(4) Obešanke na drogovih javne razsvetljave je dopustno nameščati ob javnih cestah oziroma na njih in na javnih parkiriščih v vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, IK, VC, VI, N, LN, F, f, T ali A ali na meji teh EUP.
(5) Transparente je dopustno postaviti na lokacije, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
(6) Pri postavitvi objektov za oglaševanje na javnih cestah in ob njih je treba upoštevati:
a) odmike od roba vozišča in drugih prometnih površin, ki jih določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih,
b) objektov za oglaševanje ni dopustno postaviti na hodnike za pešce, ožje od 2,00 m, in na zelenice ob vozišču, pločniku ali kolesarski stezi.
(7) Velike samostoječe table, velike enonožne samostoječe svetlobne vitrine, velike enonožne vrtljive lamelne samostoječe table in velike enonožne samostoječe table je dopustno postaviti na točkovne lokacije, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, pri čemer:
– točkovna lokacija označuje prostor umestitve enega objekta za oglaševanje; pri umeščanju objekta za oglaševanje na točkovnih lokacijah je dopustna toleranca ±10,00 m od oznake na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«; novo lokacijo objekta za oglaševanje, določeno na podlagi tolerance, potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.
(8) Ob javnih cestah je dopustno postaviti turistično in drugo obvestilno signalizacijo za obveščanje o smeri ciljev po sistemu TIOS v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in o občinskih cestah.
(9) Ob glavnih mestnih cestah je dopustno postaviti po eno veliko pozdravno tablo MOL. Lokacija velike pozdravne table MOL je dopustna na vseh površinah namenske rabe razen ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, VC, VI. Drugi objekti za oglaševanje morajo biti odmaknjeni od pozdravne table MOL najmanj 100,00 m.
(10) Na območjih, ki so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« kot območja vseh vrst objektov za oglaševanje, je dopustno postaviti vse vrste objektov za oglaševanje na območju ali na delu območja EUP, ki je že pozidano.
(11) V skladu s pogoji tega odloka je dopustno:
– ob gradnji ali ob rekonstrukciji cest prilagoditi lokacije objektov za oglaševanje spremenjenim razmeram na terenu,
– na območjih predvidenih OPPN, ki se nahajajo ob glavnih mestnih cestah, določiti nove lokacije objektov za oglaševanje kot del zunanje ureditve prostora,
– določiti nove lokacije objektov za oglaševanje, če obstaja za to javni interes in so objekti za oglaševanje povezani s postavitvami urbane opreme (javne kolesarnice – projekt «mestno kolo», javna stranišča in podobno); postavitev je dopustna na podlagi soglasja organov Mestne uprave MOL, pristojnih za urejanje prostora in za gospodarske javne službe.
(12) Za postavitev objektov za oglaševanje na javnih površinah je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, po predhodnem soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.
(13) V historičnem območju mestnega središča ter na zemljiščih in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave, je treba za postavitev objektov za oglaševanje pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine oziroma ohranjanje narave.
(14) Vrste, velikost in podrobni pogoji za nameščanje objektov za oglaševanje so določene v Prilogi 3 tega odloka.
(15) Izvajanje oglaševanja na javnih površinah v MOL določa odlok o oglaševanju.«.
41. člen 
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»62. člen 
(gradnje na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine) 
(1) Če ta odlok ne določa drugače, so na objektih ali območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje, kolikor so skladne z varstvenim režimom:
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije,
– novogradnje,
– nadomestne gradnje,
– odstranitev objekta ter
– spremembe namembnosti.
Poleg gradenj iz prejšnjega stavka so dopustni tudi drugi dopustni objekti in posegi, določeni v 12. členu tega odloka, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za objekt ali območje, varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Nadomestne gradnje in odstranitve objektov ali delov objektov, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustne le izjemoma, ob izpolnjevanju pogojev kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Ne glede na določila v posameznih podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih, da je pri prizidavi obstoječega objekta dopustno povečati FI ali FZ, to velja le za tiste objekte, varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pri katerih bo pristojna služba varstva kulturne dediščine ugotovila, da povečanje FI ali FZ ne bi ogrozilo varovanih vrednot.«.
42. člen 
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
»69. člen 
(varovanje in izboljšanje okolja) 
Gradnja objektov, rekonstrukcije, prizidave in spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dopustne s predpisi.«.
43. člen 
Za 69a. členom se doda nov 69b. člen, ki se glasi:
»69b. člen 
(zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč) 
(1) Za namen ohranjanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča. To so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi oziroma se jih trenutno ne more uporabljati v kmetijske namene, z agromelioracijami pa se jih usposobi za kmetijsko rabo. Po površini in kvaliteti morajo biti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, ki so predmet spremembe namenske rabe.
(2) Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč predstavlja zahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je treba pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije.
(3) Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč predstavlja nezahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je treba izdelati načrt agromelioracijskih del, iz katerega so razvidne:
– katastrske občine in parcelne številke nezahtevne agromelioracije in
– predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija.
Popis agromelioracijskih del mora izdelati javna služba kmetijskega svetovanja. Za načrt agromelioracijskih del je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za kmetijstvo.
(4) Če se nezahtevna agromelioracija izvaja na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je treba pred pričetkom izvedbe nezahtevne agromelioracije pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja organov, pristojnih za posamezno področje.
(5) Če se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd, je treba v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, pridobiti odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene in izvesti predhodni posek gozda, odvoz lesa ter pripraviti zemljišče za navoz rodovitnega dela tal.
(6) Za rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih posegih, je treba izdelati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga potrdi strokovnjak kmetijske stroke – pedolog, iz katerega bo razviden način, čas in strokovni nadzor nad:
– odstranitvijo rodovitnega dela tal pri gradbenih posegih (v nadaljnjem besedilu: odstranitev rodovitnega dela tal),
– skladiščenjem rodovitnega dela tal in
– navažanjem rodovitnega dela tal na območja vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: navažanje rodovitnega dela tal).
(7) Rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih posegih, se lahko uporabi le za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in za izvedbo zunanje ureditve novo zgrajenih objektov (na primer brežine, zelenice).
(8) Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in navažanje rodovitnega dela tal, morajo potekati po navodilih in pod nadzorom strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa.
(9) Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov na območjih stavbnih zemljišč, za katera je potrebno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, so:
– pravnomočna odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,
– soglasje ali dovoljenje pristojnih organov, če se bo nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih,
– pravnomočna odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene, če se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd,
– soglasje organa, pristojnega za kmetijstvo, k načrtu agromelioracijskih del, če gre za nezahtevno agromelioracijo,
– potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so ustrezno izvedena pripravljalna dela za navoz rodovitnega dela tal.
(10) Pogoja za pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajene objekte na območjih stavbnih zemljišč, za katera je potrebno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, sta:
– potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so vzpostavljena nadomestna kmetijska zemljišča, ki so po površini in kvaliteti primerljiva z zemljišči na območju gradbenih posegov,
– potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in navažanje rodovitnega dela tal, izvedena v skladu z elaboratom ravnanja z rodovitnim delom tal.«.
44. člen 
V 76. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na priobalnem zemljišču morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske in druge intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi, skladno s predpisi, standardi in smernicami, ki določajo dostope, dovoze in delovne površine za gasilska, reševalna in druga intervencijska vozila.«.
45. člen 
Za 78. členom se doda nov 78a. člen, ki se glasi:
»78.a člen 
(podzemne vode) 
(1) Na določenih območjih krovnih plasti vodonosnika je zaradi posebnih geomehanskih razmer, zaščite podzemne vode in stabilnosti sosednjih objektov gradnja pod nivojem terena, vključno z vsemi posegi, razen temeljenja, omejena. Omejitve se nanašajo na gradnjo podzemnih etaž iz 2. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka in gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 4 tega odloka. Območja so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
(2) Za vsa območja iz prejšnjega odstavka velja:
– z gradnjo pod gladino podzemne vode ali viseče podzemne vode je dovoljeno le začasno znižanje piezometrične gladine, pod pogojem, da je mogoče zagotoviti obnovo gladine podzemne vode na izhodiščno stanje v času, v katerem zaradi znižanja ne more priti do negativnih vplivov na sosednja območja in objekte,
– vmesni prostor med stavbo in izkopom, oziroma steno gradbene jame je treba zapolniti z materialom iz izkopanih krovnih plasti po enakem vrstnem redu, z namenom, da se ohrani izhodiščna gladina viseče podzemne vode ter prepreči hitrejše odtekanje viseče gladine podzemne vode ali padavinskih vod v spodnjo podzemno vodo,
– v primeru rabe podzemne vode je treba zagotoviti, da v vplivnem območju ne bo negativnih vplivov na sosednja območja in objekte glede posedanja, stabilnosti temeljnih tal, zamakanja objekta ali zemljišča ali rabe plitve geotermalne energije,
– vpliv gradnje na geološko geomehanske razmere za sosednja območja in objekte je sprejemljiv, če se ne zmanjšujeta zaščita podzemne vode in stabilnost ter ne povečuje zamakanje sosednjih zemljišč in objektov.
(3) Na območjih A »Nizka savska terasa«, B »Visoka savska terasa«, C »Nanosi potokov z obrobja in jezerski sedimenti na kamninski podlagi« in D »Tipična barjanska tla« je gradnja pod nivojem terena dopustna le, če se z geološko geomehanskim elaboratom dokaže, da taka gradnja ne bo imela negativnih vplivov na okolje in na sosednja območja in objekte.
(4) Na območju E »Poplavno zajezitveni in jezerski sedimenti na prodnem vodonosniku« je gradnja pod nivojem terena globlje od 2,50 m in na območju F »Visoka savska terasa z vmesnimi glinastimi plastmi na 5–15 m« globlje od 6 m dopustna le, če se z geološko geomehanskim elaboratom dokaže, da taka gradnja ne bo imela negativnih vplivov na geološko geomehanske razmere za sosednja območja in objekte.
(5) Geološko geomehanski elaborat iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je treba izdelati v okviru strokovnih podlag za OPPN ter njegove ugotovitve in pogoje pri pripravi OPPN upoštevati, če se OPPN ne izdeluje, pa z njim dokazovati dopustnost gradnje v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
(6) Če meja posameznega območja iz drugega odstavka tega člena poteka preko gradbene parcele je treba za tako parcelo upoštevati določila za tisto območje, za katerega veljajo strožje omejitve glede gradnje pod nivojem terena.«.
46. člen 
V 83. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo biti urejene v skladu s predpisi, standardi in smernicami, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.«.
47. člen 
V 84. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.«.
48. člen 
V 86. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri rekonstrukciji in prizidavi objekta je treba zagotoviti tudi protipotresno sanacijo objekta.«.
49. člen 
V 87. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) V vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da zadrži rušenje objektov nanjo. Skupni ali javni prostori, ki so pod ravnjo terena, služijo kot zaklonilnik za zaščito prebivalcev pred vojnimi nevarnostmi, zato se ploščo nad prvo etažo pod terenom ojača skladno s predpisi, ki urejajo graditev in vzdrževanje zaklonišč.
(2) Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot dvonamenske objekte na podlagi predpisov o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju ureditvenega območja naselja.«.
50. člen 
88. člen se spremeni tako, da se glasi:
»88. člen 
(območja za potrebe obrambe)
(1) Območje izključne rabe prostora je območje, namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo aktivnosti predvsem za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na območjih izključne rabe prostora so dopustne prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) in druge ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Območja možne izključne rabe prostora so primarno namenjena drugim potrebam in se za potrebe obrambe lahko uporabijo v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. Posegi na območju možne izključne rabe prostora ne smejo onemogočati uporabe območja v navedenih primerih oziroma so posegi lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe takoj vzpostavi. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe prostora je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe prostora so varnostna in vplivna območja objektov za potrebe obrambe, za katera so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov in vplivov na delovanje območij za potrebe obrambe.
(4) Gradnja novega objekta ali nadzidava objekta z višino 18,00 m ali več, ki se nahaja v ožjem varovalnem območju komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe, je dopustna pod pogoji in s soglasjem ministrstva, pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1000,00 m od navedenih območij.
(5) Gradnja novega objekta ali nadzidava objekta z višino 25,00 m ali več, ki se nahaja v širšem varovalnem območju komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe, je dopustna pod pogoji in s soglasjem ministrstva, pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2000,00 m od navedenih območij.
(6) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu EUP za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi z namensko rabo f, ki se nahajajo na vzpetinah.
(7) Gradnja objektov in infrastrukturnih komunikacij v pasu 4,00 m ob območjih izključne rabe prostora ter s stalnimi ali začasnimi prostorskimi ureditvami (objekti, dostopi, gradbišča, deponije ...) ne sme vplivati na delovanje in uporabo območij za potrebe obrambe.
(8) Ob ograjenih območjih izključne rabe prostora 4,00 m ob ograji niso dopustne gradnje stavb ter ozelenitve s podrastjo in drevjem.
(9) Območja iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena so prikazana na karti 7 »Območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«.«.
51. člen 
V 89. členu se dvanajsti in trinajsti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(12) Območja možne prekomerne obremenitve s hrupom so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(13) Na območjih možne prekomerne obremenitve s hrupom ni dopustno graditi stavb z varovanimi prostori, razen če investitor izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom, s katerimi zagotovi ustrezno zaščito varovanih prostorov.«.
V petnajstem odstavku se v prvem stavku beseda »degradacija« nadomesti z besedama »prekomerne obremenitve«.
52. člen 
V 93. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) V OPPN ima lahko več glavnih objektov enotno gradbeno parcelo.«.
53. člen 
V 95. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če ni z usmeritvami za OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni samo naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (samo: garaža, kolesarnica, nadstrešnica, drvarnica, savna, fitnes, lopa, uta, senčnica, letna kuhinja, zimski vrt, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak, vodomet, ograja in podporni zid) na gradbenih parcelah obstoječih objektov v skladu z določili za namensko rabo in tipologijo obstoječih objektov,
– na obstoječih objektih je dopustna gradnja elektronskih komunikacijskih sistemov kot enostavnih objektov iz 28. člena tega odloka,
– postavitev odprtih sezonskih gostinskih vrtov (kot enostavnih objektov) na javnih površinah,
– ureditev vstopno-izstopnih mest za rečni promet, pomolov, dostopov do vode (tudi stopnice), utrjenih brežin vodotokov in splavnic,
– odstranitev objektov (če so to objekti, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine),
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov, če se namembnost manj zahtevnih ali zahtevnih objektov spremeni v okviru namembnosti obstoječega ali dopustnih objektov in dejavnosti za namensko rabo in tipologijo v EUP, ob upoštevanju splošnih določil za to namensko rabo in tipologijo,
– nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture v trasah, ki jih s soglasjem potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, za potrebe povezovanja infrastrukturnih omrežij, priključevanja obstoječih objektov ter priključevanja novih objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na podlagi OPPN,
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, za izvajanje zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
– avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe, gradnja zunanjih dvigal in zunanjih požarnih stopnic na obstoječih objektih,
– urejanje parkovnih in odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča in podobno,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– na obstoječih objektih tipov NA, NB in ND so po določbah za območja namenske rabe SSse dopustne prizidave. Kadar zapolnjuje vrzel med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je dopustna tudi novogradnja objekta tipov NA in ND pod pogoji, določenimi za območja namenske rabe SSse,
– postavitev objektov za oglaševanje v skladu s 60. členom tega odloka na lokacijah, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.«.
54. člen 
V 97. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V OPPN z namensko rabo SScv ali SSsv, ki so določeni s tem odlokom in prikazani na karti 5 »Načini urejanja«, so dopustni posegi, navedeni v prvem odstavku 13. člena tega odloka.«.
55. člen 
98. člen se spremeni tako, da se glasi:
»98. člen
(odstopanja od splošnih določb odloka) 
(1) V OPPN se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Prekoračitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so za načrtovane objekte zagotovljene predpisane odprte bivalne (FBP) oziroma zelene površine (FZP) in parkirne površine v skladu z določili tega odloka.
(2) V območju stanovanj, kjer je določen tip V, so z OPPN poleg objektov tipa V dopustni tudi objekti tipov NA, NB, ND po določilih za območja namenske rabe SSse in NV, ki s pripadajočimi gradbenimi parcelami ne smejo predstavljati večinskega deleža površine EUP.
(3) V OPPNdp, ki so določeni s tem odlokom in prikazani na karti 5 »Načini urejanja«, lahko določila za FZ in FBP, velikost parcel, višino in etažnost objektov ter odmike odstopajo od določil tega odloka, če to omogoča prenovo območja, izdelajo se za območja z neprimerno ali ekstenzivno rabo, neustrezno kakovostjo bivanja, opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo ter servisnimi in družbenimi dejavnostmi.
(4) V OPPNpp lahko na gradbeni parceli potresno ranljivih stavb od določil tega odloka odstopajo samo: FZ, FI in FBP ter višina objektov za največ dve etaži. Odmikov, deleža raščenega terena na gradbeni parceli in pogojev naravnega osončenja v obstoječih in sosednjih stavbah, ki so manjši od predpisanih, ni dopustno zmanjševati.«.
56. člen 
99. člen se spremeni tako, da se glasi:
»99. člen 
(OPPN, ki s tem odlokom niso določeni posamično) 
(1) OPPN se lahko izdela v skladu s predpisi s področja urejanja prostora za posamezen EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP tudi takrat, kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če:
1. se za območje ali manjše območje znotraj posameznega EUP izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu MOL – strateški del za predlagano območje,
2. gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
3. je na obstoječih zemljiških parcelah treba izvesti predhodno komasacijo,
4. ni mogoče zagotoviti dostopov do gradbenih parcel,
5. obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča racionalno gradnjo gospodarske javne infrastrukture,
6. gre za gradnjo objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
7. gre za protipotresno prenovo stavb, katerih konstrukcijski elementi so potresno ranljivi, kar se dokaže z modelno ocene stavbe po metodologiji državnega organa, pristojnega za zaščito in reševanje za oceno potresne poškodovanosti stavbe po potresu, ki v kategorijah zmernih do zelo hudih poškodb konstrukcije skupaj pokaže več kot 50 % delež poškodovanosti.
(2) OPPNpp se lahko izdela samo za cel EUP ali več EUP-jev z ugotovljenimi potresno ogroženimi stavbami.«.
57. člen 
V 100. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V EUP, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost zazidalnih, ureditvenih, lokacijskih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt. Če ni v veljavnem prostorskem aktu opredeljeno drugače, pa so dopustni še: vzdrževanje objektov, rekonstrukcija in tehnološke izboljšave (na primer prezračevalni sistemi), gradnja enostavnih objektov v skladu z namensko rabo EUP, odstranitev objektov, na obstoječih objektih gradnja elektronskih komunikacijskih sistemov kot enostavnih objektov iz 28. člena tega odloka ter gradnje in ureditve, določene v 12. členu tega odloka. Upoštevati je treba tudi omejitve za razvoj v prostoru, ki so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.«.
58. člen 
Dosedanje Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3 in Priloga 4 iz drugega odstavka 5. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del se nadomestijo z novimi Prilogo 1, Prilogo 2, Prilogo 3 in Prilogo 4 z enakimi nazivi in so sestavni del tega odloka.
59. člen 
Karte grafičnega dela OPN MOL ID št. 1, 2, 3.1, 3.2, 4, 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6, 4.7, 4.8, 4.9, 4.10, 5, 6, 7 in 8 iz tretjega odstavka 5. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del se nadomestijo z novimi kartami, ki so sestavni del tega odloka.
PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE 
60. člen 
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov MOL, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
61. člen 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka v celoti prenehata veljati naslednja prostorska izvedbena akta MOL:
1. Odlok o zazidalnem načrtu območje urejanja CO 1/5 Komenskega (Uradni list RS, št. 11/92 in 78/10) in
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 174 Partnerstvo Celovška – za del enote urejanja prostora DR-388 (Uradni list RS, št. 99/12 in 53/18).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti MOL za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja«, za ostale dele pa prenehajo veljati:
1. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta (Uradni list RS, št. 40/09 in 78/10),
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška (Uradni list RS, št. 69/09, 78/10, 79/12, 95/12, 48/16 – avtentična razlaga in 48/19) in
3. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Salezijanskega zavoda Rakovnik (Uradni list RS, št. 64/09 in 78/10).
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti MOL (ki so delno že prenehali veljati) za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja«, za ostale dele pa prenehajo veljati:
1. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP 1/2 Rudnik (Uradni list RS, št. 94/02, 57/10, 78/10, 9/13 in 78/19 – DPN),
2. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP 4/1-1 – Avtotehna (Uradni list RS, št. 6/94, 78/10, 99/12 in 42/18),
3. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj – del (Uradni list RS, št. 61/99, 76/06 in 78/10),
4. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta (Uradni list RS, št. 123/04, 78/10 in 63/12) in
5. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja MS 3/3-2 Sneberje in del območja urejanja MK 3/1 (Uradni list RS, št. 77/02, 110/08, 78/10 in 42/18).
62. člen 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani MOL.
Št. 35020-37/2020-184
Ljubljana, dne 11. aprila 2022
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković 
Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora
Priloga 2: Usmeritve za izdelavo posameznih OPPN
Priloga 3: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje
Priloga 4: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enostavne in nezahtevne objekte
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje